SID Banka
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA
2013
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Vsebina
POSLOVNO POROČILO
Nagovor predsednika uprave...............................................................................................................................................5
Poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi Letnega poročila SID banke in Skupine SID banka za leto 2013..........8
1	Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka......................................................10
2	Predstavitev SID banke in Skupine SID banka...........................................................................................................12
2.1	Predstavitev SID banke.............................................................................................................................................12
2.2	Predstavitev Skupine SID banka...............................................................................................................................16
3	Izjava o upravljanju...................................................................................................................................................19
3.1	Kodeks o upravljanju................................................................................................................................................19
3.2	Organi upravljanja....................................................................................................................................................20
3.3	Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja.......................................................................................................................................23
4	Upravljanje tveganj...................................................................................................................................................25
5	Strategija SID banke.................................................................................................................................................27
6	Družbena odgovornost.............................................................................................................................................30
7	Poslovanje v letu 2013..............................................................................................................................................35
7.1	Makroekonomsko okolje v letu 2013........................................................................................................................35
7.2	Poslovanje na ključnih področjih SID banke.............................................................................................................39
7.2.1	Viri in likvidnost..................................................................................................................................................39
7.2.2	Financiranje komitentov.....................................................................................................................................40
7.2.3	Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije..................................................................................................43
7.3	Poslovanje Skupine SID banka..................................................................................................................................50
7.3.1	SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana............................................................................................50
7.3.2	Skupina Prvi faktor.............................................................................................................................................51
7.3.3	Skupina Pro Kolekt..............................................................................................................................................51
7.3.4	Center za mednarodno sodelovanje in razvoj.....................................................................................................52
7.4	Odraz poslovanja v izkazu poslovnega izida.............................................................................................................53
7.5	Odraz poslovanja v izkazu finančnega položaja........................................................................................................54
7.6	Pomembnejši dogodki v letu 2013...........................................................................................................................57
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO
Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka............................................................................60
Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka................................................61
1	Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka...............................................................................................63
1.1	Izkaz poslovnega izida..............................................................................................................................................63
1.2	Izkaz vseobsegajočega donosa.................................................................................................................................64
1.3	Izkaz finančnega položaja.........................................................................................................................................65
1.4	Izkaz sprememb lastniškega kapitala.......................................................................................................................66
1.5	Izkaz denarnih tokov.................................................................................................................................................68
2	Pojasnila k računovodskim izkazom.........................................................................................................................70
2.1	Osnovni podatki........................................................................................................................................................70
2.2	Izjava o skladnosti.....................................................................................................................................................70
2.3	Pomembnejše računovodske usmeritve...................................................................................................................70
2.4	Pojasnila k izkazu poslovnega izida..........................................................................................................................83
2.5	Pojasnila k izkazu finančnega položaja.....................................................................................................................87
2.6	Ostala pojasnila k računovodskim izkazom..............................................................................................................96
3	Upravljanje tveganj.................................................................................................................................................102
3.1	Kreditno tveganje...................................................................................................................................................102
3.2	Likvidnostno tveganje............................................................................................................................................115
3.3	Obrestno tveganje..................................................................................................................................................118
3.4	Valutno tveganje....................................................................................................................................................120
3.5	Operativno tveganje...............................................................................................................................................121
3.6	Upravljanje s kapitalom..........................................................................................................................................122
3.7	Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti...............................................................................................124
4	Poročanje po poslovnih segmentih........................................................................................................................127
PRILOGE
POSLOVNO POROČILO
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Nagovor predsednika uprave
Spoštovani,
leto 2013 je bilo v gospodarskem in finančnem smislu doslej najtežje v samostojni Sloveniji, kar je vplivalo tudi na prvo zmanjšanje bilančne vsote SID banke od ustanovitve. Bilančna vsota SID banke je bila nižja za 7,4 odstotka in je znašala 3.788 milijonov EUR. Zaradi nižje absorpcijske sposobnosti gospodarstva in bank pa se je skrčil tudi portfelj zavarovalnih poslov, ki jih SID banka opravlja za račun Republike Slovenije. SID banka je uspela uresničiti večino svojih strateških ciljev kljub pretresom v gospodarstvu in finančnem sektorju, zlasti z začeto likvidacijo dveh in sanacijo petih bank, kar je bančni sektor skrčilo za 11 odstotkov, ter nadaljnjem, 1,1-odstotnem upadu gospodarske aktivnosti, kar je povzročilo 13-odstotno brezposelnost in 2-odstotno znižanje aktivnega prebivalstva.
S tem je SID banka pokazala sposobnost slovenskemu gospodarstvu vsaj delno ublažiti težo že nekaj let trajajočega negativnega gospodarskega trenda ter veliko fleksibilnost svojega delovanja. Slednja je bila dosežena s hitrim odgovorom na opisane težavne gospodarske razmere, zlasti na nastale nove tržne vrzeli, kot je npr. financiranje obratnih sredstev MSP oz. s prilagajanjem našega poslovnega modela novim razmeram. Zaradi teh razmer se je bistveno zmanjšalo povpraševanje po investicijskih kreditih in povečala potreba po obratnih sredstvih. Zato je SID banka v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je prispevalo osnovni del sredstev, septembra ustanovila poseben posojilni sklad v višini 500 milijonov EUR. Ta sklad je MSP-jem zagotovil obratna sredstva za njihovo nemoteno poslovanje. Poleg tega produkta, t.i. finančnega inženiringa oz. blendinga, so se povečali tudi drugi programi neposrednega financiranja (na 21,8 odstotka celotnih kreditov), predvsem na področju raziskav in razvoja ter energetske učinkovitosti in varstva okolja. Na teh področjih smo prilagodili tudi programe posrednega financiranja oz. kreditiranja prek bank, ki so se tako zmanjšali na 78,2 odstotka celotnih kreditov SID banke. Tako se je bruto stanje kreditov, danim podjetjem, povečalo za 3 odstotke, na 819 milijonov EUR, skupni znesek vseh neto kreditov, ki je znašal 2,8 milijarde EUR, pa je bil za 17,5 odstotka manjši od lanskega. To je bilo glede na zmanjšanje gospodarske
aktivnosti podjetij, zlasti pa na njihovo visoko zadolženost in veliko pomanjkanje kapitala oz. kapitalskega krča, pričakovano.
Pri zagotavljanju virov za omenjeno financiranje in upravljanju z bilanco je treba posebej poudariti, da je bila SID banka kljub zelo težkim razmeram na finančnih trgih in padanju bonitetne ocene RS tudi lani stalno prisotna na mednarodnih finančnih trgih, saj smo najprej izdali triletno evro obveznico v višini 200 milijonov EUR, nato pa še dve obveznici v višini 100 milijonov EUR in 60 milijonov EUR. Na področju refinanciranja se je nadaljevalo tudi intenzivno sodelovanje s partnerskimi razvojnimi bankami, kot so EIB, KfW, CEB. Poleg tega smo aktivno upravljali oz. zmanjševali tveganje refinanciranja obveznosti v letu 2015. Tako upravljanje likvidnosti, kije konec leta doseglo četrtino aktive, je bilo nujno glede na izredno negotove razmere in možno zapiranje finančnih trgov.
Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije se je skladno z omenjenimi trendi v slovenskem gospodarstvu prav tako zmanjševalo. SID banka je kljub temu dosegla zadovoljive rezultate pri zavarovanju nemarketabilnih tveganj. Število koristnikov teh zavarovanj se je povečalo, saj jih je bilo lani več kot 100, kljub velikim izpadom poslov, zlasti v gradbeništvu. Tako je obseg zavarovalnih poslov znašal 920 milijonov EUR, kar je le 2,4 odstotka manj kot v letu 2012. Povečal pa se je obseg zavarovanj izvoznih kreditov in garancij, priprave na izvoz in kreditov kupcem. Posledično se je povečala zavarovalna premija (za 30 odstotkov), ki je znašala 9,1 milijona EUR. Hkrati se je glede na krizne razmere povečalo izplačilo škod, ki je doseglo rekordnih 9,8 milijona EUR. Kljub temu je bil rezultat poslovanja pozitiven in je znašal 0,6 milijona EUR, kar je povečalo varnostne rezerve na 132 milijonov EUR.
Jamstvene sheme za podjetja in fizične osebe so se izvajale le še v delu zahtevkov bank za unovčitev poroštev države, jamstvena shema za investicije pa glede na omenjeni padec investicij ni zaživela v večjem obsegu.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Nadaljevanje krčenja bančnih posojil nefinančnim družbam v Sloveniji ni osnovni razlog za poslabšanje položaja podjetij in njihove konkurenčnosti, ampak je izvor tega predvsem v njihovem pomanjkanju kapitala, prepočasnemu oblikovanju novih poslovnih modelov in slabem korporativnem upravljanju. Tega pa se ne da odpraviti z večjim kreditiranjem bank oz. SID banke. Z namenom odprave kapitalskega krča in izboljšanja korporativnega upravljanja skuša SID banka oblikovati poseben razvojni sklad t.i. mezzanine financiranja. Temu smo v preteklem letu namenjali posebno pozornost in resurse.
Finančni rezultat poslovanja banke je bil kljub težkim razmeram ugoden. Obrestni prihodki so se sicer znižali za 25 odstotkov (na 118 milijonov EUR), vendar so bili obrestni odhodki nižji za 30 odstotkov (in dosegli le 65 milijonov EUR), vse zaradi gibanja obrestnih mer na trgu, tako da čiste obresti v višini 53 milijonov EUR predstavljajo 69 odstotkov vseh prihodkov, čisti neobrestni prihodki v višini 24 milijonov EUR pa so bili v skladu s pričakovanji. Tako je banka dosegla čisti dobiček v višini 4,9 milijona EUR, kar predstavlja dober rezultat za tako zaostrene razmere. Ob tem je treba posebej opozoriti, da je bila glede na krizne razmere nižja tudi marža finančnega posredništva, ki je znašala 1,9 odstotka, obrestna marža, merjena na povprečno aktivo, pa je znašala 1,3 odstotka. Razmerje med operativnimi stroški in čistimi prihodki pa ostaja še naprej nizko (12,2 odstotka), kar kaže na učinkovito upravljanje stroškov in zaupanih finančnih sredstev.
Upravljanje tveganj je bilo v preteklem letu posebno pomembno glede na volatilne razmere in dogodke v gospodarstvu in bančništvu. Največ pozornosti je bilo namenjeno kreditnemu tveganju, kot najpomembnejšemu tveganju banke, ter operativnemu in likvidnostnemu tveganju. Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij so znašali 61,5 milijona EUR. To je 23-odstotno zmanjšanje glede na leto 2012, kar je posledica dobrega upravljanja problematičnih naložb. Kapital banke se je povečal za 5,6 milijona EUR, na 345 milijonov EUR, kapitalska ustreznost pa na 16,5 odstotka, kar je poleg povečanja kapitala predvsem posledica padca kreditnega portfelja.
V okviru notranje rasti smo poleg prehoda na celovito brezpapirno poslovanje in uvedbo modela kompetenc zaposlenih tudi dodatno okrepili družbeno odgovornost.
Opisan negativen položaj v slovenskem gospodarstvu in negotovost v širšem evropskem prostoru, zlasti južnem delu Evrope, sta vplivala tudi na poslovanje Skupine SID banka. Slednje velja zlasti za tiste družbe skupine, ki delujejo pretežno v JV Evropi, kjer so bile gospodarske razmere še bolj zaostrene. Tako sta družbi Pro Kolekt in CMSR poslovali z manjšim obsegom kot predvideno, vendar še vedno pozitivno, medtem ko je družba Prvi faktor minulo leto zaključila z bistveno nižjim obsegom in večjo izgubo, predvsem zaradi izgube nekaterih večjih srbskih in slovenskih podjetij, katerih terjatve je odkupovala. Naša največja hčerinska družba SID - Prva kreditna zavarovalnica pa je kljub zahtevnim razmeram in veliki konkurenci poslovala dobro in ustvarila dobiček v višini 2,7 milijona EUR, kar je prispevalo k temu, da je Skupina SID banka prav tako poslovala uspešno in dosegla bilančno vsoto 3,9 milijarde EUR ter dobiček v višini 9,9 milijona EUR.
Učinki delovanja skupine v preteklem letu so se odražali v 10,8 milijarde EUR različnih finančnih storitev Skupine SID banka za 2.300 podprtih podjetij. S tem smo omogočili za približno 9 milijard EUR dodatne prodaje teh slovenskih podjetij, za 4 milijarde EUR izvoza ter prispevali 3,6 milijarde EUR bruto domačega proizvoda. Skupina SID banka s svojimi storitvami tako pokrije približno 23 odstotkov slovenskega izvoza, karjeunikum v svetu. Zlasti pomemben pa je prispevek k ustvarjanju in ohranjanju 18 tisoč delovnih mest in regionalna zastopanost v celotni Sloveniji.
Vsi doseženi rezultati v težkih gospodarskih razmerah so posledica izredno marljivega in kreativnega dela zaposlenih, ki jim gre poglavitna zahvala za vse doseženo v težkem letu 2013, čeprav so k temu prispevali tudi drugi deležniki, tako lastniki kot nadzorniki in gospodarstvo.
Intenzivna rast SID banke iz preteklih let se glede na gospodarske razmere in trende v zadnjem času ni mogla nadaljevati, oziroma je bilo normalno, da je svojo interventno vlogo prilagodila realnim zmogljivostim in razmeram v slovenskem gospodarstvu. Temu primerno je možno napovedati tudi nadaljnji razvoj banke iz kvantitete v kvaliteto, zato bo morala banka dopolnjevati svoj poslovni model ter poiskati nove produkte in storitve za ustrezno servisiranje slovenskega gospodarstva v novih razmerah oziroma doseganje večje dodane vrednosti naših storitev. Zato bomo nadaljevali s
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
finančnim inženiringom oz. blendingom, hkrati pa bomo izvedli novo kombinacijo produktov s poslovnimi bankami, ki bodo najbolje finančno krepili slovenska podjetja in njihove projekte, infrastrukturo in okolje, zlasti pa omogočili ustvarjanje novih delovnih mest. To bo odvisno od ustvarjalnosti naših sodelavcev, seveda pa
tudi od podpore drugih deležnikov, lastnikov oz. vlade in podjetij, v kar tako kot doslej zaupamo in verjamemo tudi v prihodnje. SID banka bo zato nadaljevala izvajanje koncepta odgovornega posojanja in povečanje kakovosti njenih finančnih rešitev za večjo konkurenčnost in trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva.
=mag. Sibil Svilan
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi Letnega poročila SID banke in Skupine SID banka za leto 2013
V	letu 2013 je poslovanje SID banke, d.d., Ljubljana nadziral nadzorni svet v naslednji sestavi: 1.1.2013 do 21.2.2013 Matej Runjak, predsednik nadzornega sveta, Janez Tomšič, namestnik predsednika, ter člani mag. Marjan Divjak, Štefan Grosar, Martin Jakše, mag. Robert Ličen in Milan Matos. Dne 21. 2.2013 sta bila za člana imenovana Monika Pintar Mesaric, ki je bila izvoljena tudi za predsednico nadzornega sveta, in mag. Leo Knez, razrešena pa Matej Runjak in mag. Robert Ličen. Dne 6. 9.2013 je bil za člana nadzornega sveta imenovan mag. Anton Rop, razrešen pa Milan Matos.
Nadzorni svet je redno spremljal in nadziral poslovanje banke z vidika doseganja zastavljenih strateških, poslovnih in finančnih ciljev, skladno s poslovnikom o delu nadzornega sveta, statutom banke ter ob upoštevanju zakonsko določenih pristojnosti in pooblastil nadzornega sveta.
Strokovno podporo sta delu nadzornega sveta zagotavljali revizijska komisija, ki je obravnavala zadeve in pripravljala stališča predvsem na področju računovodstva in računovodskih informacij, upravljanja s tveganji in ocene profila tveganosti banke, notranjega in zunanjega revidiranja, ter delovanja notranjih kontrol, ter komisija za prejemke in kadrovske zadeve, ki je v letu 2013 nadzornemu svetu nudila strokovno podporo pri obravnavi zadev s področja politike prejemkov zaposlenih v banki, predvsem ugotavljanju ustreznosti splošnih načel politik prejemkov ter njihovega izvajanja, pri oblikovanju politike za ocenjevanje primernosti članov uprave in nadzornega sveta ter pri vrednotenju dela uprave.
V	letu 2013 je imel nadzorni svet devet (9) rednih in dve (2) korespondenčni seji, na katerih je obravnaval letno in medletna poročila o poslovanju banke in povezanih družb Skupine SID banka, poročila notranje revizije, poročila oddelka za skladnost in drugih služb banke, oceno profila tveganosti banke ter druge splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na poslovanje banke, ter odločal o poslih v svoji pristojnosti.
Nadzorni svet je v letu 2013 obravnaval oziroma odločal zlasti o naslednjih pomembnejših zadevah:
-	letno poročilo za leto 2012 z revizorjevim poročilom ter predlog razporeditve bilančnega dobička 2012
-	akcijska strategija banke za obdobje 2014 do 2016 in doseganje strateških ciljev v letu 2013
-	letni operativni plan z elementi poslovne politike in politike tveganj ter finančni načrt za leto 2014
-	načrt dela službe za notranjo revizijo za leto 2014 ter strateški načrt dela službe za notranjo revizijo za leti 2014 in 2015, letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2012 in četrtletna poročila službe za notranjo revizijo
-	poročila in program dela oddelka za skladnost
-	spremembe in dopolnitve Kodeksa etičnih vrednot in strokovnih standardov ter poročilo o implementaciji in izvajanju Kodeksa
-	akti s področja upravljanja s tveganji in ocena profila tveganosti banke za leto 2013
-	izvajanje poslov zadolževanja banke
-	razvoj novih produktov in programov financiranja banke.
Pri spremljavi oziroma nadzoru vodenja in poslovanja banke je nadzorni svet pridobil vse zahtevane informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odločitve v okviru svojih pristojnosti.
Nadzorni svet je na seji dne 7. 4. 2014 obravnaval in preveril Letno poročilo SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2013 ter predlog za uporabo bilančnega dobička leta 2013, ki gaje predložila Uprava SID banke, d.d., Ljubljana. Hkrati je nadzorni svet obravnaval Poročilo neodvisnega revizorja, v katerem je družba KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o. izrazila pritrdilno mnenje k računovodskim izkazom SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2013. Po mnenju revizorja so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega položaja SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka na dan 31.12.2013 ter poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
EU, informacije v poslovnem poročilu pa so skladne z računovodskimi izkazi.
Letno poročilo za leto 2013, vključno s poročilom neodvisnega revizorja, je obravnavala revizijska komisija in sestavljanje letnega poročila ocenila kot ustrezno ter predlagala nadzornemu svetu, da letno poročilo potrdi.
Nadzorni svet na poročilo revizorja KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o. ni imel pripomb.
Po preverjanju Letnega poročila SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banke za leto 2013 nadzorni svet k letnem poročilu ni imel pripomb in gaje soglasno potrdil.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka
SID banka
zneski vtisoč EUR
Izkaz finančnega položaja
Bilančna vsota JKredlti^bank____ J/logenebančnega sektorja JCapita^ Krediti bankam Krediti nebančnemu sektorju Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za zunajbilančneobveznosti
Skupina SID banka
2013	2012 2011	2013	2012 2011
			
3.787.565	4.088.662 4.029.216	3.939.577	4.258.813 4.219.093
1.574.979	1.924.619 1.966.530	1.658.142	2.030.232 2.091.001
6	5 5	6	5 5
345.793	340.224 332.008	373.964	363.175 352.439
2.614.504	3.031.156 2.997.154	2.631.103	3.057.451 3.018.972
601.136	649.294 701.410	682.212	738.831 810.720
237.134	194.944 120.165	261.486	212.008 136.917
jObseg^unajbijan^
Izkaz poslovnega izida
jČisteobresti_
jČisti^ieobrestn^ Stroški dela, splošni in administrativni
^troški_
JAjriort]zacija_
Poslovni izid pred obdavčitvijo j)avekizdojiodk^^ Čisti dobiček poslovnega leta
815.022
1.185.531
1.134.900
815.474 1.186.046
1.136.856
_5I544_
JM^L
(8.781)
li?L
(6L541)_ 4.866
JM1L
(7.585)
J575T
(79^478)^ 5.041
54J72^ (7.017)
JM (43J31)
2A (JL211L
6.454
JIML
(15.562) (5051)^
13JJ1.
9.996
JMZ1
(14.116)
(8MZZL JM.
(1235)^ 6.823
JMZ1
(13.258)
JM
(44347)^
J1IZ1 IMM.
11.063
Izkaz vseobsegajočega donosa J)njgivseo^^	obdavčitvijo
Davek iz dohodka od drugega vseobsegajočega donosa
J9L
(174)
(719)
(2.2641 566
JIL (180)
3.915 (763)
674
Število zaposlenih 31.12.
139
124
112
369
331
Delnice
Število delničarjev JteviMelnic^^ JJommalnčm
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)
3.121J41^
JŠOfL
111,43
3.121J41_ 109,63
3.12JJ41^ j!6J0_ 106,99
Mednarodna bonitetna ocena (Moody's) 31.12.
Baa2
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Izbor kazalnikov1
SID banka	Skupina SID banka
V odstotkih_ 2013 2012	2011	2013 2012	2011
Kapital
Kapitalska ustreznost2 TM9 H23	14,35	16/12 13^83 iyŠ
Kvaliteta aktive izkaza finančnega položaja in prevzetih obveznosti
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih	6,45	4,91	3,11	6,92	5,23	3,20
po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke
Profitabilnost
Obrestna marža	1,31	1,53	1,36	1,36	1,55	1,43
Marža finančnega posredništva3	1,90	2,27	1,46	2,14	2,43	1,73
Donos na aktivo pred obdavčitvijo	0,14	0,14	0,19	0,33	0,21	0,34
Donos na kapital pred obdavčitvijo	1,66	1,72	2,23	3,69	2,51	4,02
Donos na kapital po obdavčitvi	1,41	1,48	1,93	2,73	1,89	3,14
Stroški poslovanja
Operativni stroški/povprečna aktiva 023 020 0/19" 040 035	034
Operativni stroški/cisti prihodki	12,23....................................8,73 13,07	18,64...............................14,40 19,51
Kazalniki so izračunani po metodologiji Banke Slovenije.
Pri izračunu kapitalske ustreznosti in razmerja med oslabitvami in razvrščenimi postavkami je za Skupino SID banka poleg sredstev SID banke upoštevano še 50 odstotkov sredstev Skupine Prvi faktor (bančna skupina SID banka). V izračunu marže finančnega posredništva za Skupino SID banka se ne upoštevajo prihodki iz zavarovalnih poslov PKZ.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2 Predstavitev SID banke in Skupine SID banka
2.1 Predstavitev SID banke
SID banka je specializirana spodbujevalna izvozna in razvojna banka s pooblastilom za izvajanje trgu dopolnilnih dolgoročnih finančnih storitev na različnih, po ZSIRB določenih področjih, pomembnih za trajnostni razvoj Republike Slovenije.
Delovanje SID banke temelji na dolgoročnih razvojnih dokumentih EU in Republike Slovenije. Za izvajanje poslov in vseh dejavnosti SID banke, z namenom zasledovanja dolgoročnih razvojnih usmeritev Republike Slovenije in EU, zagotavlja Republika Slovenija dolgoročno stabilno poslovanje SID banke. Republika Slovenija kot edina delničarka nepreklicno in neomejeno odgovarja za obveznosti SID banke iz poslov, sklenjenih pri izvajanju dejavnosti iz 11. in 12. člena Zakona o slovenski izvozni in razvojni banki (v nadaljevanju: ZSIRB). Če SID banka upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni svoje dospele obveznosti do tega upnika, mora to obveznost na zahtevo upnika nemudoma izpolniti Republika Slovenija. S tem je SID banki omogočeno, da se na finančnih trgih zadolžuje, ne da bi morala za vsak posel zadolžitve posebej pridobiti poroštvo Republike Slovenije.
Banka vse storitve izvaja z namenom ustvarjanja neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike teh storitev v skladu z namenom in cilji posameznih poslov, projektov, investicij ali drugih oblik ter prvenstveno ohranjanja ali povečanja kapitala brez zasledovanja cilja doseganja maksimalnega dobička. Pri izvajanju dejavnosti praviloma ne konkurira drugim finančnim institucijam na trgu. Za dosego cilja nekonkurenčnosti finančnim institucijam na trgu SID banka uporablja tudi načelo enakega dostopa oziroma nediskriminatornosti vseh uporabnikov finančnih storitev SID banke ter preglednost ponujenih storitev, poslovanja in rezultatov poslovanja.
Pri izvajanju storitev lahko SID banka uporablja vse v EU in slovenski zakonodaji razpoložljive finančne instrumente, kot so krediti, garancije in druge oblike jamstev, odkupi terjatev, finančni zakup, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja, druge oblike financiranja, kapitalske naložbe in drugi načini prevzemanja tveganj, ter jih vključuje v razvojno-spodbujevalne programe financiranja.
Razvoj in status
1992 Ustanovitev Slovenske izvozne družbe kot posebne zasebnopravne finančne institucije za zavarovanje in financiranje izvoza Republike Slovenije. Delovanje SID je urejal Zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije.
2004 Začetek veljavnosti Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (v nadaljevanju: ZZFMGP)4, ki je določil, da SID uskladi dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj račun s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic,
najpozneje do konca leta 2004, svoje poslovanje, ki ni zavarovalniško in ga ne ureja ZZFMGP, pa uskladi s predpisi, ki urejajo poslovanje bank, najpozneje do konca leta 2006. Na tej zakonski podlagi je SID ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, kijih je do konca leta 2004 izvajala v svojem imenu in za svoj račun.
ZZFMGP ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2005	Začetek delovanja SID - Prve kreditne zavarovalnice d. d., Ljubljana.
2006	Konec leta se je Slovenska izvozna družba s pridobitvijo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev preoblikovala v banko in spremenila naziv v SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (skrajšana firma SID banka, d. d., Ljubljana)5.
2007	Začetek delovanja SID banke kot specializirane banke.
2008	Začetek veljavnosti ZSIRB, ki banki podeljuje dve pooblastili:
-	SID banka je pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB ter
-	SID banka je pooblaščena institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP.
Storitve banke
2010	Z dopolnitvami Zakona o bančništvu je bilo izrecno določeno, da je SID banka pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka, ki ne sme sprejemati depozitov s strani javnosti.
S sprejetjem Direktive Komisije 2010/16/EU o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta je tudi Evropska komisija v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bančništvo potrdila, da je SID banka institucija, ki je vključena v posebne dejavnosti javnega interesa in je zato upravičena do vključitve na seznam institucij, izvzetih s področja uporabe Direktive 2006/48/ES v skladu z 2. členom te direktive.
2011	SID banka je bila v oktobru na podlagi odločbe Banke Slovenije pripoznana kot banka, pomembna za bančni sistem Republike Slovenije.
Skladno z vlogo, nameni in nalogami SID banka opravlja predvsem finančne storitve v okviru izdanih dovoljenj Banke Slovenije. To je predvsem dajanje kreditov, ki praviloma in v največjem obsegu poteka preko bank, v posameznih primerih s sodelovanjem z drugimi poslovnimi bankami v bančnih sindikatih, v manjšem delu pa banka končne upravičence kreditira neposredno.
Finančne storitve SID banke so razdeljene na štiri glavne namene:
-	razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva;
-	razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje;
-	razvoj konkurenčnega gospodarstva ter
-	regionalni in družbeni razvoj.
Banka finančne storitve opravlja glede na ugotovljene tržne vrzeli, pri čemer izvaja razvojno-spodbujevalne naloge finančnega značaja oziroma doseganje ciljev dolgoročnih razvojnih usmeritev predvsem na naslednjih področjih (po ZSIRB):
-	razvoj malih in srednje velikih podjetij (MSP) in podjetništva;
-	raziskave in razvoj ter inovacije (RRI);
-	varovanje okolja, energetska učinkovitost in podnebne spremembe;
-	mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje;
-	regionalni razvoj;
-	gospodarska in javna infrastruktura.
V nadaljevanju letnega poročila se ne glede na čas poslovanja in spremembo firme uporablja za SID banko, d. d., Ljubljana poimenovanje SID banka ali banka, za Skupino SID banka pa Skupina SID ali Skupina.
5
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
SID banka ima na dan 31.12.2013 dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje naslednjih vzajemno priznanih finančnih storitev po 10. členu Zakona o bančništvu:
-	sprejemanje depozitov od poučenih oseb;
-	dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
-	hipotekarne kredite,
-	odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring),
-	financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
-	izdajanje garancij in drugih jamstev;
-	trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
-	s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
-	s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
-	z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti;
-	trgovanje za svoj račun:
-	z instrumenti denarnega trga;
-	kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti.
Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije
SID banka izvaja zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov pred nemarketabilnimi riziki ter program izravnave obresti v imenu Republike Slovenije in za njen račun, kot njen agent. Potrebna sredstva za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po ZZFMGP je SID banki zagotovila Republika Slovenija v obliki varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev (izplačilo zavarovalnin) in za kritje izgub iz teh poslov. Varnostne rezerve se oblikujejo predvsem iz premij, opravnin, regresiranih plačanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na področju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. Če nastalih škod ne bi bilo mogoče poravnati iz navedenih rezerv, bi sredstva za izplačilo zavarovalnin zagotovila Republika Slovenija.
Na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije je SID banka prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen račun izvaja jamstveno shemo za podjetja. Zakon je bil sprejet v okviru protikriznih ukrepov Evropske unije in po izteku konec leta 2010 ni bil podaljšan. Aktivnosti se tako zdaj izvajajo na področju obravnave zahtevkov za izplačilo jamstev, uveljavljanja regresnih zahtevkov ter nadzora nad namensko porabo kreditov in drugih predpisanih zahtev.
Skladno z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen račun izvaja jamstveno shemo za fizične osebe. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po tem zakonu. Aktivnosti se tako zdaj izvajajo na področju obravnave zahtevkov za izplačilo jamstev, uveljavljanja regresnih zahtevkov ter nadzora nad namensko porabo kreditov in drugih predpisanih zahtev.
Zakon o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb daje SID banki pooblastilo za sklepanje pogodb v zvezi z izdajo poroštev v imenu države in za njen račun ter za druga tehnična opravila po tem zakonu.
Z dopolnitvami Zakona o varstvu okolja v letu 2010 je SID banka dobila pooblastilo za opravljanje vloge uradnega dražitelja na dražbah emisijskih kuponov in za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu države in za njen račun ter s tem povezanih poslov.
Dejavnosti SID banke za račun države so podrobneje predstavljene v poglavju 7.2.3.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Organizacijska shema SID banke na dan 31.12.2013
UPRAVA
Oddelek za zaledje in plačilni promet
Oddelek za upravljanje skupine
Oddelek za upravljanje s slabimi naložbami
Oddelek za kreditne analize
Oddelek za kontroling in poročanje
Oddelek za računovodstvo
Oddelek za upravljanje s tveganji
Oddelek za raziskave, strategijo In družbeno odgovornost
Oddelek za banke in razvoj produktov
Oddelek za podjetja
Oddelek za zavarovanje kreditov in investicij
Oddelek za zakladništvo
Oddelek za razvojne in spodbujevalne sklade
Pravni in škodni oddelek
Oddelek za informatiko
Splošni in kadrovski oddelek
Delniški kapital
Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.121.741 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic in vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani.
V letu 2013 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu, po stanju na dan 31.12.2013 osnovni kapital znaša 300 milijonov EUR.
Na skupščini SID banke dne 28.8.2013 je bil sprejet sklep, da se bilančni dobiček za leto 2012 v skupni višini 2.394.656,35 EUR razporedi v druge rezerve iz dobička.
Glasovalne pravice delničarjev SID banke niso omejene, vsaka kosovna delnica daje en glas. Finančne pravice, ki
izhajajo iz delnic, niso ločene od imetništva delnic. Skladno z določbami 4. člena ZSIRB je edina delničarka SID banke Republika Slovenija.
Število Deležv osnovnem Delničarji na dan 31.12.2013_delnic_kapitalu v odstotkih
Republika Slovenija	3.103.296	99,4
SID banka - lastne delnice	18.445	0,6
Skupaj	3.121.741	100
Celotni kapital je po stanju na dan 31.12.2013 skupaj znašal 345,8 milijona EUR. Po stanju na dan 31.12.2013 je revidirana knjigovodska vrednost delnice 111,43 EUR, po stanju na dan 31.12.2012 pa je bila 109,63 EUR.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013 Osebna izkaznica
Firma	SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana
Sedež	Ulica Josipine Turnograjske 6,1000 Ljubljana
Matična številka	5665493
Davčna številka	82155135
Identifikacijska št. za DDV	SI82155135
Transakcijski račun	0100 0000 3800 058
SVVIFT	SIDRSI22
LEI koda	549300BZ3GK0J13V6F87
Domača stran	http://www.sid.si
Elektronska pošta	infotasid.si
Telefon	01 2007500
Telefaks	01 20075 75
2.2 Predstavitev Skupine SID banka Skupina SID banka
Skupino SID banka na dan 31.12.2013 sestavljajo:
delež SID banke
Družba_Razmerje v odstotkih
SID banka d. d., Ljubljana	Obvladujoča banka	-
SID-Prva kreditna zavarovalnica d.d.,	Odvisna družba	100
Pro Kolekt, družba za Izterjavo, d. o. o.	Odvisna družba	100
Prvi Faktor, faktorlng družba d. o. o.	Skupni podvig	50
Center za mednarodno sodelovanje in Soustanoviteljstvo -razvoj_
V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka sta vključeni SID - Prva kreditna zavarovalnica, d.d., Ljubljana po metodi popolne konsolidacije in Skupina Prvi faktor po metodi sorazmerne konsolidacije. Skupina Pro Kolekt zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka v konsolidacijo ni vključena. Družbi Pro Kolekt in CMSR sta predstavljeni v poglavju 7.3.
Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31.12.2013
*S)3 Banka
SIO Banka, d.d.. Ljubljana
^ r
PRO KOLEKT d.0.0. Ljubljana
^ c
SID-PRVA KREDITNA ZAVAROVALNICA d.d. LJUBLJANA

PRVI FAKTOR d AO. Ljubljana

PRO KOL£KT d.o.o., Skopje
PRO KOLEKT d.o.o, Zagreb
PRO KOLEKT d.ox>, Beograd
PRO KOLEKT CMS S.R.L Bukarešta
PRO KOLEKT OOO Sofija
PRO KOLEKT d.0.0.. Sarajevo

Predstavitev družb, ki so vključene v konsolidacijo
SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana
Uskladitev z regulativo EU in na tej podlagi sprejetimi zakoni, zlasti z ZZFMGP, se je odrazila tudi v organizacijskem preoblikovanju SID in širitvi Skupine SID. SID je kot edini lastnik v letu 2004 ustanovila SID -Prvo kreditno zavarovalnico d.d., Ljubljana (v nadaljevanju PKZ).
PKZ je bila v register vpisana 31.12.2004, zavarovalno dejavnost je začela opravljati 1.1.2005. S tem datumom so bile z oddajne družbe SID na prevzemno zavarovalnico PKZ prenesene tudi zavarovalne pogodbe kratkoročnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 SID sklepala za lastni račun.
PKZ zavaruje kratkoročne poslovne terjatve, praviloma z ročnostjo do 180 dni, kadar to zahteva narava posla oziroma vrsta blaga, tudi do enega leta. Zavarovani so komercialni in opcijsko tudi nekomercialni (politični) riziki. Pogodbe o zavarovanju so večinoma letne in krijejo celoten promet zavarovanca na odprto. Možno je zavarovati tudi le del prodaje (npr. samo izvoz, samo domačo prodajo ali samo terjatve, ki jih financira banka), in sicer pod pogojem, da PKZ oceni, da gre pri odločitvi o izboru v zavarovanje ponujenega segmenta za objektivne kriterije in ne morebiti za poizkus negativne selekcije. PKZ po prilagojenih pogojih zavaruje tudi posle
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
CENTER ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN RAZVOJ
Ljubljana
PRVI FAKTOR d.o.o,	PRVI FAKTOR d.ao,	PRVI FAKTOR d.ao..	PRVI FAKTOR d.0.0,
Zagreb	Beograd	Sarajevo	Skopje
faktorskih družb. V okviru pogodbe o zavarovanju je možno posebej zavarovati tudi preddobavne rizike (rizike proizvodnje). PKZ zavaruje tudi posamezne projektne in inženirske posle, če plačilni roki ne presegajo dveh let. PKZ opravlja zavarovalne posle tudi na indirekten način - s fakultativnim kvotnim pozavarovanjem sprejema v kritje zavarovalne posle kreditnih zavarovanj, zavarovanih pri izvoznih kreditnih agencijah. Zavarovalni posli, ki jih PKZ opravlja na ta način, so po vseh pomembnih karakteristikah enaki predhodno opisanim direktnim zavarovalnim poslom in so bili tudi v letu 2013 v primerjavi z direktnimi posli po obsegu zanemarljivi.
Družbo je v letu 2013 vodila dvočlanska uprava, ki se ji je z 31.12.2013 iztekel drugi zaporedni mandat. Upravi je predsedoval Ladislav Artnik, njen član je bil dr. Rasto Hartman. Za prokuristko je bila imenovana Barbara Kune. S1.1.2014 je štiriletni mandat nastopila uprava, kiji predseduje Ladislav Artnik, člana sta Barbara Kune in mag. Igor Pirnat. Nadzorni svet ima tri člane, v letu 2013 je deloval v sestavi: Jožef Bradeško, predsednik; Leon Lebar, namestnik predsednika do 21.3.2013; Bojan Pecher, namestnik predsednika od 22.3.2013 (vsi predstavniki SID banke); Ivan Štraus, član, do 24.2.2013; Andraž Tinta, član od 25.2.2013 (predstavnika zaposlenih). Nadzorni svet je ustanovil
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
tričlansko revizijsko komisijo, v kateri poleg dveh članov nadzornega sveta deluje tudi neodvisna strokovnjakinja mag. Blanka Vezjak.
Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PKZ po stanju na dan 31.12.2013 je bila 8,4 milijona EUR.
Prvi faktor, faktoring družba, d. o. o.
Družba Prvi faktor, faktoring družba d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju Prvi faktor, Ljubljana) je največja faktorinška hiša v Sloveniji.
Dejavnost družbe je opravljanje storitev faktoringa. V tem okviru opravlja družba predvsem naslednje posle:
-	odplačni prevzem oziroma odkup terjatev iz naslova prodaje blaga in storitev s prevzemom rizika plačila in brez njega;
-	financiranje prevzetih terjatev;
-	administrativno vodenje prevzetih terjatev;
-	unovčevanje in izterjava prevzetih terjatev;
-	trgovanje s prevzetimi terjatvami;
-	posredovanje in zastopanje pri faktoring poslih v državi in tujini.
SID je pridobila 50-odstotni delež v osnovnem kapitalu in tudi polovico glasovalnih pravic v družbi Prvi faktor, Ljubljana v letu 2002. Drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke na dan 31.12.2013 znaša 1,6 milijona EUR.
Organa družbe sta skupščina in direktor. SID banko sta v letu 2013 na skupščini zastopala Barbara Bračko in Leon Lebar. Direktorja družbe sta Ernest Ribič in Matej Špragar.
Družba Prvi faktor, Ljubljana je ustanoviteljica in 100-odstotna lastnica štirih družb.
Družba Prvi faktor, faktoring društvo, d. o. o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo faktoring, je bila ustanovljena 17.12.2003. Osnovni kapital družbe znaša 2,6 milijona EUR. Direktor družbe je Tomaž Kačar. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana, Ernest Ribič, Matej Špragar, Aleš Sever in Uroš Vidovič.
Družba Prvi faktor, faktoring d. o. o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo faktoring, je bila ustanovljena 24.2.2005. Osnovni kapital družbe znaša 2,8 milijona EUR. Direktorica družbe je Jelena Tanaskovič. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana, Ernest Ribič, Matej Špragar, Aleš Sever in Uroš Vidovič.
Družba Prvi faktor d. o. o., financijski inženiring, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo drugega finančnega posredovanja, je bila ustanovljena 27.2.2006. Osnovni kapital družbe znaša 1,5 milijona EUR. Direktor družbe je flenan Bogdanič. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana, Ernest Ribič, Matej Špragar, Aleš Sever in Uroš Vidovič.
Dne 22.9.2006 je bila v sodni register vpisana družba Prvi faktor d. o. o., Skopje, katere ustanovitveni kapital znaša 5 tisoč EUR. Družba ne posluje.
Nominalna vrednost kapitalskih deležev družbe Prvi faktor, Ljubljana v družbah Prvi faktor, faktoring društvo, d. o. o., Zagreb in Prvi faktor d. o. o., Skopje po stanju na dan 31.12.2013 je enaka osnovnemu kapitalu posamezne družbe na ta dan. Naložba v Prvi faktor d. o. o., Sarajevo je delno oslabljena, njena knjigovodska vrednost na dan 31.12.2013 znaša 1 milijon EUR, za naložbo v Prvi faktor, faktoring d.o.o, Beograd pa je na dan 31.12.2013 oblikovana 100-odstotna oslabitev.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Izjava o upravljanju
3.1 Kodeks o upravljanju
SID banka je v poslovnem letu 2013 kot javna družba uporabljala Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: Kodeks), ki so ga sporazumno oblikovali in v prenovljeni obliki sprejeli Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager dne 8.12.2009. Kodeks je dostopen na spletni strani http://www.ljse.si/. SID banka upošteva tudi Kodeks upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki ga je Slovenska odškodninska družba sprejela maja 2013 oziroma pred tem Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije.
V smislu podatkov o upravljanju, ki presegajo zahteve Zakona o gospodarskih družbah, je treba izpostaviti zlasti predpise, ki urejajo korporacijsko upravljanje v bankah. Take določbe vsebujeta Zakon o bančništvu (2. poglavje) ter Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic, ki smiselno povzema priporočila iz Kodeksa. Opozoriti je treba tudi na ZSIRB, ki vsebuje nekaj specialnih določb glede korporacijskega upravljanja, denimo sestavo nadzornega sveta. Vsi navedeni predpisi so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Pri upravljanju družbe se upoštevajo tudi statut (dostopen na spletni strani http://www.sid.si), strategija in različne politike družbe, ki so jih sprejeli organi vodenja ali nadzora družbe.
Pri korporacijskem upravljanju SID banke se ne upošteva
naslednjih priporočil Kodeksa:
-	Točki 1 in 2 - Okvir upravljanja družb: za razliko od poslovnih bank in drugih delniških družb osnovni cilj SID banke ni maksimirati vrednosti družbe, temveč izvajati spodbujevalne in razvojne finančne storitve oziroma naloge, s ciljem ohranjati ali povečati vrednost kapitala brez zasledovanja cilja maksimalnega dobička (primerjaj 9. člen ZSIRB in statut).
-	Točki 4 in 5 - Razmerje med družbo in delničarji:
priporočila se upoštevajo smiselno, saj je ta materija urejena z zakonom. Tako je edina delničarka Republika Slovenija (primerjaj 4. člen ZSIRB), imenovanje članov nadzornega sveta pa ureja zakon (18. člen ZSIRB).
-	Točka 7 - Nadzorni svet: postopek imenovanja članov nadzornega sveta poteka skladno z določbami ZSIRB in drugih pravnih aktov, ki urejajo imenovanja oseb v organe nadzora gospodarskih družb v večinski lasti države.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
3.2 Organi upravljanja
Delovanje skupščine in njene ključne pristojnosti
Republika Slovenija je edini delničar SID banke od septembra 2008.
Skupščina banke zaseda najmanj enkrat letno, in sicer po preteku poslovnega leta in skladno z Zakonom o gospodarskih družbah.
Pristojnosti skupščine je v letu 2013 skladno z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu izvajala Slovenska odškodninska družba, d. d. oziroma njen predstavnik z ustreznim pisnim pooblastilom.
Sestava in delovanje organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij
Organi vodenja in nadzora so imenovani po predpisih, pri čemer je treba opozoriti na dodatne pogoje in postopke, določene v 18. členu ZSIRB. Banka ima dvotirni sistem upravljanja - banko vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet.
Nadzorni svet SID banke
Skladno z določbami ZSIRB ima nadzorni svet sedem članov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije. Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje petih let. Na dan 31.12.2013 so bili člani nadzornega sveta Monika Pintar Mesaric kot predsednica, Janez Tomšič kot namestnik predsednice ter mag. Marjan Divjak, Štefan Grosar, Martin Jakše, mag. Leo Knez in mag. Anton Rop kot člani.
Nadzorni svet nadzoruje in spremlja vodenje in poslovanje banke. Deluje na podlagi sprejetega poslovnika o delu nadzornega sveta, ki podrobneje ureja načela, postopke in način dela, glavne pristojnosti in odgovornosti pa so določene s statutom banke in zakoni, ki urejajo poslovanje banke, predvsem z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o bančništvu in ZSIRB.
Med drugim nadzorni svet sprejema strateške usmeritve banke, preverja letna in druga finančna poročila banke in o tem izdela mnenje, obrazloži skupščini delničarjev banke svoje mnenje k letnemu poročilu oddelka za notranjo revizijo in mnenje k letnemu poročilu uprave, potrjuje letno poročilo banke in predlog uprave za uporabo bilančnega dobička, obravnava morebitne ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Poleg tega daje nadzorni svet soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke, finančnega načrta banke, organizacije sistema notranjih kontrol in letnega programa dela oddelka za notranjo revizijo. Nadzorni svet daje tudi usmeritve in soglasje k politiki poslovanja banke skladno z razvojnimi usmeritvami, ki temeljijo na dolgoročnih razvojnih dokumentih EU in Republike Slovenije.
Kot posvetovalni telesi je nadzorni svet ustanovil revizijsko komisijo ter komisijo za prejemke in kadrovske zadeve. S poslovnikom o delu posamezne komisije je določil naloge in pristojnosti posamezne komisije.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Revizijska komisija nadzornega sveta Revizijsko komisijo imenuje nadzorni svet. Na dan 31.12.2013 so bili člani revizijske komisije Martin Jakše kot predsednik, mag. Marjan Divjak kot namestnik predsednika ter mag. Blanka Vezjak in mag. Leo Knez kot člana. V zvezi s svojimi pristojnostmi spremljanja in nadzora komisija obravnava predvsem gradiva, ki se nanašajo na letne in medletne računovodske izkaze banke, delovanje oddelka za notranjo revizijo, organizacijo sistema notranjih kontrol, upravljanje tveganj in morebitne ugotovitve nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Komisija sodeluje tudi pri postopkih izbire zunanjega revizorja ter pregleduje in spremlja njegovo delo in neodvisnost.
Komisija za prejemke in kadrovske zadeve Komisija za prejemke in kadrovske zadeve je stalno delovno in posvetovalno telo nadzornega sveta. Nadzorni svet imenuje predsednika in namestnika predsednika komisije. Na dan 31.12.2013 so bili člani komisije Monika Pintar Mesaric kot predsednica komisije, Janez Tomšič kot namestnik predsednice in dr. Alenka Stanič kot članica. Komisija je pristojna in odgovorna za opravljanje nalog s področja prejemkov zaposlenih ter obravnavo vprašanj, povezanih z upravo. Njene naloge so tako predvsem ocenjevanje ustreznosti vzpostavljenih metodologij, na podlagi katerih sistem prejemkov spodbuja ustrezno upravljanje tveganj, kapitala in likvidnosti, preverjanje ustreznosti splošnih načel politik prejemkov in njihove skladnosti s poslovno politiko banke v dolgoročnem časovnem obdobju, ocenjevanje in vrednotenje dela uprave, pregled politike prejemkov uprave in priprava priporočil nadzornemu svetu glede izvajanja politik prejemkov.
Komisija za oceno primernosti članov uprave in nadzornega sveta
V letu 2013 je bila skladno s sklepi Banke Slovenije sprejeta politika za oceno primernosti članov uprave, nadzornega sveta in nosilcev ključnih funkcij ter na tej podlagi ustanovljena komisija za ocenjevanje primernosti članov uprave in nadzornega sveta. Komisija ocenjuje primernost članov uprave in članov nadzornega sveta v primeru novih imenovanj ali nastopa novih dejstev ali okoliščin. Poleg člana, zaposlenega v SID banki, sta člana komisije dva zunanja člana, s čimer se zagotavlja večja neodvisnost komisije.
Uprava
Poslovanje banke vodi uprava, ki predstavlja in zastopa banko. Upravo banke imenuje nadzorni svet za dobo petih let in je lahko ponovno imenovana. Uprava banke ima največ tri člane. Število članov določi nadzorni svet. Upravo SID banke sestavljata mag. Sibil Svilan kot predsednik in Jožef Bradeško kot član.
Uprava vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Njeno delovanje ureja poslovnik o delu uprave. Praviloma se sestaja tedensko na svojih sejah, kjer obravnava gradiva s področij poslovanja banke. Uprava banke redno obvešča nadzorni svet o najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke, o poslovni politiki banke, o finančnem stanju banke in drugih pomembnih vprašanjih s področja njenega delovanja.
Nekatere pravice odločanja lahko uprava prenese na kolektivne organe odločanja, kot so kreditni odbor, likvidnostni odbor, komisija za upravljanje bilance in odbor za posle za državni račun.
Kreditni odbor
Glavne pristojnosti in način delovanja kreditnega odbora določa Pravilnik o delu kreditnega odbora. Na svojih sejah odbor odloča o odobravanju naložb skladno s poslovno politiko SID banke, o razvrstitvah posameznih naložb, najemanju virov z ročnostjo, daljšo od enega leta, o politiki zakladniških naložb in limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta. Pri poslih, ki jih SID banka sklepa za račun Republike Slovenije po ZZFMGP, odbor odloča med drugim o poslih financiranja mednarodnih gospodarskih poslov iz vira varnostnih rezerv, sprejema politiko naložb varnostnih rezerv in limite izpostavljenosti do posameznega komitenta. Odbor na svojih sejah obravnava tudi poročila s področja kreditnega tveganja, ki jih pripravljajo oddelek za zaledje in plačilni promet, oddelek za upravljanje s tveganji in oddelek za upravljanje s slabimi naložbami. Konec leta 2013 je imel kreditni odbor šest članov.
Likvidnostni odbor
Delo odbora ureja Pravilnik o delu likvidnostnega odbora, ki določa njegove pristojnosti in način delovanja. Odbor praviloma na tedenskih sejah spremlja likvidnostni položaj banke, izpolnjevanje predpisov Banke Slovenije s področja likvidnosti ter daje načelne usmeritve glede najemanja in plasiranja sredstev na denarnih in kapitalskih trgih, koriščenja instrumentov
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
denarne politike, izpolnjevanja predpisov in usmeritev Banke Slovenije, vodenja tečajne in obrestne politike ter upravljanja portfelja vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov. Likvidnostni odbor je imel konec leta 2013 sedem članov.
Komisija za upravljanje z bilanco Komisija za upravljanje z bilanco analizira stanja, spremembe in trende v bilanci banke ter oblikuje sklepe za doseganje strukture bilanc, ki so v skladu s poslovno politiko banke ter omogočajo normalno poslovanje in doseganje sprejetih načrtov banke. V pristojnosti komisije so med drugim obravnava rezultatov poslovanja banke z vidika uresničevanja poslovnih ciljev, obravnava strukture bilance stanja banke, ob upoštevanju kreditnih in tržnih tveganj, ter opredelitev vsebine kazalnikov, s katerimi se spremlja struktura bilance banke, obravnava poročil o kapitalski ustreznosti in izpostavljenosti banke posameznim tveganjem, obravnava predloga poslovnega načrta banke ter predlaganje sprememb načrta v primerih bistveno spremenjenih pogojev poslovanja. Delovanje komisije ureja Pravilnik o delu komisije za upravljanje bilance, ki določa njene pristojnosti. Komisija se sestaja na mesečnih sejah. Konec leta 2013 je imela komisija 11 članov.
Odbor za posle za državni račun Z namenom obravnave in odločanja o poslih za državni račun v širši sestavi kot v preteklosti in še doslednejšega ločevanja poslovanja SID banke od poslovanja za račun Republike Slovenije je bil v letu 2013 ustanovljen nov organ banke in nanj prenesene določene pristojnosti uprave. Glavne pristojnosti in način delovanja odbora določa Pravilnik o delu odbora za posle za državni račun. Na svojih sejah odbor odloča o poslih (po)zavarovanja za državni račun, limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta, politiki naložb varnostnih rezerv, poslih in drugih zadevah, povezanih z jamstvenimi shemami, če jih ne obravnava kreditni odbor, ter drugih zadevah, povezanih s poslovanjem za račun države. Konec leta 2013 je imel odbor štiri člane.
Komisija za pospeševanje mednarodne menjave
Za koordinacijo delovanja pristojnih državnih in drugih organov ter institucij pri izvajanju ZZFMGP ter učinkovito izvajanje zavarovanja in financiranja poslov mednarodne trgovine in investicij je Vlada Republike Slovenije imenovala komisijo za pospeševanje mednarodne menjave.
Komisija odloča o predlogih banke o sklepanju zavarovalnih poslov, ki presegajo 5 milijonov EUR oziroma kadar je v poslu udeležena SID banka, pri čemer ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja k:
-	politikam zavarovanja v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoči obseg nastalih škod;
-	sklepanju in oblikovanju posebnih pogojev zavarovanja posameznih zavarovalnih in drugih poslov;
-	upravljanju sredstev varnostnih rezerv in rizikov, prevzetih v zavarovanje;
-	sklepanju sporazumov in odnosov s finančnimi in drugimi institucijami;
-	reprogramom, izterjavam in likvidacijam škod ter daje mnenja in soglasja k opravljanju drugih poslov po pooblastilu države.
Komisija za pospeševanje mednarodne menjave redno spremlja poslovanje banke na področjih, ki jih ureja ZZFMGP, saj obravnava poročila o poslovanju, Ministrstvu za finance pa daje mnenje k poročilu banke o izvrševanju pooblastil po ZZFMGP.
Na dan 31.12.2013 so bili člani komisije mag. Marjan Hribar kot predsednik, mag. Sabina Koleša kot namestnica predsednika ter člani Matej Čepeljnik, Janez Krevs, dr. Stanislav Raščan in mag. Jože Renar.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
3.3 Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja
Banka ima v zvezi s postopki računovodskega poročanja z internimi akti vzpostavljene različne notranje kontrole, ki se izvajajo predvsem v organizacijskih enotah, pristojnih za upravljanje tveganj, računovodstvo ter kontroling in poročanje. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje tveganj v družbi je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota.
Varovanje zakonitosti poslovanja
V letu 2013 je služba za varovanje zakonitosti poslovanja (po reorganizaciji oddelek za skladnost) nadaljevala polno izvajanje neodvisne funkcije skladnosti. Namen funkcije skladnosti je ugotavljanje in ocenjevanje tveganja skladnosti, ki mu je ali bi mu lahko bila banka izpostavljena, to je tveganja zakonskih ali regulatornih sankcij, pomembnih finančnih izgub ali izgube ugleda banke zaradi neskladnosti delovanja banke z relevantnimi predpisi in standardi dobre prakse.
Oddelek za skladnost izvaja nadzorno funkcijo z rednimi in izrednimi pregledi poslovanja z vidika skladnosti, pri čemer so izbrana področja, za katera iz analize profila tveganosti6 izhaja, da je tveganje neskladnosti največje. Pri izvajanju pregledov oddelek za skladnost sodeluje tudi z oddelkom za notranjo revizijo, denimo z izmenjavo informacij oziroma ugotovitev, tako da se aktivnosti obeh oddelkov smiselno dopolnjujejo in ne podvajajo.
Funkcija skladnosti vključuje spremljanje in poročanje o tveganju skladnosti ter svetovanje in izobraževanje o obvladovanju tega tveganja. Funkcija skladnosti ima tudi nadzorno funkcijo, predvsem v smislu rednega pregledovanja izvajanja mehanizmov notranjih kontrol, ki so bili v banki uvedeni zaradi zagotavljanja skladnosti njenega poslovanja. Kot del sistema notranjih kontrol banke je funkcija skladnosti eden od medsebojno povezanih elementov celovitega, trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v banki.
Dodatno je nadzorni svet zaradi učinkovitejšega opravljanja svoje funkcije ustanovil revizijsko komisijo, katere delo je posebej osredotočeno na področje računovodskega poročanja in upravljanja tveganj. V okviru banke je kot del sistema notranjih kontrol vzpostavljena funkcija varovanja zakonitosti poslovanja, katere nosilec je posebna organizacijska enota.
Ne glede na vzpostavitev in izvajanje funkcije skladnosti je uprava banke primarno odgovorna za upravljanje tveganja skladnosti oziroma mora zagotavljati, da je poslovanje banke skladno s predpisi. Z vzpostavitvijo neodvisne funkcije skladnosti je uprava predvsem zadostila zahtevanim standardom skrbnosti, skladno z bančnimi predpisi. Skladno z internimi akti so za zagotavljanje skladnosti poslovanja odgovorni tudi vsi zaposleni v banki, ob upoštevanju njihove vloge in ravni odgovornosti, zato so se dolžni izobraževati ter usposabljati za ugotavljanje in obvladovanje tveganja skladnosti. Dodatno so vodje organizacijskih enot dolžni spremljati tveganja skladnosti na svojem področju ter o tem poročati oddelku za skladnost in upravi.
Oddelek za skladnost za vsako polletje izdela pisno poročilo, ki ga predloži upravi, ta pa ga predloži v obravnavo nadzornemu svetu. Poročilo obsega poročilo o delu za končano polletje, ugotovitve glede dejanskega stanja skladnosti poslovanja v primerjavi z zahtevanim stanjem, morebitna priporočila za upravo in pregled realizacije priporočil iz preteklih obdobij.
Profil tveganosti banke je izdelan skladno z interno metodologijo ocenjevanja profila tveganosti, ki temelji na metodologiji POT
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Notranja revizija
Oddelek za notranjo revizijo je organiziran kot samostojna, neodvisna služba, ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot banke ter je neposredno odgovorna upravi banke. Notranja revizija deluje skladno z načeli in standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju ter kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev. Pri delu poleg navedenih standardov upošteva tudi določila Zakona o bančništvu, ki določajo pravila notranjega revidiranja. Delovanje notranje revizije temelji na listini o delovanju notranje revizije, podrobnejši postopki za izvajanje notranjerevizijske dejavnosti pa so opredeljeni v pravilniku o delu notranje revizije in priročniku notranjega revidiranja.
Svoje delovanje oddelek za notranjo revizijo načrtuje v strateškem načrtu, ki opredeljuje vsebino in področje dela notranje revizije za obdobje dveh let, ter v letnem načrtu dela. Letni in strateški načrt sta pripravljena na podlagi profila tveganosti banke, vključujeta pa tudi preglede, ki temeljijo na zahtevah regulatorja za obvezno revidiranje posameznih področij poslovanja banke. Oba načrta sprejme uprava banke v soglasju z nadzornim svetom. Poleg revidiranja notranja revizija opravlja svetovalno dejavnost in skrbi za koordinacijo poročanja zunanjim nadzornim institucijam.
Notranja revizija o svojem delu poroča upravi banke, nadzornemu svetu in revizijski komisiji, ki tekoče spremljajo njeno delovanje na podlagi četrtletnih poročil in letnega poročila o delu notranje revizije ter četrtletnih poročilih o uresničevanju priporočil. Uprava banke spremlja delo notranje revizije tudi z obravnavo posameznih poročil o notranjerevizijskih pregledih.
V letu 2013 je oddelek za notranjo revizijo zaposloval tri notranje revizorke z veljavnima licencama preizkušena notranja revizorka oziroma pooblaščena revizorka, ki ju podeljuje Slovenski inštitut za revizijo. Zaradi daljših odsotnosti sta pretežni del leta 2013 dejavnost notranjega revidiranja operativno izvajali dve zaposleni, manjši del leta pa ena zaposlena. Za izvedbo revizijskih pregledov na področju informacijske tehnologije in sistemov je notranja revizija v letu 2013 uporabljala storitev zunanjih izvajalcev (preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov), ki razpolagajo z ustreznimi strokovnimi znanji za izvedbo takih revizijskih pregledov.
Oddelek za notranjo revizijo je v letu 2013 dokončal dva revizijska pregleda, načrtovana za leto 2012, izvedenih pa je bilo še sedem rednih ter štirje izredni revizijski pregledi. Dodatno je bil izveden en formalni svetovalni posel in štirje pregledi uresničevanja podanih priporočil notranje revizije in drugih dajalcev zagotovil.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Upravljanje tveganj
Tveganja, s katerimi se srečuje SID banka, so zlasti kreditno, obrestno, likvidnostno, valutno in operativno. Odnos SID banke je do prevzemanja tveganj opredeljen tako, da se banka osredotoča na kreditno in operativno tveganje, medtem ko druga tveganja (obrestno, valutno, likvidnostno) minimizira. V primeru SID banke mora upravljanje tveganj dodatno upoštevati posebnosti z vidika izvajanja spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev, pomembnih za razvoj Republike Slovenije, ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke in na poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen račun, vključno z upravljanjem sredstev varnostnih rezerv in rezerv PIO7.
Glavni namen upravljanja tveganj je zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje uresniči. Upravljanje tveganj obsega ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj ter notranje in zunanje poročanje o tveganjih. SID banka daje pri upravljanju tveganj prednost varnosti in stabilnosti poslovanja, kar dolgoročno pripomore k povečevanju vrednosti kapitala, ohranjanju ugleda banke in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov.
Upravljanje tveganj se začne pri vzpostavitvi ustrezne organizacijske strukture in delovnih procesov, tako da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov upravljanja tveganj je ključni cilj dosegati ustrezno zavedanje tveganj na vseh ravneh delovanja banke.
Ugotavljanje tveganj se začne v komercialnih organizacijskih enotah in nadaljuje v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot, vse do ravni uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost.
Za neposredno izvajanje so pristojni naslednji organi in organizacijske enote:
-	kreditni odbor: obvladovanje in spremljanje kreditnih tveganj in velikih izpostavljenosti;
-	likvidnostni odbor: likvidnostno in valutno tveganje;
-	komisija za upravljanje z bilanco: struktura bilance, kapitalska ustreznost, tveganja na agregatni ravni;
-	oddelek za upravljanje tveganj: priprava strategije in politik upravljanja tveganj, spremljanje tveganj;
-	oddelek za kreditne analize: ocenjevanje finančnega položaja strank in projekcij njihovega poslovanja, ocena mehkih dejavnikov, izbor primernih kazalnikov za določitev finančnih zavez;
-	oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevno spremljanje valutnega in likvidnostnega tveganja skladno z internimi limiti.
SID banka vsako leto oceni profil tveganosti banke in izdela poročilo o izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.
Skladno s strategijo upravljanja tveganj ter politiko upravljanja kapitalskega tveganja in kapitala ima SID banka vzpostavljeno ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala banke, ki:
-	temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj in spremljanju pomembnih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja;
-	omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala banke v razmerju do profila tveganosti banke;
-	je ustrezno vključeno v sistem upravljanja.
Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj.
SID banka na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev, ki jih posreduje nadzornik, izvaja tudi teste izjemnih situacij. Na podlagi rezultatov teh testov lahko SID banka pravočasno in vnaprej identificira tista področja, kjer je najbolj ranljiva, ter z ustreznimi ukrepi zmanjša tveganja in izboljša uspešnost svojega poslovanja.
PIO - program izravnave obresti
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
V imenu Republike Slovenije in za njen račun se v SID banki izvajajo tudi posli zavarovanja kreditov in investicij pred nemarketabilnimi nekomercialnimi in/ali komercialnimi riziki. Škodni rezultat se krije iz sredstev varnostnih rezerv, vendar bi večje nastale škode lahko pripeljale do znižanja sredstev varnostnih rezerv do ravni, ki po ZZFMGP zahteva zagotovitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije, zavarovancem pa se plačajo posredno preko sredstev varnostnih rezerv.
Posli zavarovanja kreditov in investicij se zaradi preprečevanja konflikta interesov in čim večje učinkovitosti izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do ravni uprave ločen od bančnega poslovanja. Pravice sklepanja poslov so opredeljene podobno kot v bančnem delu, pri čemer o vseh poslih v vrednosti pet milijonov in več evrov odloča komisija za
pospeševanje mednarodne menjave. Komisija ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja za politike zavarovanj v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoči obseg nastale škode. Poleg tega SID banka z uporabo modela za upravljanje tveganj (tehniko tvegane vrednosti), na podlagi podatkov o sklenjenih zavarovanjih v imenu Republike Slovenije in za njen račun, izračunava višino potencialne škode in ocenjuje ustreznost višine sredstev varnostnih rezerv za pokrivanje teh škod, maksimalno potencialno škodo in vpliv novih zavarovanih transakcij na višino potencialnih škod.
Več o upravljanju posameznih vrst tveganj je v 3. poglavju računovodskega dela poročila.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
5 Strategija SID banke
Skladno z vzpostavljenim strateškim načrtovanjem, ki med drugim predvideva drsečo strategijo, so bili konec leta 2013 revidirani strateški načrti SID banke. Na tej podlagi je bila sprejeta Strategija SID banke za obdobje 2014-2016.
Ključne zunanje okoliščine, ki jih je SID banka upoštevala pri spremembi strategije, so bile predvsem nedelovanje finančnih trgov na eni ter poglabljanje težav v realnem sektorju in bančnem sistemu na drugi strani, kar je še
Poslanstvo, vizija in vrednote
SID banka, kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna finančna institucija, razvija in opravlja finančnemu trgu dopolnilne dolgoročne finančne storitve in tako spodbuja konkurenčnost gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest ter trajnostni razvoj Slovenije.
Povečana finančna vrednost storitev za končne koristnike, še zlasti za mala in srednja podjetja z visokim razvojnim potencialom, uresničevanje strategije razvoja Slovenije in učinkovito izvajanje danih javnih pooblastil
Ključne strateške usmeritve
Tržni vidik
S tržnega vidika je pomembno, da SID banka prilagaja poslovni model novim gospodarskim razmeram poslovanja. Banka razvija novo generacijo okolju in izzivom časa prilagojene finančne storitve, ki bodo omogočale povečanje finančne vrednosti za končne koristnike.
Pri tem bo velik poudarek še naprej namenjen dejavnemu razvijanju novih produktov v celotnem življenjskem ciklu podjetij, predvsem tudi razvoju instrumentov v zgodnejši fazi življenjskega cikla podjetij (mezzanine financiranje, kapital), banka pa si bo prizadevala tudi za širitev produktnega sodelovanja z drugimi slovenskimi javno-spodbujevalnimi institucijami in na splošno izboljšanje učinkovitosti alokacije redkih proračunskih sredstev.
dodatno zmanjšalo absorpcijske sposobnosti slovenskega gospodarstva. Med ključnimi notranjimi elementi, ki so spodbudili spremembe akcijske strategije, so bili predvsem prilagoditve poslovnega modela novi realnosti in posledično prenova kreditnega procesa. Sestavni del akcijske strategije je tudi profil tveganosti, s katerim SID banka upravlja tveganja tudi na strateški ravni.
so temelj, na katerem SID banka izpolnjuje cilj biti učinkovita in cenjena partnerica za razvoj.
Banka si prizadeva za pregledno, učinkovito in družbeno odgovorno poslovanje, s posluhom do zaposlenih in notranje rasti družbe. Vrednote, kot so odgovornost, strokovnost, zavzetost, sodelovanje in ustvarjalnost, so temeljna načela delovanja SID banke, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, v medsebojnih odnosih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami.
SID banka bo povečevala obseg in delež poslovanja predvsem tam, kjer bodo tržne vrzeli obsežne, podpora poslovnih bank pa okrnjena. S spreminjajočim se poslovnim modelom na vseh štirih osnovnih področjih delovanja banke bo SID banka še zlasti spodbujala razvoj, raziskave in inovativnost podjetij ter povezovanje akademske sfere (raziskave) z gospodarstvom (proizvodnja in trženje) na konkretnih projektih. Posebna pozornost bo namenjena tudi malim in srednje velikim podjetjem z visokim razvojnim potencialom oziroma potencialom rasti, ki bo posledično vodil v ustvarjanje novih delovnih mest.
SID banka bo v novi strateški perspektivi, upoštevajoč manjšo konkurenčnost slovenskega finančnega trga, razvijala predvsem programe z elementi državnih pomoči na račun vse manjšega financiranja po tržnih pogojih. Z uporabo koncepta finančnega inženiringa bo tako SID banka lastna sredstva v kombinaciji s fiskalnimi
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
in zasebnimi pretvarjala v ugodne pogoje za končne koristnike, kar bo omogočalo ustrezno finančno vrednost njenih storitev. Eden izmed pomembnejših ciljev je tudi vključitev v izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020.
SID banka bo še naprej primarno delovala v segmentu posrednega financiranja preko bank na podlagi posebej oblikovanih razvojno-spodbujevalnih programov, pri tržnih vrzelih, kjer so banke še posebej nedejavne, pa bo povečevala delež neposrednega financiranja. Z bankami bo SID banka razvijala tudi produkte, ki bodo temeljili na delitvi končnega tveganja.
Banka bo tako nadaljevala s postopnim prehodom v razvojni segment poslovanja ob vzporednem izvajanju interventne/sistemske vloge in se razvijala v smeri ključnega finančnega stebra novega slovenskega razvojnega modela.
Finančni vidik
V primeru nadaljnje negativne rasti slovenskega gospodarstva bo SID banka poskušala, kolikor bo le mogoče, minimizirati zniževanje bilančne vsote, v primeru gospodarskega preobrata pa zmanjšati zdajšnji relativno visok delež v bančnem sistemu. Z vidika koncepta samovzdržnosti je njen cilj tudi ohranjanje pozitivnega rezultata ter organske rasti kapitala.
Banka si bo še naprej prizadevala za diverzifikacijo in uporabo novih ugodnih instrumentov za zagotavljanje dolgoročnih virov financiranja. Če bodo za financiranje zagotovljena tudi proračunska sredstva, bo banka lahko te vire kombinirala z nepovratnimi viri in tako končnim koristnikom ponudila ugodnejše pogoje financiranja.
SID banka bo vodila politiko tveganj v klasičnem pomenu delovanja razvojnih bank (višje tveganje, daljša ročnost, nižji donos), ob hkratnem zagotavljanju še vzdržnega poslovnega modela. Poleg tega bo zagotavljala obvladovanje vseh tveganj do te mere, da bo dosežena zahtevana stopnja varnosti ob hkratnem doseganju primernega rezultata.
SID banka bo še naprej skrbela za povečevanje vrednosti kapitala in ohranjanje kapitalske ustreznosti, tudi z vidika predvidenih regulatornih sprememb na tem področju in pomembne vloge SID banke kot sistemske banke. Z vidika povečevanja kapitala je pomembna tudi
stroškovna učinkovitost, ki jo bo banka skušala ohraniti tudi v naslednji strateški perspektivi.
Notranji vidik
Z notranjega vidika so med prednostnimi strateškimi usmeritvami predvsem prilagoditev novemu poslovnemu modelu in pospešen razvoj produktov ter vzpostavitev sistema kakovosti, ki bo omogočal učinkovito upravljanje notranje rasti in zmanjševanje operativnih tveganj.
Organizacijska kultura v banki se bo razvijala skladno z uveljavljanjem etičnih vrednot in visokih strokovnih standardov, dokončana bo tudi optimizacija kreditnega procesa ob ustrezni spremembi organizacijske strukture.
V informacijski tehnologiji bo razvoj sistema uravnotežen med učinkovitostjo, prilagodljivostjo in stabilnostjo, nadaljeval se bo tudi proces oblikovanja učinkovitega podatkovnega modela. Strateške usmeritve dajejo poudarek integralnosti sistema, zagotavljanju integritete in razpoložljivosti kakovostnih podatkov, ki bodo omogočali ustrezne storitve in podporo tudi ob povečanem obsegu poslov.
Za banko je ena od strateških usmeritev tudi učinkovito upravljanje Skupine SID banka in izkoriščanje procesnih sinergij v skupini ob ustrezni organizacijski strukturi.
Vidik učenja in razvoja
Med ključnimi strateškimi usmeritvami z vidika učenja in razvoja je predvsem vzdrževanje strokovne mreže, ki jo je SID banka zgradila v preteklosti na finančnem, tehnično-tehnološkem in institucionalnem področju, predvsem zaradi prenosa dobrih praks. SID banka si bo prizadevala pridobiti kompetence na področjih črpanja kohezijskih sredstev in izvajanja projektnega financiranja.
Z vidika nadaljnjega razvoja poslovnega modela imajo poseben pomen odnosi z državo, s katero bo banka, predvsem s prednostmi vzpostavljenega instrumentarija in konceptov, prispevala k sooblikovanju razvoja novega, sodobno zasnovanega slovenskega modela razvojnega financiranja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
SID banka bo še naprej uveljavljala koncepte odgovornega posojanja, svojo strategijo pa poskušala uveljavljati tudi v širšem okolju in tako po svojih močeh
Finančni načrt za leto 2014
vplivati na razvoj širše družbe v smeri trajnostnega razvoja.
Sprejete strateške usmeritve in cilji so osnova za pripravo letnega operativnega plana in finančnega načrta banke, ki na operativni ravni podpirata izvajanje strateških ciljev. Pri izdelavi finančnega načrta so bile upoštevane predpostavke Strategije SID banke za obdobje 2014-2016, narejene na osnovi izbranega scenarija.
Skladno s sprejeto strategijo banke bodo aktivnosti v letu 2014 še naprej usmerjene v uravnoteženost poslovanja banke, ki se kaže skozi ohranjanje stroškovne učinkovitosti, zagotavljanje kapitalske trdnosti, vzdrževanje primerne likvidnosti, učinkovito upravljanje s slabimi naložbami in proaktivno upravljanje tveganj.
Po planu za leto 2014 bo znašala bilančna vsota konec leta 3.915 milijonov EUR. V letu 2014 je predvideno povečanje kreditov strankam, ki niso banke, in znižanje kreditnega portfelja bank. Razlog za nižanje portfelja
bank je v dokapitalizaciji poslovnih bank, ki so s tem dobile ugodnejše vire, posledično naj bi se zmanjšalo povpraševanje po kreditih SID banke. Pri kreditih strankam, ki niso banke, bo dan poudarek kreditom na podlagi ukrepa finančnega inženiringa, ki bo komitentom zagotovil ugodne vire za poslovanje in razvoj. Zaradi stagnacije v gospodarstvu se pričakuje povečanje oslabitev zaradi večjega kreditnega tveganja, tako nominalno kot povečanje deleža oslabitev glede na bruto stanje kreditov. Iz istih razlogov se povečuje tudi pritisk na reprograme obstoječih kreditov, zato se bo funkcija upravljanja s slabimi naložbami še okrepila.
Tudi za leto 2014 banka načrtuje pozitivno poslovanje kljub pričakovanim nižjim prihodkom od obresti, povečanju oslabitev in rezervacij ter zaradi načrtovanih novih zaposlitev tudi nekoliko višjim stroškom poslovanja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
6 Družbena odgovornost
Poslanstvo SID banke
Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in etično ravnanje prispeva k trajnostnemu razvoju, vključujoč zdravje in blaginjo družbe, upošteva pričakovanja deležnikov, je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja ter je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih.
Poslanstvo in delovanje SID banke je usmerjeno v doseganje širših družbenih ciljev, ki jih opredeljujejo vse tri komponente trajnostnega razvoja Slovenije, to so gospodarstvo, socialna varnost in skrb za okolje. Delovanje SID banke temelji na dolgoročnih razvojnih dokumentih Republike Slovenije in Evropske unije, ki opredeljujejo prednostna področja z ustreznim družbenim soglasjem.
Glavna vloga SID banke je spodbujanje trajnostnega razvoja Republike Slovenije skladno z njenimi dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami ter s tem zagotavljanje dolgoročne in stabilne gospodarske rasti in izboljšanje sistema razvojnega financiranja.
Vplivi družbenoodgovornega delovanja navzven
Vloga SID banke je posredovanje s financiranjem ali zavarovanjem na področjih tržnih vrzeli in s tem ustvarjanje širših družbenih koristi pri:
-	trajnostnem in uravnoteženem gospodarskem razvoju Republike Slovenije;
-	raziskavah in inovacijah ter drugih oblikah gospodarsko-razvojnega delovanja;
-	sonaravnem razvoju okolja z visoko stopnjo zaščite okolja in bivanja, javni in komunalni infrastrukturi ter zlasti energetski učinkovitosti;
-	socialnem napredku, izobraževanju in zaposlovanju;
-	drugih aktivnostih, ki prispevajo h gospodarski rasti in trajnostnemu razvoju ter blaginji.
Banka na svojo vlogo in delovanje gleda z dveh vidikov. Medtem ko se zunanje, v okolje usmerjeno delovanje kaže na ravni države in tudi v smeri podpore trajnostnih projektov posameznih vlagateljev, ji njeno notranje družbenoodgovorno ravnanje vseh zaposlenih pomaga izvajati njene osnovne dejavnosti in poslanstvo.
Končni cilj delovanja banke je tako zagotoviti enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. K temu cilju bo banka s prenosom družbenoodgovornih politik postopoma zavezovala tudi odvisne družbe.
Učinki delovanja banke
Širjenje poslovanja na vsa štiri glavna področja delovanja, zavzeto izvajanje dodeljenih nalog in posledična hitra rast banke so se odrazili tudi v družbeno-gospodarskih učinkih delovanja SID banke. Ob uporabi iste metodologije iz neodvisne evalvacije aktivnosti SID banke za obdobje 2007-20108 in določenih predpostavk je Skupina SID banka, brez upoštevanja jamstvenih shem, v letu 2013 s svojimi storitvami omogočila za okoli 7,7 milijarde EUR prodaje
Evalvacija aktivnosti SID banke v obdobju 2007-2010 z oceno vpliva krize na prihodnji razvoj tržnih vrzeli, ki jo je pripravila Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
slovenskih podjetij, 3,1 milijarde EUR BDP, 3,6 milijarde EUR izvoza in več kot 18 tisoč novih delovnih mest.
Predvsem zaradi povečane vloge v kriznem obdobju, ko je SID banka postala tretja največja banka po bilančni vsoti in kapitalu ter druga po kreditiranju, je bila SID banka skladno z odločbo Banke Slovenije pripoznana kot sistemska banka, ki lahko med drugim vpliva na refinanciranje poslovnih bank, vzdrževanje finančnega trga in njegove likvidnosti.
Odgovorno posojanje
SID banka skuša v praksi izvajati načela odgovornega posojanja, kar naj bi poleg presoje ekonomsko-finančnega položaja vključevalo tudi presojo petih bilanc kreditojemalcev (intelektualne, surovinske, okoljske,
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
energetske in inovacijske). SID banka poleg načrtovanega prilagajanja svoje kreditne aktivnosti vzporedno razvija in uvaja sistemske rešitve ter ponudbo vsebinsko in tehnično prilagaja spremenjeni kreditni aktivnosti pri končnih upravičencih in tudi pri poslovnih bankah (npr. prilagoditve pogojev financiranja, uvedba možnosti zavarovanj kreditov bankam s posojili).
SID banka je koncept odgovornega posojanja v praksi vgradila v notranje postopke odločanja. Kot razvojna banka zasleduje predvsem trajnost in samozadostnost, ne pa dobičkonosnosti za vsako ceno. Celoten dobiček se skladno z ZSIRB reinvestira in namenja dodatnemu financiranju gospodarstva.
Vloga SID banke zato ni podpiranje vseh poslov, temveč le tistih, ki izkazujejo ekonomsko in finančno upravičenost, imajo vključeno komponento trajnostnega razvoja ter uporabnikom prinašajo višjo dodano vrednost.
Koncept odgovornega posojanja se kaže tudi v zagotavljanju dodane vrednosti storitev banke, ki jo ta zagotavlja z naslednjimi vzvodi:
-	raznovrstnost finančnih virov;
-	daljša ročnost;
-	nižja cena storitev in drugi ugodnejši pogoji;
-	učinkovitejša uporaba in alokacija finančnih sredstev;
-	spodbujanje delovanja zasebnega sektorja v smeri trajnostnega razvoja in povečevanje njegovih kapacitet;
-	prenos dodane vrednosti na končne uporabnike;
-	doseganje pozitivnih zunanjih učinkov (družbenih koristi);
-	povezovanje z drugimi javno-spodbujevalnimi institucijami ter kombiniranje povratnih in nepovratnih finančnih sredstev;
-	razvoj novih finančnih instrumentov, prilagojenih potrebam slovenskega gospodarstva, in svetovanje.
Dostopnost storitev
Zaradi lažjega dostopa končnih koristnikov do finančnih storitev za projekte trajnostnega razvoja je SID banka pri razvoju produktov oziroma programov tudi v letu 2013 zasledovala koncept pokritja celotnega življenjskega cikla podjetij - na celotni proizvodni verigi od zagonskega kapitala ter vse do prodaje na domačih in
tujih trgih oziroma celo do dokončnega poplačila tako nastalih terjatev.
V letu 2013 je banka tako vzpostavljala sklad razvojnega kapitala, tudi kot odziv na trenutno najbolj izraženo potrebo zelo zadolženega podjetniškega sektorja, izvajala pa je tudi nekatere nove programe in produkte:
-	program financiranja infrastrukturnih in okolje-varstvenih projektov občin;
-	program financiranja malih podjetij z upoštevanjem akta za mala podjetja in nacionalnega reformnega programa;
-	program financiranja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih;
-	produkt zavarovanja kreditov za pripravo na izvoz;
-	za področje zavarovanja izvoznih kreditov tudi politiko OECD trajnostnega financiranja (sustainable lending).
Stanovske zaveze in sodelovanje
Medbančni dogovori in priporočila, ki krepijo dobre prakse, pravila in načela bančne stroke, prispevajo k zdravemu poslovanju, odgovornemu posojanju, varnosti in likvidnosti v bančnem sektorju in širše, zato daje banka takim dogovorom s finančnimi ustanovami, na nacionalni in tudi mednarodni ravni, ustrezen pomen ter dejavno sodeluje pri izmenjavi informacij, dobrih poslovnih praks in uveljavljanju stanovskih vrednot.
Za SID banko so zlasti pomembni dogovori Združenja bank Slovenije ter drugih domačih in tujih bančnih združenj, katerih članica je. Banka je članica več mednarodnih združenj finančnih ustanov, na primer EAPB, Klub ISLTC, NEFI9 in Bernske unije. Skupaj z več kot 50 drugimi članicami Bernske unije seje s posebno izjavo zavezala, da si bo prizadevala za visoke etične standarde in vrednote združenja ter izvajala svoje dejavnosti strokovno, finančno odgovorno in spoštljivo do okolja. Na pobudo Službe Vlade RS za podnebne spremembe SID banka kot opazovalka sodeluje v projektu LOCSEE (Low Carbon South East Europe).
EAPB - European Association of Public Banks;
Klub ISLTC - The Club of Institutions of the European Union
Specialising in Long-Term Credit;
NEFI - Network of European Financial Institutions for SMEs.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Komuniciranje z zunanjimi javnostmi
SID banka kot spodbujevalna in razvojna banka veliko pozornosti namenja preglednosti svojega poslovanja in temu ustreznemu odprtemu komuniciranju. Zaradi izteka večine kriznih ukrepov je SID banka ponovno okrepila predvsem komunikacijske aktivnosti na področju njenega osnovnega, to je razvojnega in spodbujevalnega delovanja.
Največjo pozornost pri komuniciranju navzven banka namenja poslovni javnosti, predvsem poslovnim
Vplivi družbenoodgovornega delovanja navznoter
partnerjem in medijem. SID banka skrbi za celovito obveščanje o svojih programih in možnostih pridobitve njenih sredstev. Poleg novinarskih konferenc in sporočil za medije ter obveščanja preko spletne strani je SID banka za podjetja in občine v letu 2013 organizirala predstavitve novih in obstoječih produktov ter skrbela za redno obveščanje in nadgradnjo poslovnih odnosov s podjetji in bankami, ki posredujejo sredstva SID banke podjetjem.
SID banka se zaveda, da družbenoodgovornega delovanja ni mogoče ustrezno razvijati brez razvoja osebne odgovornosti vseh posameznikov v organizaciji. Zaradi tega se v SID banki na vseh ravneh spodbuja zavedanje o osebni in družbeni odgovornosti kot življenjskem slogu posameznika in tudi celotne organizacije v vseh njenih vidikih delovanja.
To upošteva tudi politika družbene odgovornosti v SID banki, ki je bila sprejeta v njenem najširšem, celovitem pojmovanju. S formalno obvezujočim dokumentom je poudarjena vloga celotnega kolektiva pri njenem uresničevanju, postavljeni pa so tudi temelji sistematičnega upravljanja njenih vsebin. Stalno nadgradnjo ukrepov na področju družbene odgovornosti izvaja banka tudi z vsakokratnim procesom strateško-operativnega planiranja (akcijska strategija, letni operativni plani).
SID banka je sprejela politiko upravljanja banke, ki med drugim upošteva vrednote družbe, referenčni kodeks upravljanja, sodelovanje z vsemi deležniki, politiko transakcij med družbo in povezanimi osebami, zavezo o ugotavljanju nasprotja interesov in neodvisnosti upravnih in nadzornih organov, ocenjevanje učinkovitosti in varovanje interesov zaposlenih.
Poslovna etika
Kodeks etičnih vrednot in standardov, ki podrobno ureja načela in pravila, po katerih se ravnajo banka, njeni organi in bančni delavci pri opravljanju svojih nalog v odnosu do strank, do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj banke, potrjuje uveljavljeno prakso spodbujanja ustrezne organizacijske kulture, pozitivnega
ravnanja in odnosa zaposlenih pri opravljanju nalog. Poseben poudarek daje kodeks tudi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja.
Pri poslovanju s strankami oziroma na konkretnih projektih je posebna pozornost namenjena preprečevanju korupcije ter okoljevarstveni politiki 0ECD.
Banka se zaveda svojega posebnega položaja tudi z vidika potencialnega izkrivljanja proste konkurence, zato pri izvajanju svojih dejavnosti ne konkurira drugim finančnim institucijam na trgu, ampak poskuša obstoječi trg čim bolj dopolnjevati.
Zaradi svojih javnih funkcij skuša banka uresničiti načelo enakega dostopa oziroma enakega obravnavanja vseh uporabnikov njenih storitev, kar pomeni enake storitve pod enakimi pogoji vsem enako upravičenim subjektom (načelo nediskriminatornosti). Posebna pozornost je namenjena tudi ustrezni regionalni razpršitvi razvojnih sredstev.
Okolju prijazna družba
SID banka deluje z vidika varovanja okolja in energetske učinkovitosti družbenoodgovorno tudi navznoter. V letu 2013 je nadaljevala prakso družbene odgovornosti s pripravo energetsko-okoljske bilance, izračuna ogljičnega odtisa in vodenjem indeksa družbene odgovornosti. Z navedenim indeksom banka meri izvajanje ukrepov in doseganje ciljev pri izvajanju družbene odgovornosti.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
	enota	2013	plan 2013	2012
Poraba energije za ogrevanje	kWh	574.500		598.060
na zaposlenega	„J^SL	4.517,1	5.356,2	5.410,3
Poraba električne energije	kWh	517.732		532.527
na zaposlenega	kWh/zap.	3.983,0	4.694,0	4.741,4
Poraba vode	3 m	1.100		1.059
na zaposlenega	m3 /zap.	8,5	9,3	9,4
0gljičniodtis/EmisijeC02	t	612,0		880,5
na zaposlenega	t/zap.	4,8	8,1	8,2
Poraba pisarniškega papirja	t	3,1		5,0
na zaposlenega	kg/zap.			44,3
Vrednost drugih pisarniških potrebščin	£	16.916		17.953
na zaposlenega	€/zap.			
Velikost poslovnih prostorov na zaposlenega	m2/zap.	16,9	16,4	19,4
Vzpostavljen sistem ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov, ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije v pisarnah, uvedba brezpapirnega poslovanja, nadomestitev nekaterih tiskanih izdaj z elektronskimi dostopi, to je le nekaj ukrepov, s katerimi želi banka delovati kot okolju prijazna družba.
SID banka se je odpovedala praksi dajanja daril poslovnim partnerjem, tako privarčevana sredstva pa namenja Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj.
Poseben izziv banki je tudi nujno potrebna obnova poslovne stavbe. SID banka seje odločila, da bo obnova izvedena skladno z načeli trajnostnega razvoja, kar pomeni prenovo obstoječe stavbe, namesto pozidave novih površin, upoštevana bodo načela spomeniškega varstva, energetske učinkovitosti, vpliva na okolje in optimalnega delovnega okolja.
Notranje komuniciranje
SID banka izvaja visoko specializirano dejavnost, zato je za njeno uspešno delovanje ključno, da zaposleni razumejo in podpirajo njeno delovanje, k čemur lahko prispeva tudi učinkovita in odprta komunikacija.
V banki so uveljavljene različne oblike obveščanja in komunikacije z zaposlenimi, od neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi, na primer redni interni sestanki in srečanja zaposlenih z upravo, do dostopa do elektronskih zbirk podatkov, obveščanja preko internega elektronskega časopisa in četrtletnega izhajanja internega glasila Cekin.
Konec leta 2013 je banka izvedla anketo o merjenju organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, ki poleg merjenja organizacijske klime omogoča tudi primerjavo z rezultati merjenja iz prejšnjih let in primerjavo med podjetji v Sloveniji. Dosežen rezultat zadovoljstva
zaposlenih je dober, saj je bil dosežen oz. presežen postavljen strateški cilj, to je 60-odstotno zadovoljstvo. Rezultati so vsem zaposlenim, še zlasti vodjam, dobra podlaga za izboljšave ter hkrati pomenijo veliko zavezo za prihodnost.
Skrb za zaposlene
Delo in prosti čas sta komplementarni sestavini življenja, kar SID banka upošteva pri organiziranju delovnega okolja. Banka zaposlenim omogoča gibljiv delovni čas, kar omogoča lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja. Posebna pozornost je namenjena tudi osnovnim pravicam zaposlenih, njihovi varnosti in zdravju, pogojem dela, socialni varnosti, osebnemu in strokovnemu razvoju, socialnemu dialogu in medsebojnim odnosom.
Na področju varnosti in zdravja zaposlenih je SID banka v letu 2013 nadaljevala z izvajanjem predhodnih usmerjenih in rednih obdobnih zdravniških in okulističnih pregledov za vse zaposlene. Izvaja se tudi redno strokovno usposabljanje za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, ki se ga morajo obvezno udeležiti vsi zaposleni.
Pri izplačevanju plač in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in bančna kolektivna pogodba, medtem ko nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja podjetniška kolektivna pogodba. Tudi v letu 2013 je banka nadaljevala s prakso plačila premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene.
V SID banki je posebna pozornost namenjena področju razvoja zaposlenih, s ciljem zadržati izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo, primerno razvitosti in strateškim ciljem banke, učinkovitemu prilagajanju zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju ter zagotavljanju zaposlenim dovolj stimulativnega delovnega okolja, ki jim bo tudi v prihodnje ponujalo dovolj strokovnih izzivov.
Z zaposlenimi so bili opravljeni letni razvojni razgovori in polletni razgovori za ugotavljanje realizacije zastavljenih ciljev. Letni razvojni razgovori so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev ključnih kadrov in izdelavo letnega načrta izobraževanja. Banka lahko s tem pravočasno zazna potrebe po novih znanjih
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
ter lažje načrtuje ciljno usposabljanje in izobraževanje za posameznike in tudi skupine zaposlenih.
V kontekstu notranje družbene odgovornosti skuša banka z letnimi razgovori in srečanji zaposlenih izvajati oziroma živeti vrednote banke v vsakdanjem življenju in delu zaposlenih. Hkrati se zaposleni udeležujejo raznih srečanj in okroglih miz, na katerih promovirajo svoje poslovne vrednote trajnostnega razvoja in etičnega delovanja kot osnove za družbeno odgovorno in trajnostno bančništvo.
Banka že vrsto let ustvarja nova delovna mesta in s svojo rastjo oziroma razvojem odpira možnosti za zaposlovanje. Tudi v letu 2013 je zaposlovanje potekalo skladno z letnim načrtom zaposlovanja in usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo predvsem na prilagajanju zaposlovanja rasti obsega poslovanja in razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s specifičnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki.
V letu 2013 se je v SID banki na novo zaposlilo 19 sodelavcev. Konec leta je bilo v banki 139 zaposlenih, od tega 91 žensk in 48 moških, povprečno število zaposlenih v letu 2013 je bilo 128.
SID banka	Skupina SID banka
Stopnja izobrazbe	število	delež v %	število	deležv%
V.stopnjainmanj	14	10,1	61	16,5
VI. stopnja	12	8,6	40	10,8
VII. stopnja	101	72,7	244	66,1
Vili. stopnja	10	7,2	21	5,7
IX. stopnja	2	1,4	3	0,8
Skupaj	139	100,0	369	100,0
Ena od usmeritev akcijske strategije SID banke je tudi spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in veščin ter njihov prenos v prakso. V letu 2013 se je različnih oblik izobraževanja udeležilo 131 zaposlenih, kar je 102,4-odstotni delež glede na povprečno število zaposlenih v letu 2013. Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega je bilo 33. Velik poudarek se posveča tudi internemu prenosu novopridobljenih znanj in evalvaciji izobraževanja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
7 Poslovanje v letu 2013
7.1 Makroekonomsko okolje v letu 201310 Mednarodno okolje
Svetovna gospodarska rast je bila v letu 2013 nekoliko nižja kot v predhodnem letu in je dosegla blizu 3 odstotke. Rast seje nekoliko okrepila predvsem v ZDA in nekaterih razvitih državah, z drugim četrtletjem pa seje BDP začel višati tudi v evrskem območju. Predvsem zaradi šibkega domačega povpraševanja se je rast zniževala v večini hitrorastočih držav, najbolj v Rusiji in Braziliji, opazno nižja je bila tudi v Indiji.
Gospodarska aktivnost v večini najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije je bila šibka, čeprav seje tekom leta izboljševala. V Nemčiji je rast v lanskem letu dosegla 0,4 odstotka, pozitivna je bila tudi v Avstriji in Franciji. Po drugi strani je bila rast negativna v državah južne Evrope, kjer je gospodarsko aktivnost zaviralo šibko domače povpraševanje, težave v finančnem sistemu in potrebni ukrepi fiskalne konsolidacije. Znižanje BDP v Italiji je doseglo skoraj 2 odstotka in na Hrvaškem okoli 1 odstotek.
Ne glede na znake izboljševanja makroekonomskih razmer brezposelnost ostaja visoka, inflacija pa večinoma zelo nizka. Stopnja brezposelnosti se je že začela zniževati v ZDA, v evrskem območju pa stagnira na ravni okoli 12 odstotkov. To še dodatno zavira trošenje gospodinjstev in pritiska na zniževanje inflacije. Ta je v evrskem območju v povprečju leta znašala 1,4 odstotka, ob koncu leta pa se je znižala medletno pod 1 odstotek, deloma tudi zaradi znižanja prispevka cen energentov.
Najpomembnejše centralne banke so ohranile zelo spodbujevalno naravnanost denarne politike. Evropska centralna banka je maja znižala ključno obrestno mero na 0,5 odstotka, v novembru pa dodatno na 0,25 odstotka.
Z izjemo ciprske finančne krize so bile razmere na finančnih trgih večinoma ugodnejše kot predhodna leta. Pribitki na zahtevane donosnosti državnih papirjev večine perifernih držav evrskega območja so se nekoliko zmanjšali, predvsem v drugi polovici leta. A razkorak med osrednjimi in perifernimi državami evrskega območja je ostal velik pod vplivom negativne gospodarske rasti, težav v finančnem sistemu in negotovosti glede vzdržnosti javnega dolga.
Kljub temu se primanjkljaj držav v povprečju evrskega območja zmanjšuje in je v letu 2013 že skoraj dosegel mejo 3 odstotkov BDP Pakta o stabilnosti in rasti, bruto dolg pa naj bi se po projekcijah ECB ustalil pod 94 odstotki BDP.
Pospeševalo se je tudi krčenje posojil nefinančnim družbam, ki je ob koncu leta že presegalo 3 odstotke medletno, medtem ko krediti gospodinjstvom komajda izkazujejo rast.
10 Predstavljeni številčni podatki so, če ni drugače navedeno, pridobljeni iz naslednjih virov:
-	Banka Slovenije - Bilten, januar 2014; Makroekonomska gibanja in projekcije, oktober 2013.
-	ECB - Monthly Bulletin, December 2013 Eurosystem Macroeconomic Projections for the Euro Area
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu evrskega območja so bili v letu 2013 narejeni odločilni koraki v smeri vzpostavitve evropske bančne unije. Ta sloni na dveh stebrih. Prvi steber je enotni mehanizem nadzora, v okviru katerega bo ECB neposredno in v sodelovanju z lokalnim regulatorjem nadzirala sistemsko pomembne banke držav evrskega območja. Med tremi slovenskimi bankami, ki bodo podvržene nadzoru ECB, je tudi SID
Slovensko gospodarstvo v letu 2013
Po znižanju za 2,5 odstotka v letu 2012 se je v letu 2013 BDP znižal še za 1,1 odstotka, ob tem, da je gospodarska aktivnost v drugi polovici leta ponovno začela naraščati. Upadanje BDP je bilo odraz šibkega tujega povpraševanja, kratkoročnih učinkov varčevalnih ukrepov fiskalne konsolidacije, slabših razmer na trgu dela in njihovega vpliva na trošenje prebivalstva, razdolževanja zasebnega sektorja in nadaljevanja težav z dostopom do virov financiranja. Pod vplivom navedenih neugodnih dejavnikov so se zmanjševale vse komponente domačega povpraševanja, močno pozitiven pa je bil neto prispevek menjave s tujino. Upad skupne končne potrošnje gospodinjstev se je glede na preteklo leto znižal za skoraj 3 odstotke, skladno z negotovostjo glede zaposlitve in upadom kupne moči. K zmanjševanju domače agregatne potrošnje je ponovno precej prispevala država v okviru izvajanja varčevalnih ukrepov.
Izvoz je dosegel skoraj 3-odstotno rast, predvsem zaradi pospeška v rasti izvoza blaga ob sicer zgolj postopnem okrevanju evrskega območja. Manj kot v letu 2012 se je zmanjšal uvoz, deloma kot posledica uvoza dobrin pred julijskim dvigom stopenj DDV. Del uvoza je prispeval k zalogam, te pa so bile tudi glavni dejavnik upočasnitve zmanjševanja agregatne domače potrošnje v drugem polletju. Tekoči račun plačilne bilance je v lanskem letu prešel v visok presežek, 6,5 odstotka BDP. K rasti presežka tekočega računa je močno prispeval prehod v presežek v blagovni menjavi. Presežek tekočega računa pomeni zniževanje neto dolga do tujine, ki se je z najvišjih 43 odstotkov BDP znižal na slabih 36 odstotkov BDP oziroma 12,5 milijarde EUR.
Zaradi upadanja gospodarske aktivnosti so razmere na trgu dela ostale slabe, čeprav desezonirani podatki kažejo na stabilizacijo števila zaposlenih in števila brezposelnih od drugega četrtletja dalje. Anketna
banka. Drugi steber zadeva poenoten okvir za reševanje bank v težavah (Bank Recovery and Resolution Directive - BRRD). Predlog Evropske komisije (Single Resolution Mechanism - SRM) je poleg poenotenega sistema reševanja predvidel tudi sklad, v katerega bi prispevale banke, in bi ga uporabili za reševanje bank v težavah. S tem se skuša preprečiti velike stroške za javne finance, ki nastanejo v primeru, da bančni sistem zabrede v težave.
stopnja brezposelnosti je v letu 2013 znašala dobrih 10 odstotkov, registrirana pa dobrih 13 odstotkov, kar pomeni porast za več kot desetino glede na leto poprej. V povprečju leta se je delovno aktivno prebivalstvo znižalo za skoraj 2 odstotka, kar je več, kot je znašal upad gospodarske aktivnosti.
Nizki stroškovni pritiski in upad agregatnega povpraševanja so povzročili močno znižanje inflacije ob koncu leta, kljub precejšnjim učinkom na cene zaradi povečevanja davčnih stopenj. Rast harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin je znašala 1,9 odstotka, kar je za 0,5 odstotne točke več od povprečja evrskega območja in za 0,9 odstotne točke manj kot v letu 2012. Osnovna inflacija je po zelo nizkih vrednostih v prvi polovici leta nekoliko porasla z dvigom stopenj DDV, nato pa se je ponovno znižala pod 1 odstotek na medletni ravni.
Leto 2013 je bilo zelo zahtevno tudi z vidika vodenja fiskalne politike, sanacija bančnega sistema pa je močno povečala primanjkljaj in dolg države. Zmanjševanje gospodarske aktivnosti je tudi v letu 2013 oteževalo zniževanje primanjkljaja države. Na nižje zbrane davke so vplivale slabe razmere na trgu dela, šibkejša gospodarska aktivnost, pri davku od dohodka pravnih oseb pa tudi spremembe davčne politike. Z upoštevanjem ocen potrebnih sredstev za sanacijo bank, objavljenih 12. decembra, je primanjkljaj države znašal blizu 15 odstotkov BDP, od tega več kot 10,1 odstotka BDP zaradi ukrepov v zvezi z dokapitalizacijo bank. Bruto dolg države je tako ob koncu leta narasel na blizu 72 odstotkov BDP, vključujoč dolg DUTB, ki po metodologiji ESA95 sodi v sektor država. Svet EU je Sloveniji podaljšal rok za odpravo presežnega primanjkljaja države za dve leti, na leto 2015.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Bančno okolje v 2013
Leto 2013 je zaznamovano s poglabljanjem gospodarske in finančne krize, kar se je med drugim kazalo tudi v nadaljnjem poslabševanju stanja v bančnem sistemu in najmočnejšem krčenju posojilne aktivnosti po nastopu krize.
Na zaostrovanje pogojev financiranja je še dodatno močno vplivalo poslabševanje kreditnega portfelja bank z visokimi stroški oslabitev in rezervacij. To se odraža v najmočnejšem krčenju posojilne aktivnosti po nastopu krize. Zmanjšanje posojil nefinančnim družbam je v letu 2013 do decembra doseglo 8 odstotkov, nato pa se je dinamika zmanjševanja v decembru dodatno močno povišala zaradi prenosa dela slabih bančnih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki jo je z namenom stabilizacije razmer v bančnem sektorju ustanovila Vlada Republike Slovenije. Z upoštevanjem oslabitev in prenosa na DUTB je medletno znižanje posojil bank podjetjem doseglo 21 odstotkov. Kot odraz poslabševanja ekonomskega položaja gospodinjstev in zmanjšane nagnjenosti k porabi se je nadaljevalo tudi upadanje potrošniških posojil, medtem ko se je obseg stanovanjskih kreditov ob koncu leta medletno celo nekoliko povečal.
Pospešeno krčenje kreditne aktivnosti je v letu 2013 precej povezano tudi z razdolževanjem bank do tujine in krčenjem bančne bilančne vsote. Krčenje bilančne vsote bančnega sistema je bilo še večje kot v letu 2012 in se je ob koncu leta še pospešilo, medletno na 11 odstotkov. Bilančna vsota se je tako zmanjšala za 5,1 milijarde EUR. Poglavitni razlog je bilo nadaljevanje razdolževanja do tujih bank, deloma pa tudi zniževanje vlog nebančnega sektorja.
Rezervacije in oslabitve zaradi poslabševanja kakovosti portfelja in krčenje obsega poslovanja so privedli do izredno slabega poslovnega izida bančnega sektorja. Delež slabih terjatev se je povečal z manj kot 12
odstotkov ob začetku leta na preko 18 odstotkov, pri podjetjih nad 20 odstotkov. Obseg oslabitev je v letu 2013 znašal 3,6 milijarde EUR, od tega samo v decembru 2,2 milijarde EUR. Za 0,6 milijarde EUR oslabitev je nastalo v septembru in oktobru zaradi nadzorovane likvidacije dveh bank. Izguba bančnega sistema pred davki je tako znašala 3,6 milijarde EUR, kar je kumulativno izgubo od začetka krize povečalo na 4,6 milijarde EUR. Pri tem so bile neto obresti za skoraj 20 odstotkov nižje, bruto dohodek bank pa za skoraj 30 odstotkov nižji kot v letu 2012.
Banka Slovenije je jeseni 2013 skupaj s tujimi institucijami izvedla obremenitvene teste in preglede kakovosti premoženja bank. Na ta način je bil določen obseg dodatnega kapitala za zagotovitev kapitalske ustreznosti posameznih bank. Dokapitalizacija bank v višini skoraj 3,5 milijarde EUR in prenos slabih terjatev na DUTB sta znižali delež slabih terjatev na dobrih 13 odstotkov v začetku leta 2014 in povišali kapitalsko ustreznost nad 15 odstotkov. S tem se slovenski bančni sistem ob koncu leta uvršča med povprečno kapitaliziranevEU.
Za izboljšanje delovanja finančnega sistema in doseganje finančnega prestrukturiranja podjetij v težavah je bila v letu 2013 prilagojena tudi bančna zakonodaja. Zakon o bančništvu je bil noveliran z namenom krepitve finančne stabilnosti, zavarovanja deponentov ter olajšanja finančne reorganizacije bank in prilagoditev poslovnih modelov za doseganje dolgoročno uspešnega poslovanja. V ta namen so bile povečane pristojnosti Banke Slovenije za ukrepanje, če ni mogoče doseči ustreznih zasebnih rešitev glede razmer v bankah.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013 Vpliv zunanjega okolja na poslovanje SID banke in Skupine SID banka
Že opisan slab položaj slovenskega gospodarstva in negotove razmere v evropskem prostoru so vplivale tudi na poslovanje SID banke in Skupine SID banka v letu 2013. Naraščajoča negotovost je zmanjšala povpraševanje po investicijskih kreditih, povečala pa se je potreba po kreditih za obratna sredstva.
SID banka se je na nastale razmere odzvala s spremembo produktov tako na segmentu posrednega financiranja preko bank v smeri pospeševanja razpoložljivih sredstev za financiranje končnih upravičencev, cenovnih prilagoditev in nekaterih vsebinsko-tehničnih prilagoditev kot tudi na segmentu neposrednega financiranja podjetij, predvsem v smeri uvedbe novih produktov. Banka je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je prispevalo osnovni del sredstev, ustanovila posojilni sklad v višini 500 milijonov EUR in tako podjetjem preko dveh programov zagotovila financiranje obratnega kapitala, dva dodatna programa pa bosta namenjena financiranju investicij. Skupaj s krediti iz ostalih programov je tako SID banka povečala bruto stanje kreditov, danih podjetjem, kljub temu pa se je neto stanje kreditnega portfelja zaradi povečanja oslabitev znižalo.
Finančna in gospodarska kriza, zlasti pa propad nekaterih večjih gradbenih podjetij, je vplivala na manjšo izvedbo izvoznih poslov in otežila pridobivanje virov za financiranje tovrstnih poslov, slab položaj slovenskega gospodarstva pa je vplival tudi na zmanjšanje obsega zavarovanj. Kljub temu je SID banka povečala število in obseg posameznih poslov. Poleg tega je treba izpostaviti, da je v krizi propadla večina gradbeno-inženirskih podjetij, ki so v preteklosti izvajala investicijska dela v tujini. Hkrati podjetja zaradi stroškov znižujejo zavarovanja svojih investicij v tujini oziroma odpovedujejo že sklenjene pogodbe.
PKZ je prav tako delovala v zahtevnih gospodarskih razmerah. Za poslovanje PKZ je najpomembnejše gospodarsko stanje v državah, ki imajo po premiji, zavarovanem prometu in izpostavljenosti največji delež v portfelju PKZ. To so poleg Slovenije še Nemčija, Italija, Rusija in Hrvaška. Na petih za zavarovalnico najpomembnejših trgih so se zlasti proti koncu leta že
kazali znaki okrevanja, a sta na letni ravni le Nemčija in Rusija dosegli pozitivno gospodarsko rast. V letu 2013 se je izraziteje povečala konkurenca drugih zavarovalnic, ki ponujajo kreditna zavarovanja na slovenskem trgu. Plačilna nedisciplina še vedno predstavlja velik problem na večini trgov, kar je PKZ upoštevala pri odobravanju limitov. Na slovenskem trgu se je dodatno poslabšalo finančno stanje nekaterih večjih podjetij, zato jim je PKZ odpovedala limite. Navedeno je negativno vplivalo na obseg poslovanja PKZ, saj je tudi večina zavarovancev v letu 2013 dosegla nižjo prodajo kot v letu 2012.
Najpomembnejši trgi Skupine Pro Kolekt in Skupine Prvi faktor so poleg Slovenije še države jugovzhodne Evrope, kjer gospodarski položaj in socialni položaj s poglabljanjem krize ostaja težak. Nizka gospodarska aktivnost in plačilna nedisciplina sta odločilno vplivali na poslovanje družb v obeh skupinah.
Težke gospodarske razmere so prizadele veliko število komitentov Skupine Prvi faktor, kar se kaže v poslabšanju portfelja skupine, nižjem prometu in tudi negativnem rezultatu leta 2013, tako nekaterih družb znotraj skupine, kot tudi Skupine Prvi faktor kot celote.
Skupina Pro Kolekt je v letu 2013 beležila večje število primerov izterjav, vendar z manjšo skupno vrednostjo izterjav, kar je odraz trenutnega gospodarskega položaja. Kljub težkim razmeram za dejavnost izterjav z vidika izterljivosti dolgov je skupini uspelo povečati število uspešno zaključenih primerov in večjo skupno vrednost uspešno zaključenih primerov, kar je povezano z večjo prepoznavnostjo družbe v širšem okolju in zgodnejšo angažiranostjo družbe v proces izterjave.
Vpliv sprememb zunanjega okolja na delovanje CMSR se kaže predvsem v tem, da je Republika Slovenija občutno znižala obseg proračunskih sredstev, ki jih namenja za uradno razvojno pomoč, finančne institucije pa so vodile politiko zniževanja stroškov tudi na področjih identifikacije in obvladovanja tveganj, kar se je odražalo na manjšem obsegu opravljenih storitev.
Družbi Pro Kolekt in CMSR sta kljub navedenim težavam in manjšem obsegu poslovanja v letu 2013 poslovali pozitivno.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
7.2 Poslovanje na ključnih področjih SID banke
7.2.1 Viri in likvidnost
SID banka, kot specializirana bančna institucija z garancijo Republike Slovenije, pridobiva dolgoročne vire predvsem na mednarodnih in tudi na domačem finančnem trgu. Pri zadolževanju banka izbira instrumente zadolževanja, ki omogočajo prilagodljivost zadolževanja potrebam poslov financiranja. Tako je za zadolževanje SID banke značilna raznolikost glede ročnosti, velikosti in dinamike izdaj oziroma črpanj. Banka si prizadeva pridobiti dolgoročne vire, ki so cenovno primerljivi z viri Republike Slovenije, ob upoštevanju ustreznih pribitkov nad zadolževanjem države.
Da bi SID banka ponudila podjetjem oziroma poslovnim bankam čim ugodnejše dolgoročne vire, se je v letu 2013 zadolževala z uporabo različnih finančnih instrumentov, pri čemer je večino virov pridobila na mednarodnih finančnih trgih.
Struktura finančnih obveznosti SID banke
Pri Evropski investicijski banki (EIB), s katero banka uspešno sodeluje že več let, sta bili v letu 2013 sklenjeni dve dolgoročni posojili v skupni višini 350 milijonov EUR in posojilna pogodba za namen ohranitve dolgoročnih razvojnih virov v Sloveniji v znesku 37,6 milijona EUR, ki je bila že v celoti črpana. Skupen obseg sodelovanja med SID banko in EIB od leta 2009 tako znaša eno milijardo EUR. Banka je v letu 2013 črpala tudi sredstva iz dolgoročnih posojil po pogodbah z EIB, sklenjenih že v prejšnjih letih, v višini 87,6 milijona EUR.
SID banka je v marcu 2013 izdala triletno obveznico z variabilno obrestno mero v vrednosti 200 milijonov EUR in v septembru 2013 še enoletno obveznico s fiksno
obrestno mero v višini 100 milijonov EUR. V decembru je banka izdala še obveznico v višini 60 milijonov EUR z zapadlostjo 2 leti in 3 mesece. Čeprav so bile tržne razmere v letu 2013 precej nestanovitne ter so se med letom zaradi slabšanja bonitetne ocene Republike Slovenije še poslabševale, sta bili obveznici izdani na mednarodnem finančnem trgu po zelo ugodnih pogojih in uvrščeni v kotacijo na dunajski borzi. SID banka je z izdanimi obveznicami pridobljen ugoden vir sredstev preusmerila v dolgoročne kredite, dane za namene, določene v ZSIRB, hkrati pa še povečala svojo prepoznavnost med tujimi vlagatelji. Tako je bila banka kljub znižanju bonitetnih ocen Republike Slovenije in posledično tudi SID banke v maju 2013 skozi celo lansko leto prisotna na mednarodnem kapitalskem trgu.
Banka seje v letu 2013 v določenem manjšem obsegu, kratkoročno in po fiksni obrestni meri, občasno zadolževala tudi na medbančnem denarnem trgu pri poslovnih bankah v Republiki Sloveniji.
SID banka veliko pozornost posveča tudi upravljanju bančne pasive, predvsem zmanjševanju tveganja refinanciranja. Posledično je banka v juniju 2013 izvedla javni odkup dela izdanih dolgoročnih obveznic na tujem kapitalskem trgu v višini 300 milijonov EUR. Skupaj z ostalimi bilateralnimi odkupi v višini skoraj 84 milijonov EUR je banki uspelo precej znižati tveganje refinanciranja obveznice SEDABI 3, ki zapade v aprilu 2015. V skladu z načeli računovodskega varovanja so se hkrati z odkupi obveznic prekinili tudi posli obrestne zamenjave, ki so služili za varovanje pred obrestnim tveganjem. Iz omenjenih transakcij je banka vedno realizirala pozitivni ekonomski učinek.
Za namen uravnavanja likvidnosti je SID banka sredstva v letu 2013 zaradi zaostrenih in volatilnih razmer na trgih investirala predvsem v kratkoročne vloge pri domačih in tujih poslovnih bankah ter v druge kratko- in srednjeročne dolžniške instrumente izdajateljev z visoko bonitetno oceno. Posli z vrednostnimi papirji so se sklepali kot alternativna naložba osnovni dejavnosti banke, tj. kreditiranju, ter za potrebe uravnavanja likvidnosti in ne zaradi namena trgovanja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Struktura likvidnih sredstev SID banke
Vloge in računi pri bankah
Naložbe v vrednostne papirje
Stanje na računih pri centralni banki
131.12.2013 31.12.2012
Naložbe SID banke za uravnavanje likvidnosti so konec leta 2013 znašale 977,7 milijona EUR oziroma 25,6 odstotka celotne aktive. Tretjino teh naložb obsega portfelj vrednostnih papirjev v višini 344,4 milijona EUR, dve tretjini naložb v višini 633,3 milijona EUR pa je naložena v depozite pri domačih in tujih poslovnih ter
centralni banki. Naložbe v vrednostne papirje so sestavljene večinoma iz slovenskih in tujih državnih obveznic ter tržnih obveznic drugih izdajateljev. Naložbe so skoraj v celoti nominirane v evrih. Pri investiranju daje banka prednost naložbam, ki jih lahko uporabi za sklepanje repo poslov, in naložbam, ki se na podlagi sklepov Banke Slovenije štejejo v prvi razred pri izračunu likvidnostnih količnikov oziroma omogočajo dostop do likvidnosti Evropske centralne banke ter naložbe, ki imajo najmanj investicijsko oceno. Skoraj 40 odstotkov naložb na dan 31.12.2013 ima oceno najmanj A-. Depoziti so plasirani tujim poslovnim bankam z ustrezno mednarodno bonitetno oceno ter slovenskim bankam. Po stanju na dan 31.12.2013 so naložbe s fiksno obrestno mero obsegale več kot 94 odstotkov vseh naložb za uravnavanje likvidnosti.
7.2.2 Financiranje komitentov
SID banka je v letu 2013 nadaljevala z načrtovanim prilagajanjem svojega poslovnega modela, zlasti pa vzporedno razvijala in uvajala sistemske rešitve ter s tem prilagajala svojo kreditno aktivnost razmeram na trgu.
Skladno z zakonsko določenimi nameni je banka sredstva ciljnim skupinam končnih upravičencev zagotavljala bodisi neposredno bodisi posredno preko poslovnih bank. Vse storitve financiranja je oblikovala dopolnilno glede na dejavnost preostalih finančnih institucij na trgu. Dopolnilna ponudba storitev financiranja je temeljila na že uveljavljenih instrumentih financiranja, kot so krediti s statusom državne pomoči ali brez njega, odkupi terjatev, prevzemi tveganj, projektno financiranje, izvozni krediti ipd.
SID banka je v letu 2013 z vključevanjem posebnih dolgoročnih namenskih virov sredstev Evropske investicijske banke, Razvojne banke Sveta Evrope, nemške razvojne banke KfW ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v kreditne linije SID banke udejanjala svojo transformacijsko vlogo in s tem ustvarjala novo vrednost za posamezne ciljne skupine končnih upravičencev.
Glede na spreminjajoče poslovno okolje in delovanje bančnega sistema v letu 2013, negotove makroekonomske razmere, zlasti pa pretežno slab
ekonomsko-finančni položaj podjetij, je SID banka na segmentu poslovanja preko bank uvedla nekatere prilagoditve pogojev financiranja s ciljem boljšega in hitrejšega posredovanja sredstev do končnih upravičencev (v smeri ohranjanja razpoložljivih sredstev za financiranje končnih upravičencev, cenovnih prilagoditev in drugih vsebinsko-tehničnih prilagoditev) ter tako v sodelovanju z bankami okrepila aktivnosti posredovanja do podjetij. S tem je prispevala k zagotavljanju ugodnih dolgoročnih virov za podjetja, zlasti MSP, učinkovitejšemu prenosu sredstev h končnim upravičencem in posredno hitrejšemu izhodu iz krize. Dodatno je SID banka še okrepila sodelovanje z Evropsko investicijsko banko tako v smislu najemanja novih namenskih virov kot sodelovanja z ostalimi bankami v slovenskem bančnem prostoru.
Na samo poslovanje in nižji obseg realiziranih naložb so vplivali tudi izredni dogodki, kot je pričetek nadzorovane likvidacije dveh bank, ki sta bili v preteklosti sicer dobri posrednici virov SID banke, kot tudi dokapitalizacija treh sistemskih bank tik pred koncem leta. To je pomembno vplivalo na dinamiko financiranja gospodarstva in s tem nezmožnost oziroma slabšo realizacijo naložb iz virov SID banke.
Neposredno financiranje predstavlja manjši del, v letu 2013 se je izvajalo predvsem iz naslova specializiranih
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
kreditnih linij za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov, s poudarkom na financiranju raziskav, razvoja in inovacij, razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij in okolju prijaznih javnih investicij na lokalnem nivoju.
Struktura kreditnega portfelja SID banke po ročnosti odraža usmerjenost SID banke v dejavnosti, skladne z ZSIRB in ZZFMGP, saj so skoraj vsi krediti dolgoročni.
Stanje kreditnega portfelja SID banke konec leta 2013 je odražalo zmanjšanje gospodarske aktivnosti in omenjene absorpcijske sposobnosti bank in podjetij, zlasti pa nadaljevanje zmanjšanja investicij.
Poslovne banke tako v vlogi posrednikov ostajajo na področju financiranja tudi v letu 2013 najpomembnejši partnerji SID banke z 78,2-odstotnim deležem v njenem kreditnem portfelju (v letu 2012: 80,6 odstotka). To zmanjšanje je posledica omenjenih dogodkov v bančnem sektorju. Kreditiranje strank, ki niso banke na dan 31.12.2013 predstavlja 21,8 odstotka kreditnega portfelja, kar je 2,4 odstotne točke več kot v letu 2012.
Kreditni portfelj SID banke
			1649,3 mio€	
	1601,1 mio€			
	2.158,6 miot		2.695,9 mio€	
31.12.2013	31.12.2012
b Krediti bankam ii Krediti strankam, ki niso banke
SID banka je v letu 2013 neposredno plasirala skupaj 247,1 milijona EUR novih sredstev v obliki kreditov (v letu 2012: 533,6 milijona EUR). Neto dani krediti so po stanju konec leta 2013 znašali skupaj 2.759,8 milijona EUR (v letu 2012: 3.345,2 milijona EUR) in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2012 zmanjšali za 17,5 odstotka.
Vzroki za tako gibanje kreditnega portfelja so neposredno povezani z makroekonomskimi razmerami, ekonomsko-finančnim položajem podjetij, poslovanjem slovenskega bančnega sistema in kreditno aktivnostjo poslovnih bank. Tako je bila v letu 2013 absorpcijska sposobnost poslovnih bank in končnih upravičencev za namenska sredstva SID banke pričakovano odraz:
-	naraščajoče negotovosti glede gospodarske aktivnosti in sanacije bančnega sistema;
-	zmanjšanega povpraševanja in posledično slabšega finančno-premoženjskega položaja podjetij;
-	zmanjšanja investicij v razvoj, višjo energetsko učinkovitost, okoljevarstvo ipd., s tem zmanjšanje povpraševanja po namenskih kreditih, ki jih skladno z dodeljenimi mandati lahko zagotavlja SID banka;
-	prekrivanja podpornih instrumentov države na nekaterih področjih;
-	časovnega podaljševanja oziroma upočasnjevanja izvajanja projektov in s tem zamikov pri črpanju sredstev;
-	višjih cen zadolževanja za poslovne banke, ki so se s padcem bonitetnih ocen še povišale, banke pa jo prenesejo v višje obrestne mere kreditov;
-	visoke ravni izpostavljenosti bank posameznim sektorjem oziroma panogam;
-	visoke zadolženosti podjetij in primanjkljaja lastnega kapitala podjetij, namenjenega (so)financiranju investicij;
-	pomanjkanja ustreznih zavarovanj za kredite podjetjem;
-	primanjkljaja kapitala v nekaterih bankah zaradi tekočih izgub in zaradi nove regulative Basel III, ki zvišuje kapitalske zahteve.
Ne glede na stopnjevanje zaostritev na finančnih trgih je SID banka v letu 2013 ohranila kakovost produktov, ki se izraža kot kombinacija ročnosti, zneskov, cenovnih pogojev in učinkovite logistike postopka odobritve, ter zagotavljala namensko plasiranje sredstev, skladno z vlogo, poslanstvom in mandati SID banke. Kljub še vedno previsoki zadolženosti slovenskega gospodarstva in prisotnosti kapitalskega krča, je SID banka uvajala nekatere produkte in izvajala koncepte odgovornega posojanja ter s tem izboljševala kakovost finančnih rešitev za večjo konkurenčnost gospodarstva.
Ciljne skupine končnih upravičencev
S sredstvi SID banke je bilo v letu 2013 neposredno in posredno preko bank skupaj financiranih 474 pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji v skupni vrednosti 268,4 milijona EUR. Višina upravičenih stroškov naložb oziroma projektov, ki jih je banka financirala (posredno preko bank), je skupaj znašala 397 milijonov EUR, delež sredstev SID banke v tem znesku je znašal 52,5 odstotka. Sredstva so bila namenjena predvsem ohranjanju in
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
odpiranju delovnih mest, rasti podjetij, zmanjševanju onesnaževanja in večji zaščiti okolja.
Glede na glavne namene je bilo 73,3 odstotka vrednosti vseh novih kreditov danih za razvoj konkurenčnega gospodarstva. Glede na velikost podjetij je bilo skupaj podprtih 389 malih in srednjih podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji (82,1 odstotka vseh kreditojemalcev) v obsegu 112 milijonov EUR (41,8 odstotka kreditov), od tega 81 samostojnih podjetnikov in podjetnic (20,8 odstotka vseh malih in srednjih podjetij) v obsegu 7 milijonov EUR (6,3 odstotka vseh novih kreditov za mala in srednja podjetja).
Z vidika regionalne razpršenosti kreditov, odobrenih kreditojemalcem s sedežem v Republiki Sloveniji, je bilo največ novih kreditov danih kreditojemalcem iz osrednje Slovenije (36,5 odstotka), sledijo savinjska (18,2 odstotka) in gorenjska (11,9 odstotka), podravska regija (9,9 odstotka), zasavska (4,4 odstotka) in druge regije (19,1 odstotka).
Med kreditojemalci so prevladovala podjetja iz predelovalnih dejavnosti (43,5 odstotka vrednosti vseh novih kreditov), sledijo trgovina (14,1 odstotka vrednosti vseh novih kreditov), finančne in zavarovalniške dejavnosti (14 odstotkov vrednosti vseh novih kreditov) in druge dejavnosti. V okviru predelovalnih dejavnosti je bilo 25,4 odstotka vseh novih kreditov danih podjetjem iz dejavnosti proizvodnje električnih naprav, proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (17 odstotkov), proizvodnje kovin (14,1 odstotka), proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas (8,1 odstotka), proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (6,4 odstotka) in proizvodnje živil (6,2 odstotka).
Spodbujevalno-razvojna platforma
Spodbujevalno-razvojna platforma je tehnologija financiranja, ki jo je SID banka razvila za izvajanje finančnih ukrepov nacionalnih in evropskih javnih politik, ki temeljijo na osnovnih in izvedenih povratnih oblikah spodbud (npr. posojilo z elementi državnih pomoči ali brez njih).
Banka je v letu 2013 nadaljevala z izvajanjem pilotnega projekta Spodbujevalno-razvojne platforme ter na podlagi nacionalnega reformnega programa 2013-2014 v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in
tehnologijo pripravila Ukrep finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, ki pomeni vsebinsko in finančno širitev Spodbujevalno-razvojne platforme.
V	okviru Spodbujevalno-razvojne platforme je SID banka v letu 2013 tako izvajala dva ukrepa finančnega inženiringa v skupnem obsegu 650 milijonov EUR. Gospodarskim družbam so na razpolago tri specializirane kreditne linije, od katerih sta bili dve uvedeni v letu 2013. Poleg aktivne kreditne linije za neposredno financiranje tehnološko-razvojnih projektov, ki je bila uvedena v letu 2011, je tako SID banka v zadnjem kvartalu leta 2013 na podlagi povečanega povpraševanja gospodarstva po obratnih sredstvih, malim in srednje velikim podjetjem ponudila sredstva za financiranje tekočega poslovanja v obliki dveh kreditnih linij, ki jih je možno pridobiti neposredno pri SID banki - prva za kredite do 100.000 EUR in druga za kredite od 100.001 EUR do enega milijona EUR. Gre za kredite z ročnostjo do treh let, katerih namen je financiranje izdatkov za nakup materiala, trgovskega blaga, storitev ter izdatkov za plače zaposlenih. Obe kreditni liniji vsebujeta elemente državne pomoči, ki se odražajo v ugodnih obrestnih merah kreditov. Z vsemi tremi omenjenimi kreditnimi linijami je SID banka v letu 2013 tudi z neposrednim financiranjem izkazala podporo malim in srednje velikim podjetjem ter razvojno naravnanim podjetjem.
V	letu 2013 je bilo v okviru Spodbujevalno-razvojne platforme plasiranih skupaj 17,4 milijona EUR novih sredstev v obliki kreditov (v letu 2012: 99,1 milijona EUR). Neto dani krediti so po stanju konec leta 2013 znašali skupaj 67,2 milijona EUR (v letu 2012: 27,4 milijona EUR) in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2012 povečali za 245,3 odstotka. Tehtana povprečna ročnost kreditov je znašala 8,2 leta. Tehtan povprečen pribitek nad referenčno obrestno mero je znašal 2 odstotni točki. Uporabljena vira sredstev ministrstva in vira Evropske investicijske banke sta bila ključna za zniževanje stroškov financiranja končnim upravičencem. Z enim evrom vira Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je bilo na voljo 3,8 evra osnovnega kreditnega potenciala. Z vidika regionalne razpršenosti kreditnega portfelja spodbujevalno-razvojne platforme, je bila struktura kreditnega portfelja sledeča: savinjska regija (40 odstotkov), gorenjska regija (25,2 odstotka), osrednjeslovenska regija (18,9 odstotka), pomurska regija (7,5 odstotka), notranjsko-kraška regija (2,7
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
odstotka), jugovzhodna Slovenija (1,5 odstotka), goriška regija (1,4 odstotka), podravska regija (1,1 odstotka), spodnjeposavska regija (0,8 odstotka), koroška regija (0,6 odstotka) in obalno-kraška regija (0,4 odstotka).
Z vidika panožne razpršenosti kreditnega portfelja Spodbujevalno-razvojne platforme je bila struktura kreditnega portfelja sledeča: predelovalne dejavnosti (81,1 odstotka), strokovna, znanstvene in tehnične dejavnosti (7,3 odstotka), trgovina (3,2 odstotka), rudarstvo (3,1 odstotka), informacijske in komunikacijske dejavnosti (2,8 odstotka), gradbeništvo (1,3 odstotka), promet in skladiščenje (0,6 odstotka), gostinstvo (0,3 odstotka), oskrba z vodo (0,3 odstotka) in druge raznovrstne poslovne dejavnosti (0,1 odstotka).
SID Banka in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta s temi ukrepi financiranja izboljšala dostopnost do dolgoročnih virov za financiranje mikropodjetij, malih in srednje velikih podjetij ter razvojnih projektov, ki temeljijo na lastni raziskovalno-razvojni dejavnosti podjetij za povečevanje njihovih
7.2.3 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki
SID banka kot pooblaščena institucija zavaruje v imenu Republike Slovenije in za njen račun tiste komercialne in nekomercialne oziroma politične (nemarketabilne) rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. Skladno z regulativo Evropske unije se kot nemarketabilni štejejo komercialni in politični riziki ročnosti več kot dve leti v državah OECD ter vsi riziki v državah, ki niso članice OECD. Vloga Republike Slovenije je na področju nemarketabilnih rizikov ključna, saj večina teh izvoznih poslov, predvsem srednjeročnih, brez takega zavarovanja ne bi bila izvedena. Z ustreznim zavarovanjem lahko izvozniki in investitorji tudi v bolj tveganih državah zmanjšujejo tveganja iz poslovanja in s tem ustvarjajo gospodarsko varnost.
inovacijskih in konkurenčnih sposobnosti, vključno z vstopanjem na nove trge in v nove povezave.
Z uvajanjem povratnih oblik financiranja in kombiniranjem virov sredstev SID banka zagotavlja ugodne pogoje kreditiranja za slovensko gospodarstvo (ročnost, obrestna mera, zavarovanja) ter multiplikacijski in revolving učinek na sredstva državnega proračuna.
SID banka se je skladno s svojimi mandati ter s ciljem doseganja večje učinkovitosti in sinergij med podpornimi institucijami kot so Slovenski podjetniški sklad, Slovenski regionalno razvojni sklad, Eko sklad ter druge tovrstne institucije, v korist končnim upravičencem aktivno vključila v ustanavljanje Enotne razvojne platforme pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Banka je pri izvajanju dejavnosti v imenu Republike Slovenije in za njen račun na področju zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki v preteklih letih konsistentno izkazovala rast obsega zavarovanj. Trend rasti pa se je zaradi kriznih razmer z letom 2011 obrnil.
Kljub dejstvu, da se obseg zavarovanih poslov postopno znižuje, SID banka zagotavlja ustrezno varnost gospodarstvu in pri tem dosega zadovoljive rezultate. Število koristnikov zavarovanja se vsako leto viša. Izpad obsega zavarovanih poslov zaradi stečaja velikih slovenskih gradbenikov je bil uspešno nadomeščen z drugimi manjšimi posli.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Obseg zavarovanih poslov
Obseg zavarovanih poslov pred nemarketabilnimi riziki je v letu 2013 znašal 919,8 milijona EUR, kar je 2,4-odstotno znižanje v primerjavi s predhodnim letom. Realiziran obseg predstavlja 10 odstotkov najvišjega mogočega zneska novo prevzetih letnih obveznosti, opredeljenega v ZZFMGP".
Obseg zavarovanih poslov
942,3 mio£
II
1-12/2013	1-12/2012
V	strukturi realiziranega obsega zavarovanih poslov imata največji delež pozavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja kratkoročnih nemarketabilnih rizikov), kreditov, garancij in priprave na izvoz (49,4 odstotka) in zavarovanje izhodnih investicij (44,2 odstotka), medtem ko nižji delež predstavlja obseg zavarovanih srednjeročnih poslov (6,4 odstotka).
V	letu 2013 se je največji del zavarovanj kratkoročnih izvoznih kreditov (terjatev), investicij ter zavarovanih srednjeročnih kreditov nanašal na posle v Rusiji, sledijo Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Ukrajina, Belorusija, Kazahstan, ZDA, Makedonija in ostale države.
Zavarovanje kratkoročnih izvoznih	kreditov (terjatev) in garancij
Na področju (po)zavarovanja izvoznih	kreditov
(terjatev), garancij in priprave na izvoz se	je obseg
kratkoročnih zavarovanj (454,4 milijona	EUR) v
primerjavi z letom 2012 povečal za 2,8	odstotka.
Povečanje je posledica gospodarske krize	in z njo
11 Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom novih obveznosti (novih zavarovanih poslov), prevzetih v posameznem koledarskem letu, te ne smejo presegati 1/3 zadnje uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2011 znaša izvoz 26.104 milijonov EUR, vir: UMAR2012).
povezane odločitve zasebnih zavarovalnic, da izstopijo iz določenih trgov oziroma sektorjev na eni strani, na drugi pa povečane bojazni izvoznikov pred neplačili s strani kupcev. Dodatno je na povečanje vplivala tudi ponovna rast izvoza in posledično več prijavljenih terjatev v zavarovanje primarnim zavarovateljem.
Višjemu obsegu pozavarovanih terjatev pa ni sledila pozavarovalna premija v letu 2013. Le-ta se je znižala za 1,5 odstotka na 3,1 milijona EUR, predvsem zaradi novosklenjenih pogodb med večjimi zavarovanci in primarnimi zavarovatelji (SID-PKZ), v katerih so dogovorjeni ugodnejši pogoji zavarovanja. Skladno s povečanjem obsega zavarovanih terjatev so bili doseženi nekateri drugi cilji, kot so geografska razpršitev in razpršitev prevzetih tveganj z vidika zavarovanja terjatev do večjega števila tujih dolžnikov, večje število podprtih izvoznikov (preko 100 podjetij) in nižja prevzeta tveganja z vidika ročnosti terjatev, prevzetih v zavarovanje. Skladno s trendi preteklih let je bilo tudi v letu 2013 poleg kritja nekomercialnih rizikov, ki jih zasebni trg ni bil pripravljen prevzeti (Rusija, Iran, Uzbekistan, Argentina, Turkmenistan, Tadžikistan idr.), izvedeno predvsem zavarovanje komercialnih rizikov na ruskem trgu (distributerji farmacevtskih izdelkov).
Zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov
Obseg zavarovanih srednjeročnih izvoznih kreditov zaradi majhnega števila letno realiziranih projektov in njihove velikosti niha iz leta v leto. V letu 2013 je obseg realiziranih zavarovanj na področju srednjeročnih izvoznih poslov (kreditov in garancij) znašal 58,8 milijona EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 4,9-krat.
V letu 2013 se največji del zavarovanih srednjeročnih kreditov, zavarovanih garancij in kreditov za pripravo na izvoz nanaša na izvoz lesno-obdelovalnih strojev, pekarskih strojev, industrijskih strojev in tehnološke opreme, storitve inženirske dejavnosti in tehničnega svetovanja, izvoz in montažo proizvodne linije za razrez blaga, izvoz hidro turbin in gradbeništvo. Med državami, v katere se je največ izvažalo, so predvsem Belorusija, Turčija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija, Kitajska, Kanada in druge države.
Ne glede na dejstvo, da je bila v letu 2013 zabeležena rast zavarovanja srednjeročnih poslov, pa je evidentno, da je le-ta močno povezana z ustavitvijo gradbenih del.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Ustavitev je posledica kreditnega krča ter konkurenčnejšega kreditiranja ruskih bank v primerjavi s slovenskimi bankami. Zaradi počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva in finančnega sektorja ter posledično oteženega pridobivanja novih izvoznih poslov med izvozniki ni bilo zaznati večjega povpraševanja po zavarovanju srednjeročnih izvoznih kreditov na področju držav jugovzhodne Evrope. Relativno majhno število podprtih posamičnih projektov, ki zahtevajo srednjeročno zavarovanje in praviloma tudi financiranje, je posledica strukture slovenskega gospodarstva, ki se odraža v manjšem številu tovrstnih izvoznih poslov. Ob omenjenih dejstvih je bilo do konca leta 2013 vseeno realizirano zavarovanje nekaj t. i. buyers kreditov, od tega eden večji, ki je bistven za višino obsega zavarovanj v letu 2013.
Izpostavljenost iz zavarovanj srednjeročnih izvoznih kreditov, garancij in priprave na izvoz (sklenjene zavarovalne police in obljube) je na dan 31.12.2013 znašala 100 milijonov EUR, pri čemer med državami po izpostavljenosti s 53,2-odstotnim deležem prevladuje Belorusija. V letu 2013 so znašale premije iz naslova teh zavarovanj 3 milijone EUR in so bile, skladno z višje realiziranim obsegom za zavarovanje tovrstnih izvoznih poslov, višje za 4,4-krat.
Plačane škode iz zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov so znašale 3,6 milijona EUR, kar je skoraj 33,3 odstotka manj kot v letu 2012.
Zavarovanje investicij v tujini
Obseg zavarovanih izhodnih investicij je v letu 2013 dosegel vrednost 406,6 milijona EUR, pri čemer so v obseg zavarovanj vključene tako obnove že zavarovanih investicij, ki dejansko pomenijo na novo zavarovane investicije kot tudi na novo zavarovane izhodne investicije. Obseg seje v primerjavi s predhodnim letom znižal za 16,8 odstotka, kar je predvsem rezultat zmanjšanih investicijskih ciklusov podjetij zaradi krize, približevanja ključnih držav EU in s tem nižanjem rizičnosti, servisiranja zavarovanih posojil in predvsem predčasnih odpovedi nekaterih večjih zavarovalnih polic zaradi kriznih varčevalnih ukrepov podjetij.
Nova zavarovanja se nanašajo izključno na zavarovanje nedelničarskih posojil oziroma posojil hčerinskim družbam slovenskih vlagateljev v tujini, v okviru katerega se lahko krijejo komercialni in tudi
nekomercialni riziki. V letu 2013 so bile na novo zavarovane investicije v kovinsko-predelovalnem sektorju, proizvodnem, prehrambenem, trgovino z motornimi gorivi, elektronski in kemični industriji, ki so bile osredotočene predvsem na področje jugovzhodne Evrope, ZDA in Italije.
Zaradi zmanjševanja rizičnosti ciljnih držav se zmanjšuje interes za zavarovanje lastniških deležev. Dodatno k temu pripomore še stroškovni vidik, saj je zavarovanje posojil vse dražje. Posledično pri investicijah v lastniške deleže v letu 2013 ni bilo novih poslov.
Zmanjšanje obsega zavarovanj investicij v letu 2013 je posledica rednih potekov zavarovalnih polic, tako za zavarovanje lastniških deležev kot nedelničarskih posojil. Pri zmanjšanju obsega in izpostavljenosti se upošteva tudi vpliv rednega servisiranja zavarovanih posojil, zaradi česar se obe postavki znižujeta. Ne glede na opisana znižanja ocenjujemo, da je bila podpora gospodarstvu iz naslova zavarovanja investicij uspešna, saj je bilo načrtovano zavarovanje 84 milijonov EUR novih poslov, realiziranih pa 86,8 milijona EUR.
Izpostavljenost iz naslova zavarovanih investicij je konec leta 2013 znašala 366,1 milijona EUR in je bila za 5,8 odstotka nižja kot ob koncu predhodnega leta, kar je posledica zgoraj omenjenih razlogov.
V strukturi zavarovanih investicij predstavljajo največji delež investicije v Srbiji, sledijo Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Rusija, ZDA, Črna gora, Italija, Makedonija, Albanija in Turčija. V letu 2013 so se premije iz naslova zavarovanja investicij znižale za 6,1 odstotka, pri čemer so sledile nižjemu obsegu zavarovanih investicij in dosegle vrednost 2,9 milijona EUR.
Izpostavljenost
Izpostavljenost iz veljavnih zavarovalnih polic je ob koncu leta 2013 znašala 677,5 milijona EUR, izpostavljenost iz danih zavezujočih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, pa 5,3 milijona EUR.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Izpostavljenost
682,8 miot	689,3 mio€
II
31.12.2013	31.12.2012
Skupna izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun in izdanih zavezujočih obljub za zavarovanje je konec leta 2013 znašala 682,8 milijona EUR ter se je v primerjavi s stanjem konec leta 2012 zmanjšala za 0,9 odstotka. Manjša izpostavljenost je rezultat rednih potekov zavarovalnih polic (zavarovanih srednjeročnih kreditov, lastniških deležev in nedelničarskih posojil) in tudi predčasnih odpovedi. Razloge je treba iskati predvsem v zmanjševanju rizičnosti ciljnih držav, s čimer se je zmanjšal interes za zavarovanje lastniških deležev.
Znesek izpostavljenosti predstavlja 32,7 odstotka limita, opredeljenega v Zakonu o izvrševanju proračuna RS (ZIPRS) za leto 2012, in 2,5 odstotka limita, ki ga opredeljuje ZZFMGP.12
V zavarovalnem portfelju je bila v letu 2013 najvišja izpostavljenost izkazana do Rusije (27,1 odstotka) in Srbije (16,8 odstotka), kar je zahtevalo intenzivnejše spremljanje političnega in ekonomskega stanja v navedenih državah.
12 Skladno z ZIPRS določenim limitom največjega mogočega obsega obveznosti družbe iz zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, oziroma izpostavljenost iz veljavnih zavarovanj in obljub znaša 2.500 milijonov EUR.
Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom vseh prevzetih in veljavnih obveznosti iz zavarovanja, aktivnega pozavarovanja in retrocesije, drugih poslov, garancij in drugih jamstev, ta ne sme presegati uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2012 znaša izvoz 26.797 milijonov, vir: UMAR 2013).
Zavarovalno-tehnične postavke in rezultat poslovanja
	31.12.2013	31.12.2012	Indeks
zneski v tisoč EUR	oz. 1-12/2013	oz. 1-12/2012	2013/2012
Premije	_MZL	6.946	
Potendalneškode	6.004	3.467	173,2
Škode v obravnavi	1.794	10.309	17,4
Plačane škode	(9.792)	(6.679)	146,6
Število škodnih primerov	7	4	175,0
Regresi	1.074	490	219,2
Presežek prihodkov nad odhodki	640	2.122	30,2
Zavarovalna premija iz zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki je v letu 2013 znašala 9,1 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2012 povečala za 30,7 odstotka. Višja zavarovalna premija izhaja predvsem iz naslova zavarovanja večjega t. i. buyers kredita (43,6 milijona EUR), ki je posledično prispeval k višji plačani premiji, preostanek v strukturi plačane premije pa predstavljajo (po)zavarovanja kratkoročnih izvoznih terjatev in zavarovanje izhodnih investicij. Prihodki iz obdelovalnih provizij so zanemarljivi, saj jih SID banka skladno s poslovno politiko in veljavnimi ceniki v primeru izvedbe posameznih izvoznih poslov oziroma investicij vrača oziroma všteje v premijo.
Plačane škode so se v letu 2013 glede na preteklo leto povečale za 46,6 odstotka in znašajo 9,8 milijona EUR, kar je največ v zadnjih letih. Večji delež izplačanih škod se nanaša na zavarovanje nedelničarskega posojila v višini 6 milijonov EUR, bančne garancije pred rizikom neupravičenega unovčenja garancije (BIH) in na zavarovanje kredita tuji banki (Kazahstan), medtem ko manjši delež (1,2 odstotka) obsegajo škode iz pozavarovanja kratkoročnih izvoznih terjatev (Ukrajina, Grčija in Iran).
Obseg škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) po stanju na dan 31.12.2013 znaša 1,8 milijona EUR. Večji del škod v obravnavi izhaja iz srednjeročnih poslov v skupni višini 1,1 milijona EUR, manjši delež v višini 0,7 milijona EUR pa predstavljajo škodni zahtevki (po)zavarovanih kratkoročnih izvoznih terjatev.
Obseg potencialnih škod (6 milijonov EUR) se je v letu 2013 glede na leto 2012 (3,5 milijona EUR) povečal za 73,2 odstotka, večji del potencialnih škod pa izhaja iz (po)zavarovanih kratkoročnih terjatev zaradi že omenjenih kriznih razlogov.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Rezultat poslovanja za državni račun je bil v letu 2013 kljub izplačilu škod pozitiven. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 0,6 milijona EUR, kar v primerjavi s predhodnim letom pomeni 69,7-odstotno znižanje.
Varnostne rezerve
Varnostne rezerve pomenijo za SID banko oziroma Republiko Slovenijo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden izplačane zavarovalnine iz zavarovanja za račun Republike Slovenije bremenijo državni proračun.
Cilj naložbene politike sredstev varnostnih rezerv je sposobnost poravnavati zavarovalnine. Sredstva varnostnih rezerv so naložena v likvidne naložbe v višini, ki predstavlja vsoto potencialnih škod in škod v obravnavi iz nemarketabilnih zavarovanj oziroma najmanj 20 odstotkov naložb sredstev varnostnih rezerv. Višina likvidnih naložb se spreminja ter je odvisna zlasti
Program izravnave obresti
SID banka kot pooblaščena institucija skladno z ZZFMGP v imenu države in za njen račun izvaja program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite, ki so skladni s konsenzom OECD. SID banka ima z Ministrstvom za finance sklenjeno pogodbo o izvajanju programa izravnave obresti in upravljanju s sredstvi PIO.
Program izravnave obresti omogoča zagotavljanje izvoznih kreditov po fiksnih obrestnih merah, ki so nižje od tržnih. SID banka s sodelujočimi bankami sklene posle obrestnih zamenjav, s katerimi jim zagotovi financiranje po fiksnih obrestnih merah. Obrestna tveganja, ki izvirajo iz programa PIO, ščiti SID banka z nasprotnimi posli obrestnih zamenjav, ki jih sklepa z bankami,
Jamstvena shema za podjetja
Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZJShemRS) je bil v letu 2009 vzpostavljen sistem izdajanja državnih jamstev za obveznosti gospodarskih družb bonitetnih razredov A, B in C iz naslova dolgoročnih kreditov, najetih pri poslovnih bankah. Namen zakona je bil sprostitev kreditnega krča, ki je nastal zaradi svetovne finančne krize, ki je imela za posledico zmanjšano dostopnost do virov poslovnih bank
od predvidenih izplačil zavarovalnin in posledičnega likvidnostnega položaja varnostnih rezerv.
Varnostne rezerve
132,5 mio€	131,9 mio€
L
31.12.2013	31.12.2012
Pozitiven rezultat, dosežen na področju zavarovanj v letu 2013, je posledično vplival tudi na povečanje varnostnih rezerv, ki so konec leta 2013 znašale 132,5 milijona EUR.
Vsa sredstva varnostnih rezerv znašajo skupaj 144,2 milijona EUR.
katerih mednarodna bonitetna ocena ni nižja od BBB-po bonitetni agenciji S&P.
Namen obrestne zamenjave je ščitenje izpostavljenosti sodelujoče banke pred obrestnimi tveganji, ki izvirajo iz odobritve izvoznega kredita s fiksno obrestno mero. Sodelujoča banka je zaradi fiksacije obrestne mere upravičena do izplačila izravnalnega faktorja v višini do enega odstotka (izražen kot letna obrestna mera in odvisen od ročnosti kredita), pri čemer ga banka kreditodajalka v celoti prenese na končnega kreditojemalca. Obrestna mera za končnega kreditojemalca (tujega kupca slovenskega blaga oz. storitev) ni nižja od OECD referenčne obrestne mere CIRR (Commercial Reference Rates).
in s tem tudi manjši dotok denarja v slovensko gospodarstvo. Od celotne jamstvene kvote, ki je znašala 1,2 milijarde EUR, je bilo do 31.12.2010, ko se je zaključil zakonski rok za izdajanje jamstev po tej shemi, bankam na skupno 15 dražbah razdeljenih za 809,4 milijona EUR jamstvene kvote.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
SID banka je skladno z zakonskimi pooblastili tudi v letu 2013 aktivno upravljala portfelj iz naslova ZJShemRS. Zaradi zaostrenih razmer poslovanja, v okviru katerih niso uspeli konsolidirati svojega poslovanja kot je bilo pričakovati ob uvedbi ukrepa, so gospodarski subjekti ponovno v veliki večini pristopili k restrukturiranju kreditnega portfelja. Poslovne banke so zato obravnavale reprograme kreditnih poslov z jamstvom države in skladno z zakonskimi zahtevami svoje predloge tudi verificirale oziroma uskladile s SID banko. Ko podjetja niso uspela konsolidirati svojega poslovanja, so poslovne banke uporabile zakonske možnosti in unovčile zavarovanje, to je jamstvo države. SID banka je skladno s pooblastili pridobivala, preverjala in usklajevala dokumentacijo za spremembo pogojev kreditov z jamstvom države ter obravnavala zahtevke za unovčenje jamstev. V primerih ugotovljenih kršitev, ki imajo za posledico ničnost kreditne pogodbe, vračilo unovčenega jamstva ali plačilo pogodbene kazni, je SID banka Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije predložila predlog za vložitev ničnostne tožbe, tožbe na vračilo izplačanega jamstva oziroma plačilo pogodbene kazni.
Jamstvena shema za fizične osebe
Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (v nadaljevanju: ZJShemFO) je bilo fizičnim osebam omogočeno pridobivanje jamstev Republike Slovenije za kredite do višine 100 tisoč EUR oziroma 10 tisoč EUR, odvisno od kategorije kreditojemalcev. Jamstvena shema za fizične osebe je kot protikrizni ukrep države zajemala štiri kategorije kreditojemalcev, in sicer zaposlene za določen čas, kreditojemalce, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, mlade družine in brezposelne. Celotna jamstvena kvota, ki naj bi se po ZJShemFO razdelila v obdobju od leta 2009 do konca leta 2010, je znašala 350 milijonov EUR, od tega je bilo 50 milijonov EUR kvote namenjene kategoriji brezposelnih kreditojemalcev. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski
SID banka je v letu 2013 po skrbnem pregledu izdala 149 soglasij za spremembo kreditnih pogojev kreditov z jamstvom Republike Slovenije, 23 vlog, pri katerih je bila ugotovljena kršitev zakonskih določil, je SID banka zavrnila, 20 vlog pa je bilo konec leta 2013 zaradi pregleda in dopolnitev še v obravnavi. Zaradi ugotovljenih kršitev zakonskih določil oz. poslovnih odločitev bank se je sklenilo tudi 13 negativnih aneksov, s katerimi so se banke odpovedale jamstvu države.
SID banka je v letu 2013 prejela v obravnavo tudi 83 zahtevkov za unovčenje izdanih jamstev. Glede na izpolnjene pogoje po ZJShemRS je Ministrstvo za finance v letu 2013 poslovnim bankam priznalo 95 zahtevkov za unovčenje (od tega je bilo izplačanih 33 zahtevkov prejetih še v letu 2012), na podlagi katerih so jim bila izplačana sredstva v skupni višini 22,6 milijona EUR. V obdobju med letoma 2009 in 2013 je Ministrstvo za finance izplačalo bankam sredstva v skupni višini 69,3 milijona EUR na podlagi 236 zahtevkov za unovčenje.
Konec leta 2013 je bilo pri poslovnih bankah aktivnih še 213 kreditnih pogodb, zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije, katerih stanje glavnic na dan 31.12.2013 znaša skupaj 212,8 milijona EUR.
rok za izdajanje državnih jamstev po ZJShemFO. Število kreditov v stanju na dan 31.12.2013 je 283, znesek stanja glavnic kreditov pa znaša skupaj 6,2 milijona EUR.
SID banka je v letu 2013 v obravnavo prejela sedem zahtevkov za unovčenje (skupaj v letih 2010-2013 je bilo prejetih 80 zahtevkov). Glede na izpolnjene pogoje ZJShemFO je Ministrstvo za finance v letu 2013 poslovnim bankam na podlagi šestih zahtevkov za unovčenje izplačalo sredstva v skupni višini 25 tisoč EUR. Vsa izplačana jamstva so se nanašala na skupino brezposelnih kreditojemalcev. Pri izplačanih jamstvih in ob izpolnjevanju pogojev SID banka začne postopek izterjave za izplačana jamstva.
Poroštva za investicije
Namen Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD) je olajšati podjetjem dostop do obratnega kapitala in sredstev za izvedbo investicij, ki bodo okrepile razvoj in
konkurenčnost slovenskih podjetij. Državno poroštvo je kot prvovrstno zavarovanje instrument za izboljšanje dostopa do sredstev za financiranje razvojnih projektov v podjetjih.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
V letu 2013 je SID banka na podlagi objavljenega tretjega razpisa za pridobitev poroštev Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz naslova kreditov, najetih pri bankah in hranilnicah in namenjenih financiranju investicij v razvojne projekte, prejela tri vloge za izdajo poroštva v skupni višini 3 milijonov EUR. Izdanih je bilo za 1,2 milijona EUR
poroštev Republike Slovenije. Stanje vseh kreditov, podprtih s poroštvom Republike Slovenije, je bilo ob koncu leta 2013 13,8 milijona EUR; v okviru tega zneska znaša poroštvo Republike Slovenije 10,3 milijona EUR.
Konec leta 2013 je bil objavljen nov, četrti razpis, na katerega se lahko prijavijo gospodarske družbe do 30.10.2014.
Upravljanje z emisijskimi kuponi in kjotskimi enotami
SID banka je na podlagi 127. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) v 2013 nadaljevala z izvajanjem funkcije uradnega dražitelja na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu z Uredbo Komisije EU št. 1031/2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1210/2011.
SID banka v imenu Republike Slovenije na dražbah, ki jih organizira skupni dražbeni sistem 24 držav članic EU
(borza European Energy Exchange), prodaja količine emisijskih kuponov (določene s prej navedeno uredbo, relevantnimi sklepi Evropske komisije in koledarjem dražb) in prejeto kupnino prenese na račun Republike Slovenije.
Skladno s 142.a členom ZV0-1 je SID banka pooblaščena tudi za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu države in za njen račun. Pooblastila se ne izvaja, saj država tega programa še ni sprejela.
Preglednost finančnih odnosov med SID banko in Republiko Slovenijo
Za ločeno evidentiranje posameznih dejavnosti, kijih SID banka opravlja po pooblastilu Republike Slovenije, ima banka vzpostavljen sistem stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev, na katere se evidentirajo poslovni dogodki, ki nastajajo pri izvajanju posameznih dejavnosti. To je tudi osnova za ugotavljanje neposrednih odhodkov posamezne dejavnosti. Za dejavnosti zavarovanj pred nemarketabilnimi riziki in programa izravnave obresti, pri katerih banka upravlja tudi sredstva, dodeljena v upravljanje, se izdelujejo tudi ločeni računovodski izkazi (točka 1 v Prilogah).
Dejavnost zneski v tisoč EUR
Prihodki
^avarovanjejpredjTe^ Program izravnave obresti
Jamstvene sheme za fizič ne osebe _PoroštMzajnws^c^ Dražbe emisijskih kuponov
1.894_
JI
191
JL 22
Odhodki
(1.9M)_
M, .M,
(22)
V preglednici so prikazani skupni (posredni in neposredni) prihodki in odhodki za posamezno dejavnost, doseženi v letu 2013. Prihodki za posamezno dejavnost predstavljajo nadomestila, ki jih SID banka prejme za opravljanje posamezne dejavnosti na podlagi pogodb oziroma zakonskih določb. Posredni odhodki za posamezno dejavnost so ugotovljeni na podlagi sodil, opredeljenih v internem aktu sodila za razporejanje posrednih stroškov dejavnosti po pooblastilu države.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
7.3 Poslovanje Skupine SID banka
7.3.1 SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana
Predstavitev SID - Prve kreditne zavarovalnice d. d., Ljubljana je v točki 2.2.
zneski v tisoč	31.12.2013 31.12.2012	Indeks
EUR_oz. 1-12/2013 oz. 1-12/2012 2013/2012
Jilančnavsota___ML
J<apital__
j^lacanekosmatešl^___9WL
jitajniraultat__62%_62%_
Čisti dobiček_2727_1689_101,4
Poslovno okolje je bilo za PKZ tudi v letu 2013 zahtevno tako zaradi nizkih stopenj rasti BDP ali recesije na za PKZ najpomembnejših trgih (Slovenija, Nemčija, Rusija, Italija, Hrvaška) kot zaradi še vedno slabe plačilne discipline. V času priprave ciljev za leto 2013 (jeseni 2012) so bile narodnogospodarske napovedi ugodnejše kot kasnejši dejanski potek. V letu 2013 se je začela močno povečevati konkurenca zavarovalnic, ki na slovenskem trgu nudijo zavarovanje terjatev, družbe so tudi intenzivneje uporabljale alternativne načine obvladovanja kreditnih tveganj. Odobravanje limitov je bilo še vedno omejeno s slabo finančno situacijo kupcev, nekateri večji limiti so bili zaradi poslabšanja tudi odpovedani. Zaradi naštetega je PKZ v letu 2013 obračunala za 5 odstotkov manj premije kot v preteklem letu in tudi ni dosegla zastavljenega cilja.
Na področju škod so tudi v letu 2013 v preteklosti sprejeti ukrepi PKZ za poslovanje v kriznih razmerah dajali učinke, saj so bili kljub eni zelo veliki škodi, ki je bila obračunana v letu 2013, škodni rezultati ugodni. Omenjeni škodni primer leta 2013 je bil visoko pozavarovan, zanj je bil zelo hitro dosežen regresni dogovor in regres je bil deloma v letu 2013 tudi že plačan. Za drug, v preteklosti največji obračunani škodni primer, so se konec leta 2013 poslabšali pogoji prisilne poravnave, zato so bile regresne terjatve oslabljene. Tudi ta primer je imel visoke deleže poza varovanja, zato so učinki sprememb na izkaze omiljeni. Zaradi ugodnega škodnega dogajanja v ostalem delu portfelja so skupne obračunane škode v letu 2013 za 5 odstotkov nižje kot v letu 2012, manjše je tudi število škod, ocene škodnih rezervacij za pretekla obdobja so se izboljšale. PKZ je v letu 2013 dosegla boljše škodne rezultate od načrtovanih. Čisti prihodki od premij so presegli čiste odhodke za škode za 4,9 milijona EUR (2012: za
4,2 milijona EUR), kar je znatno prispevalo k visokemu izidu.
Zaradi ugodnega razvoja škod iz preteklih let so se v letu 2013 prihodki od pozavarovalnih provizij povečali za dodatno pripoznano provizijo za pretekla škodna leta (0,4 milijona EUR), zato kljub nižjemu obsegu poslovanja presegajo tiste iz leta 2012, in sicer za 22 odstotkov. Na izide leta 2013 so po drugi strani negativno vplivale nižje obrestne mere in s tem za 17 odstotkov nižji prihodki od obresti. Na njihovo znižanje je dodatno vplivalo preusmerjanja naložb PKZ v še bolj razpršene in varne. PKZ sicer nalaga izključno v dolžniške finančne instrumente in depozite slovenskih bank. Na 31.12.2013 60 odstotkov vseh naložb predstavljajo vrednostni papirji držav članic EU oz. taki, za katere države jamčijo. V letu 2013 so se zaradi večje zahtevnosti poslovanja (konkurenca, pričakovanja zavarovancev, zahtevnejši predpisi) povečali tudi stroški, in sicer za 9 odstotkov.
Čisti dobiček je znašal 2,7 milijona EUR, kar je na nivoju leta 2012 in je presegel zastavljene cilje za leto 2013.
PKZ v letu 2014 pričakuje še naprej slabo plačilno disciplino na zanjo pomembnih trgih. Ker pa je bilo leto 2013 obeleženo z enim velikim škodnim primerom, PKZ ocenjuje, da bodo obračunane škode v naslednjem letu nižje. Zaradi visokih izplačanih škod v preteklosti bo še več aktivnosti pri izterjavi regresov, in sicer tako znotraj PKZ kot tudi v sodelovanju z družbami v Skupini SID banka. PKZ bo zato še naprej uporabljala zaostrene pogoje za prevzem v zavarovanje, ki so se v preteklih letih izkazali kot uspešni, zato ocenjuje, da bo kljub težkim pogojem ohranila stabilen škodni rezultat. Ob upoštevanju takega premijskega in škodnega dogajanja ter ob pričakovanem povečanju stroškov zaradi povečane delovne intenzivnosti PKZ za leto 2014 pričakuje pozitiven, a nižji izid kot leta 2013.
PKZ bo v letu 2014 pospešila optimizacijo notranjih procesov, pri čemer bo reorganizirala tudi oddelek prevzemanja rizikov. Nadaljevala bo z dopolnjevanjem informacijske podpore, tako za zavarovance (PKZ-Net, prenova spletne strani) kot interno (dopolnitev
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
dokumentnega sistema z relacijskim in podatkovnim skladiščem). Intenzivirala bo pripravo na Solventnost II z upoštevanjem novih pripravljalnih smernic EIOPA-e in na
tej podlagi v Sloveniji sprejetih predpisov, ki so napovedani za leto 2014.
7.3.2 Skupina Prvi faktor Predstavitev Skupine Prvi faktor je v točki 2.2.
Prvi faktor, Ljubljana
zneski v tisoč EUR
31.12.2013 31.12.2012 oz. 1-12/2013 oz. 1-12/2012
Indeks 2013/2012
Bilančna vsota Jiap[tal_
Obseg odkupljenih terjatev
101.641.........135.223
^(2(io7lj_lilL,
J24.883)_603__
217.669 267.238
......75,2
J1IIJI
(4.126^ 81,5
Skupina Prvi faktor
zneski vtisoč EUR
31.12.2013 31.12.2012 oz. 1-12/2013 oz. 1-12/2012
Indeks 2013/2012
jSilančna vsota _Kapital_ Čisti dobiček/izguba Obseg odkupljenih terjatev
(29.107)	1.090
816.634 929.303
J^L J23i8)_ (2.670,4)
V letu 2013 je znašal obseg odkupljenih terjatev v Skupini Prvi faktor 816,6 milijona EUR. Glede na realiziran obseg v letu 2012 je nižji za 12,1 odstotka, v primerjavi z načrtovanim obsegom za leto 2013 pa za 8,7 odstotka. V odvisnih družbah je bilo ustvarjenega 73,3 odstotka obsega poslov Skupine Prvi faktor. Družbi Prvi faktor, Beograd in Prvi faktor, Sarajevo sta presegli načrtovan obseg prometa za leto 2013, medtem, ko sta družbi Prvi faktor, Ljubljana in Prvi faktor, Zagreb ustvarili za 9,3 odstotka oziroma 25,7 odstotka manj prometa kot je bilo načrtovano. Družba Prvi faktor, Zagreb še vedno ustvari največji delež prometa skupine. V letu 2013 predstavlja njen delež 33,3 odstotka in je v primerjavi s preteklim letom nižji za 7 odstotnih točk.
Skupina Prvi faktor financira večino terjatev nastalih na podlagi dobav blaga oziroma opravljenih storitev med subjekti v državi. V strukturi je tako v preteklem letu predstavljal domači faktoring 84,8 odstotka, izvozni 9,4 odstotka ter uvozni faktoring 5,8 odstotka.
Bilančna vsota na konsolidirani ravni je 31.12.2013 znašala 241,1 milijona EUR in je bila za 23,5 odstotka nižja kot konec leta 2012. Po bilančni vsoti sta največji družbi Skupine Prvi faktor družba Prvi faktor, Zagreb, katere bilančna vsota je konec leta 2013 znašala 102,1 milijona EUR in Prvi faktor, Ljubljana z bilančno vsoto konec leta 2013 v višini 101,6 milijona EUR.
Skupina Prvi faktor je v letu 2013 zaradi negativnega rezultata družb Prvi faktor, Ljubljana in Prvi faktor, Beograd poslovala negativno. Ostali družbi v Skupini Prvi faktor sta poslovali pozitivno. Izguba je posledica visokih novo oblikovanih slabitev pri nekaterih pomembnih komitentih skupine ter visokih davčnih odhodkov, ki so povezani z odpravo odloženih terjatev za davek pri podjetju Prvi faktor, Ljubljana ter tanko kapitalizacijo podjetja Prvi faktor, Beograd. Konec leta je skupina posledično izkazovala negativen kapital.
Obseg poslovanja skupine se je v letu 2013 zmanjšal, prav tako se je v letu 2013 znižala bilančna vsota. Obseg ustvarjenih prihodkov je bil zadovoljiv, ustrezna je bila tudi stroškovna učinkovitost poslovanja. Poslovni izid pred oblikovanjem slabitev in davki je tako pozitiven in ugoden glede na obseg sredstev in poslovanja.
Cilji Skupine Prvi faktor v letu 2014 so ohranitev deležev na posameznih trgih, kjer so družbe skupine prisotne in nadaljnje izboljšanje storitev, ki jih skupina nudi svojim strankam. Skupina Prvi faktor načrtuje obseg poslovanja na isti ravni kot v letu 2013 ter poslovanje z dobičkom konec leta 2014.
7.3.3 Skupina Pro Kolekt
Družbo Pro Kolekt, družbo za izterjavo, d.o.o., (v nadaljevanju: Pro Kolekt, Ljubljana) je SID ustanovila v letu 2004 in je v njeni 100-odstotni lasti. Na dan 31.12.2013 znaša osnovni kapital družbe 418,8 tisoč EUR. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v Pro Kolekt, Ljubljana znaša prav tako 418,8 tisoč EUR.
Družba Pro Kolekt, Ljubljana je specializirana za izvensodne izterjave. Primarno je bila družba ustanovljena za izvensodne izterjave primerov za potrebe Skupine SID banka. Danes družba prevzema v obravnavo primere slovenskih upnikov in tudi upnikov iz tujine. Med temi kot pooblastitelji družbe Pro Kolekt, Ljubljana vse bolj nastopajo tuje izvozno kreditne
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
agencije in izterjevalske agencije. Družba Pro Kolekt, Ljubljana za upnike opravlja tudi zastopanje v postopkih sodne izterjave, prisilne poravnave, stečajev in zagotavlja bonitetne informacije.
Direktor družbe je Leon Zalar. Skupščino družbe predstavlja uprava SID banke.
Skupino Pro Kolekt sestavljajo matična družba Pro Kolekt, Ljubljana in mreža hčerinskih družb na področju jugovzhodne Evrope, in sicer:
-	Pro Kolekt d. o. o., Zagreb;
-	Pro Kolekt d. o. o., Skopje;
-	Pro Kolekt, društvo za naplato duga d. o. o., Beograd;
-	Pro Kolekt Credit Management Services Bucuresti S.R.L., Bukarešta;
-	Pro Kolekt Sofia 00D, Sofia;
-	Pro Kolekt d. o. o., društvo za financijsko posredovanje, Sarajevo.
Pro Kolekt, Ljubljana
zneski v tisoč EUR
31.12.2013 31.12.2012	Indeks
oz. 1-12/2013 oz. 1-12/2012 2013/2012
jiilančna vsota J<apital_
Jj£hJobiček/izgub^ Vrednost uspešnozaključeriih primero» izterjave
J-ÜL 262
JM_ JžL Ji?L
5.064
J02J 141,7
Skupina Pro Kolekt
zneski vtisoč EUR
31.12.2013 31.12.2012	Indeks
oz. 1-12/2013 oz. 1-12/2012 2013/2012
Bilančna vsota Kapital
JjSl^M^iiffiiiL-
Čisti dobiček/Izguba večinskega lastnika Vrednost uspešnozaključeriih primerov izterjave
UiL 226
JÍ2L
......(25)..
15.927
272
....JÍL
12.294
M 83,1
J&i 80,6 129,6
V Pro Kolektu, Ljubljana je bilo v letu 2013 odprtih 885 novih primerov izterjav s skupno vrednostjo 13,5 milijona EUR, medtem ko je na nivoju skupine zabeleženih 3.354 novih primerov z vrednostjo 35,5 milijona EUR. Pro Kolekt, Ljubljana je leto končala s 460 uspešno zaključenimi primeri s skupno vrednostjo 7,2 milijona EUR, dejansko izterjanega pa je bilo 4 milijone EUR. Skupina Pro Kolekt je uspešno zaključila 1.364 primerov izterjav, skupna vrednost primerov pa je bila 16 milijonov EUR, dejansko izterjanega zneska je bilo za 9,2 milijona EUR.
Poslovanje družbe Pro Kolekt, Ljubljana in s tem tudi Skupine Pro Kolekt je bilo usmerjeno v intenzivno trženje svojih storitev in produktov, predvsem bonitetnih informacij, ki so v letu 2013 implementirana po metodologiji SID banke. Skupina je izdelala 8.191 bonitet s skupno vrednostjo 345 tisoč EUR, ponudba pa obsega tudi spletni portal PK-NET z objavljeno listo dolžnikov ter omogoča spremljanje postopka posamezne izterjave preko spleta.
Prihodki družbe Pro Kolekt, Ljubljana so se ohranili na lanskoletnem nivoju, medtem ko so se stroški zmanjšali za približno 10 odstotkov. Enako glede stroškov velja za skupino, vendar le-ta beleži tudi zmanjšanje prihodkov za približno 10 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom (nekonsolidirani podatki).
7.3.4 Center za mednarodno sodelovanje in razvoj
SID banka je poleg Republike Slovenije v letu 2006 prevzela soustanoviteljstvo v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: CMSR), s katerim je že do takrat tesno sodelovala. Glavne dejavnosti zavoda so makroekonomske, politične in druge analize držav, ocene tveganosti držav in publicistična dejavnost. V zadnjih letih je CMSR na podlagi pooblastila Vlade Republike Slovenije postal osrednja slovenska ustanova za izvajanje tehnično-operativnih del na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Organa upravljanja zavoda CMSR sta direktor in svet centra. Zavod zastopa direktor Gašper Jež. Svet centra ima šest članov. Predstavnika SID banke v svetu centra
sta mag. Sibil Svilan, ki je tudi predsednik sveta, in Bojan Pecher.
Indeks
zneski vtisoč EUR_1-12/2013 1-12/2012 2013/2012
JViliodjaodjroslov^__308_358_8W)_
Skupna vrednost projektov_2.753_6.873_40,1
S SID banko kot soustanoviteljico in najpomembnejšo poslovno partnerico je CMSR v letu 2013 nadaljeval dolgoletno sodelovanje. CMSR se bo srednjeročno prilagodila na nove razmere s pridobivanjem novih poslov, predvsem z institucijami, ki se zavedajo pomembnosti analiziranja in identificiranja tveganj ter investiranja v mehke informacije, ter z usmeritvijo v svetovalno dejavnost za potrebe zasebnega sektorja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
7.4 Odraz poslovanja v izkazu poslovnega izida
Finančni rezultat SID banke
Glavne postavke izkaza poslovnega izida SID banke
Čisti neobrestni	Oslabitve in
Čiste obresti	prihodki	Operativni stroški rezervacije
79,5 mio€
63,1 mio€ 52,5 mioiB
30,4 mio€ 24,1 mio€ | |
9,4mio€ 8,2mio€
■ 31.12.2013 31.12.2012
SID banka je v letu 2013 dosegla dobiček pred davki v višini 5,7 milijona EUR, kar je 97,2 odstotka bruto dobička leta 2012.
Obrestni prihodki banke so v letu 2013 znašali 117,8 milijona EUR in so bili za 24,7 odstotka nižji kot v letu 2012, obrestni odhodki pa so dosegli 65,3 milijona EUR, kar je 30,1 odstotka manj kot v predhodnem letu. Obrestna marža je bila dosežena v višini 52,5 milijona EUR oziroma 16,8 odstotka manj kot v letu 2012. Merjeno na povprečno aktivo je obrestna marža 1,3-odstotna. Čiste obresti predstavljajo 68,6 odstotka vseh čistih prihodkov (v letu 2012:67,5 odstotka).
Čisti neobrestni prihodki so bili v letu 2013 realizirani v višini 24,1 milijona EUR, kar je 20,7 odstotka manj, kot so skupaj znašali čisti neobrestni prihodki v letu 2012. Največji delež v neobrestnih prihodkih imajo realizirani dobički iz naslova predčasnega odkupa obveznice SEDABI3 v višini 15,2 milijona EUR, sledijo jim čiste opravnine v višini 2,4 milijona EUR, nadomestila za opravljanje poslov po pooblastilu v višini 2,2 milijona EUR in realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 1,6 milijona EUR. Ostali neto neobrestni prihodki so skupaj znašali 2,7 milijona EUR, od tega prihodki iz dividend 1,4 milijona EUR, spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 1 milijon EUR ter ostali neto prihodki 0,3 milijona EUR.
Marža finančnega posredništva banke v letu 2013 je znašala 1,9 odstotka (v letu 2012:2,3 odstotka).
Razmerje med operativnimi stroški in čistimi prihodki ostaja tudi v letu 2013 nizko (12,2 odstotka), kar kaže na učinkovito upravljanje stroškov, čeprav je razmerje nekoliko višje kot v predhodnem letu (8,7 odstotka), kar je posledica pretekle rasti in specifičnih produktov v spremenjenem poslovnem modelu. Administrativni stroški banke so v letu 2013 znašali 8,8 milijona EUR, stroški amortizacije pa 0,6 milijona EUR. Stroški dela so bili realizirani v višini 6,2 milijona EUR, kar je 12,7 odstotka več kot v letu 2012. Višji stroški dela so predvsem posledica novih zaposlitev, saj je bilo konec leta 2013 v banki zaposlenih 15 delavcev več kot ob koncu leta 2012. Stroški materiala in storitev so skupaj znašali 2,6 milijona EUR.
Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij so v letu 2013 dosegli 61,5 milijona EUR, kar predstavlja 77,4 odstotka neto oslabitev in rezervacij leta 2012. Neto oslabitve so znašale 68 milijonov EUR, rezervacije pa so bile pozitivne v višini 6,5 milijona EUR.
Finančni rezultat Skupine SID banka
Glavne postavke izkaza poslovenega izida Skupine SID banka
Čisti neobrestni
Čiste obresti	prihodki	Operativni stroški Oslabitve in rezervacije
80,9 mio €
■ 31.12.2013 31.12.2012
Dobiček pred obdavčitvijo Skupine SID banka je v letu 2013 znašal 13,5 milijona EUR, kar je za 49,3 odstotka več kot v letu 2012.
Čiste obresti so bile v letu 2013 realizirane v višini 56,3 milijona EUR, kar je za 16 odstotkov manj kot v letu 2012. Prihodki od obresti v višini 126,3 milijona EUR so nižji za 24,3 odstotka, odhodki za obresti v višini 70 milijonov pa so nižji za 29,8 odstotka. Čiste obresti predstavljajo 63,3 odstotka vseh čistih prihodkov, kar je podobno kot v letu 2012 (63,8 odstotka).
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Čisti neobrestni prihodki so znašali 32,6 milijona EUR,
kar je za 14,1 odstotka manj kot v predhodnem letu in
vključujejo:
-	čiste opravnine v višini 5,7 milijona EUR;
-	realizirane dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 15,6 milijona EUR;
-	čiste prihodke iz zavarovalnih poslov v višini 8,7 milijona EUR;
-	nadomestilo za opravljanje poslov po pooblastilu v višini 2,2 milijona EUR;
-	dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 1,6 milijona EUR;
-	spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji v višini 1 milijona EUR;
- druge neto odhodke v skupni višini 2,1 milijona EUR.
Stroški Skupine SID banka so bili v letu 2013 realizirani v višini 16,6 milijona EUR, kar je 9,7 odstotka več kot v letu 2012. Stroški dela so znašali 10,9 milijona EUR oziroma 8,7 odstotka več kot v letu 2012. Tudi na višje stroške skupine so najbolj vplivale nove zaposlitve, saj je bilo v Skupini SID banka konec leta 201318 zaposlenih več kot konec leta 2012. Stroški materiala in storitev so bili realizirani v višini 4,6 milijona EUR, kar je 14,2 odstotka več kot v predhodnem letu. Stroški amortizacije so višji za 1,4 odstotka in so znašali 1 milijon EUR.
Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij Skupine SID banka so skupaj znašali 58,9 milijona EUR in so za 27,2 odstotka nižji od tistih iz predhodnega leta.
7.5 Odraz poslovanja v izkazu finančnega položaja
Bilančna vsota SID banke in Skupine SID banka
SID banka	Skupina SID banka
■ 31.12.2013 31.12.2012
Konec leta 2013 je bilančna vsota SID banke dosegla 3.787,6 milijona EUR, kar predstavlja 92,6 odstotka bilančne vsote konec leta 2012.
Glede na prevladujoč vpliv SID banke v Skupini SID banka, specifičnost skupine ter ob upoštevanju medsebojnih odnosov v skupini je bila bilančna vsota Skupine SID banka le za 4 odstotke višja od bilančne vsote SID banke. Posledično je tudi struktura sredstev in obveznosti Skupine SID banka podobna bančni strukturi.
Bilančna vsota Skupine SID banka je konec leta 2013 znašala 3.939,6 milijona EUR, kar je 7,5 odstotka manj kot konec leta 2012.
Sredstva SID banke
Struktura bilančne aktive SID banke
Krediti bankam in stanje na računih pri CB
Krediti strankam, ki niso banke Naložbe v vrednostne papirje Drugo
■ 31.12.2013
31.12.2012	0% 20% 40% 60% 80%
Največji delež med vsemi naložbami v bilančni aktivi so tudi v letu 2013 imeli krediti bankam. Le-ti vključujejo kredite in vloge pri bankah in so konec leta dosegli 2.614,5 milijona EUR, kar je 13,7 odstotka manj kot konec leta 2012. 83 odstotkov kreditov bankam obsegajo dolgoročni krediti, drugo so kratkoročne vloge pri bankah. Krediti bankam imajo 69-odstotni delež v skupnih sredstvih banke.
Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2013 znižali za 7,4 odstotka, konec leta je neto stanje teh kreditov znašalo 601,1 milijona EUR. Vrednostno so krediti nižji za 48,2 milijona EUR, kar je predvsem posledica večjih oslabitev kreditov, ki so v letu 2013 za ta
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
del portfelja višje za 74,9 milijona EUR. Delež kreditov strankam, ki niso banke, je v skupnih sredstvih banke konec leta 2013 znašal 15,9 odstotka.
Na računih pri centralni banki je imela SID banka konec leta 2013 177,4 milijona EUR sredstev.
Naložbe v vrednostne papirje so se v letu 2013 povečale za 34,7 milijona EUR in so konec leta znašale 344,4 milijona EUR. Njihov delež v skupnih sredstvih banke seje povečal s 7,6 odstotka na 9,1 odstotka.
Druga aktiva se nanaša na:
-	pošteno vrednost izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju (36,1 milijona), ki seje v letu 2013, predvsem zaradi zaprtja pogodb o obrestnih zamenjavah kot posledica predčasnega odkupa vrednostnih papirjev, znižala za 41,9 milijona EUR;
-	naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb (8,8 milijona EUR), ki so se zaradi oslabitve naložbe v Prvi faktor, Ljubljana znižale za 3,1 milijona EUR;
-	opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 4 milijonov EUR;
-	ostalo aktivo v višini 1,1 milijona EUR.
Sredstva Skupine SID banka
Struktura bilančne aktive Skupine SID banka
Krediti bankam in stanje na računih pri
Krediti strankam, ki niso tenke Naložbe» vrednostne papirje Drugo
131.12.2013 31.12.2012
Krediti bankam so konec leta 2013 dosegli 2.631,1 milijona EUR in so za 13,9 odstotka nižji od stanja konec leta 2012. Ne glede na to ohranjajo največji, 66,8-odstotni strukturni delež v bilančni aktivi skupine.
Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2013 znižali za 7,7 odstotka oziroma za 56,6 milijona EUR na 682,2 milijona EUR. Krediti in jamstva so višji za 22,7 milijona EUR, terjatve iz faktoring poslov so nižje za 7,7
milijona EUR, popravki vrednosti pa so višji za 71,5 milijona EUR. Krediti strankam, ki niso banke, v letu 2013 ohranjajo 17,3-odstotni delež v bilančni aktivi.
V blagajni in na računih pri centralni banki je imela Skupina SID banka konec leta 2013 177,4 milijona EUR sredstev.
Naložbe v vrednostne papirje so konec leta 2013 višje od stanja konec leta 2012 za 10,9 odstotka, vrednostno za 36,3 milijona EUR. Konec leta 2013 so dosegle 370,1 milijona EUR, njihov strukturni delež v bilančni aktivi pa seje povišal s 7,8 odstotka na 9,4 odstotka.
Druga aktiva vključuje:
-	pošteno vrednost izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, v višini 36,1 milijona EUR;
-	sredstva pozavarovateljev in terjatve iz zavarovalnih poslov v višini 28,9 milijona EUR, ki so glede na konec leta 2012 nižja za 9 odstotkov;
-	opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 8,1 milijona EUR, kar je za 0,9 milijona EUR manj kot konec leta 2012;
-	ostalo aktivo v višini 5,7 milijona EUR.
Obveznosti in kapital SID banke
Struktura bilančne pasiveSID banke
Finančne obveznosti do bank
Dolžniški vrednostni papirji
Finančne obveznosti do strank, ki niso banke
Kapital
Drugo
131.12.2013 31.12.2012
Bilančna pasiva SID banke je bila ob koncu leta 2013 sestavljena iz 3.441,8 milijona obveznosti z 90,9-odstotnim strukturnim deležem in iz 345,8 milijona EUR kapitala z 9,1-odstotnim strukturnim deležem v bilančni pasivi.
Med obveznostmi so največji, 42,7-odstotni, strukturni delež predstavljale vloge in krediti bank, ob upoštevanju obveznosti do centralne banke pa je bil ta delež konec leta 2013 48,1-odstoten. Konec leta 2013 so obveznosti do bank znašale 1.615,5 milijona EUR. Obveznosti so se
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
znižale za 353,4 milijona EUR oz. 18 odstotkov, od tega za 313 milijonov zaradi spremembe kreditodajalca, tako da so se v tem znesku obveznosti do bank prerazvrstile v obveznosti do strank, ki niso banke. Obveznosti do centralne banke so se zaradi višjih razmejenih obresti v letu 2013 povečale za 1,1 milijona EUR, na 207,7 milijona EUR.
Obveznosti do strank, ki niso banke, so konec leta 2013 dosegle 473 milijonov EUR in so se, predvsem zaradi zgoraj omenjene spremembe upnika, povečale za 322,9 milijona EUR, njihov strukturni delež pa je dosegel 12,5 odstotka.
Strukturni delež obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev se je v letu 2013 znižal s 34,4 odstotka na 30 odstotkov. Stanje dolžniških vrednostnih papirjev je konec leta znašalo 1.134,7 milijona EUR, kar je za 19,3 odstotka oz. 272 milijonov EUR manj kot konec leta 2012.
Kapital banke se je v letu 2013 povečal za 5,6 milijona oz. 1,6 odstotka in je konec leta znašal 345,8 milijona EUR. Rezerve iz dobička so višje za 4,9 milijona EUR, presežek iz prevrednotenja pa za 0,7 milijona EUR.
Ostalo pasivo predstavljajo:
-	rezervacije v višini 8,2 milijona EUR, ki so konec leta 2013 glede na konec predhodnega leta nižje za 6,5 milijona EUR;
-	druge obveznosti v skupni višini 2,6 milijona EUR in vključujejo finančne obveznosti, namenjene trgovanju, izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju, obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb ter druge finančne in ostale obveznosti.
Obveznosti in kapital Skupine SID banka
Struktura bilančne pasive Skupine SID banka
Finančne obveznosti do bank
Dolžniški vrednostni papirji
Finančne obveznosti do strank, ki niso banke
Kapital
0%	20%	40%	60%
Bilančna pasiva Skupine SID banka je podobna bilančni pasivi SID banke. Obveznosti v višini 3.565,6 milijona EUR predstavljajo 90,5 odstotka celotne pasive, kapital v višini 374 milijonov EUR pa ima v bilančni pasivi 9,5-odstotni delež.
Krediti in vloge bank so konec leta 2013 dosegli 1.698,6 milijona EUR, kar predstavlja 43,1 odstotka bilančne pasive skupine. Glede na predhodno leto so obveznosti do bank nižje za 375,9 milijona EUR.
Finančne obveznosti do centralne banke skupine so enake finančnim obveznostim banke.
Obveznosti do strank, ki niso banke, skupine imajo v strukturi bilančne pasive 12-odstotni delež in so enake obveznostim, kijih ima iz tega naslova SID banka.
Tudi obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so
enake obveznostim, ki jih ima iz tega naslova banka, njihov strukturni delež konec leta 2013 pa je bil 28,8 odstotka.
Rezervacije v višini 38,9 milijona EUR so se glede na konec leta 2012 znižale za 5,6 milijona EUR. Največji del, 30,5 milijona EUR, izhaja iz gibanj obveznosti iz zavarovalnih pogodb in odloženih prihodkov pozavarovalnih provizij, sledijo rezervacije za zunajbilančne obveznosti v višini 8 milijonov EUR in rezervacije za obveznosti do zaposlencev v višini 0,5 milijona EUR.
Ostala pasiva v skupni višini 12,6 milijona EUR se nanaša na finančne obveznosti, namenjene trgovanju, izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju, obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb ter druge finančne in ostale obveznosti.
Kapital Skupine SID banka seje v letu 2013 povečal za 3 odstotke oziroma vrednostno za 10,8 milijona EUR. Rezerve iz dobička so višje za 6,8 milijona EUR, presežek iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, za 0,8 milijona EUR, čisti dobiček poslovnega leta, vključno z zadržanim dobičkom, pa je vrednostno višji za 3,2 milijona EUR.
r
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
7.6 Pomembnejši dogodki v letu 2013
Najpomembnejši poslovni dogodki in dosežki SID banke
na posameznih področjih v letu 2013 so bili:
Aktivnosti SID banke:
-	V začetku leta je banka že tretjič priredila dogodek Stičišče znanja na temo »Evropska in slovenska ekonomija: Razvoj ali razkroj?«. To je srečanje priznanih slovenskih in tujih ekonomistov s predstavniki podjetij, bank, gospodarskih združenj, državnih institucij in medijev, na katerem se med predavanjem in razpravo na okrogli mizi izmenjujejo znanja, izkušnje, mnenja in pogledi o aktualnih gospodarskih temah.
-	Ob ustanovitvi Evropskega združenja dolgoročnih investitorjev ELTI (European Association of Long-Term Investors) julija 2013 je SID banka postala članica združenja. Članice si skupaj prizadevajo za spodbuditev bolj trajnostne evropske rasti, še zlasti za mlade. Cilj ELTI je spodbujanje dolgoročnih investicij za trajnostno in pametno rast ter za ustvarjanje novih delovnih mest.
-	Vlada RS je v septembru dala soglasje h ključnim elementom ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, na podlagi katerega je bil pri SID banki vzpostavljen posojilni sklad v višini 500 milijonov EUR. Mala in srednja podjetja so s tem dobila možnost pridobitve kreditov za financiranje obratnega kapitala in novih naložb (investicij) ter z njimi povezanega zaposlovanja.
-	Novembra je banka objavila nov razpis za pridobitev poroštva Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb in zadrug iz naslova kreditov, najetih pri prvovrstnih komercialnih bankah in hranilnicah, namenjenih financiranju investicij v razvojne projekte in/ali financiranju obratnih sredstev.
-	Banka je skupaj z ostalim družbenikom začela pogajanja z novim strateškim investitorjem za kapitalski vstop v družbo Prvi faktor, Ljubljana. Podpisano je bilo mandatno pismo, s katerim so se vse stranke zavezale, da se pogajajo do končnega dogovora. Rezultat pogovorov je bil podpis delničarskega sporazuma, v katerem so obstoječi in novi družbeniki dogovorili prodajne in investicijske
pogoje ter bodoče skupno upravljanje in delovanje družbe Prvi faktor, Ljubljana.
Finančni trgi:
-	Marca je SID banka uspešno izdala dolgoročno obveznico SEDABI Float 03/28/16 v nominalni višini 200 milijonov EUR. Prva izdaja v nominalni višini 150 milijonov EUR je bila zaradi velikega interesa vlagateljev povečana za 50 milijonov EUR.
-	V mesecu juniju je banka zaradi zmanjšanja tveganja refinanciranja v letu 2015 predčasno delno odkupila obveznico SEDABI3 04/21/15 v nominalni višini 300 milijonov EUR. Do konca leta so bili opravljeni še delni predčasni odkupi v skupni višini 83,9 milijona EUR. Ker je bila obveznica varovana z obrestno zamenjavo, je banka v enaki nominalni vrednosti prekinila varovano razmerje in obrestno zamenjavo.
-	Septembra je SID banka izdala kratkoročno obveznico SEDABI 3,34 09/09/14 v nominalni višini 100 milijonov EUR.
-	Banka je decembra izdala dolgoročno obveznico SEDABI 4,12 03/31/16 v nominalni višini 60 milijonov EUR.
-	V decembru je banka z Evropsko investicijsko banko podpisala kreditno pogodbo v višini 350 milijonov EUR za dolgoročno financiranje projektov malih in srednje velikih podjetij ter za sofinanciranje investicij v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.
Nadzor:
-	V novembru 2013 je ECB začela s pregledom bank v območju evra. Pregledali bodo 130 bank v 18 članicah območja evra. V Sloveniji so v nadzor vključene banke NLB, Nova KBM in SID banka. Velike banke bodo morale prestati oceno tveganj, pregled kakovosti sredstev (AQR) in obremenitveni test (stress test). S tem bo ECB začela prevzemati vlogo nadzornika sistemsko pomembnih bank. Ocenjevanje bank bodo ob ECB opravljali tudi pristojni nacionalni organi držav članic in neodvisne tretje osebe. Na ta način se želi izboljšati kakovost informacij o stanju bank, izvesti potrebne korektivne ukrepe ter dati zagotovilo, da so banke v temelju zdrave in zaupanja vredne.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013

Nadzorni svet in njegove komisije:
e 21.2.2013 sta bila razrešena člana nadzornega sveta Matej Runjak in mag. Robert Ličen. Za nova člana nadzornega sveta sta bila imenovana Monika Pintar Mesaric in mag. Leo Knez.
-	Dne 5.3.2013 je dotedanjega člana revizijske komisije nadzornega sveta mag. Roberta Lična zamenjal mag. Leo Knez, dotedanjega člana komisije za prejemke in kadrovske zadeve Mateja Runjaka pa Monika Pintar Mesaric.
-	Dne 6.9.2013 je bil razrešen član nadzornega sveta Milan Matos. Za novega člana nadzornega sveta je bil imenovan mag. Anton Rop.
Bonitetna ocena banke:
- Zaradi spremembe bonitetne ocene Republike Slovenije je bonitetna agencija Moody's Investors Service maja 2013 posledično znižala bonitetno oceno SID banke z Baa2 na Bal z negativnim izgledom.
RAČUNOVODSKO POROČILO
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka
Uprava na dan 24.02.2014 potrjuje ločene računovodske izkaze SID banke in konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka ter letno poročilo za leto, končano na dan 31.12.2013. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU.
Uprava je utemeljeno mnenja, da ima SID banka in Skupina SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti.
Odgovornost poslovodstva je, da so:
-	uporabljene računovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja,
-	poslovne ocene in presoje razumne in preudarne,
-	računovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju SID banke in Skupine SID banka.
Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natančnostjo kadar koli razkrivajo finančno stanje SID banke in Skupine SID banka. Uprava je tudi odgovorna, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke in Skupine SID banka ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprečitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti.
Davčni organi lahko kadarkoli v roku petih let od datuma, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje banke, kar ima lahko za posledico dodatno davčno obveznost, zamudne obresti in kazni v zvezi z davkom od dohodka ali z drugimi davki ali dajatvami. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Uprava SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana
član
predsednik
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka
Poročilo neodvisnega revizorja
Delničarjem banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d.
Poročilu o računovodskih izkazih
Revidirali smo priložene računovodske izkaze banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., ki vključujejo izkaz finančnega položaja na dan 31. deeembra 2013, izkaz poslovnega izida, izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe.
Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
Revizorjeva odgovornost
Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe.
Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj prouči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja družbe. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov.
Veijamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.
Po našem mnenju so priloženi računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega položaja banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. na dan 31. decembra 2013 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Poročilo o zahtevah druge zakonodaje
V skladu z zahtevo zakona o gospodarskih družbah potrjujemo, da so informacije v poslovnem poročilu skladne s priloženimi računovodskimi izkazi.
Mnenje
mag. Simona Korošec Lavrič pooblaščena revizorka
partner
Ljubljana, 31. marec 2014
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013

Poročilo neodvisnega revizorja
Delničarjem banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d.
Poročilo o računovodskih izkazih
Revidirali smo priložene skupinske računovodske izkaze banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d . in njenih odvisnih družb (Skupina SID banka), ki vključujejo skupinski izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2013, skupinski izkaz poslovnega izida, skupinski izkaz vseobsegajočega donosa, skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala in skupinski izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe.
Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh skupinskih računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslov odstva potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
Revizorjeva odgovornost
Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh skupinskih računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe.
Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj prouči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja skupine. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov.
Veijamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.
Po našem mnenju so priloženi skupinski računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega položaja Skupine SID banka na dan 31. decembra 2013 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Poročilo o zahtevah druge zakonodaje
V skladu z zahtevo Zakona o gospodarskih družbah potrjujemo, da so informacije v poslovnem poročilu skladne s priloženimi računovodskimi izkazi.
Mnenje
mag. Simona Korošec Lavrič, Pooblaščena revizorka
Ljubljana, 31. marec 2014
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
1.1
Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka Izkaz poslovnega izida
SID banka
V tisoč EUR
Pojasnilo
2013
2012
Skupina SID banka
2013
2012
Prihodki iz obresti	117.832	156.562	126.299	166.736
Odhodki za obresti	(65.288)	(93.420)	(69.978)	(99.662)
Čiste obresti	2.4.1	52.544	63.142	56.321	67.074
Prihodki iz dividend	2.4.2	1.422	1.632	0	352
Prihodki iz opravnin (provizij)	3.017	1.819	6.799	5.982
Odhodki za opravnine (provizije)	(626)	(706)	(1.093)	(1.333)
Čiste opravnine (provizije)	2.4.3	2.391	1.113	5.706	4.649
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida	2.4.4	15.568	1.689	15.569	1.798 Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju	26	(11)	18	(19) Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	2.4.5	1.579	21.072	1.579	21.072 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju
varovanj pred tveganji	2.4.6	1.053	2.648	1.053	2.648
Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik	2.4.7	(4)	(5)	(319)	836
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo	0	(1)	6	(42)
Drugi čisti poslovni dobički	2.4.8	2.032	2.221	9.029	6.692
Administrativni stroški	2.4.9	(8.781)	(7.585)	(15.562)	(14.116)
Amortizacija	2.4.10	(589)	(575)	(1.023)	(1.009)
Rezervacije	2.4.11	6.454	(10.095)	6.704	(8.721)
Oslabitve	2.4.12	(67.995)	(69.383)	(65.555)	(72.156)
Dobiček iz rednega poslovanja	5.700	5.862	13.526	9.058
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja	2.4.13	(834)	(821)	(3.530)	(2.235)
Čisti dobiček iz poslovnega leta		4.866	5.041	9.996	6.823
					
Osnovni čisti dobiček na delnico	2.4.14	1,57	1,62	3,22	2,20
Popravljalni čisti dobiček na delnico		1,57	1,62	3,22	2,20
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
1.2 Izkaz vseobsegajočega donosa
SID banka
Skupina SID banka
V tisoč EUR
Pojasnilo
2013
2012
2013
2012
Čisti dobiček poslovnega leta po obdavčitvi
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi
Postavke, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid
Čisti dobički/izgube, pripoznani v uskupinjevalnem popravku kapitala
Dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja* Čisti dobički, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo Dobički, pripoznani v presežku iz prevrednotenja Prenos dobičkov/izgub iz presežka iz vrednotenja v poslovni izid Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki bodo lahko pozneje prerazvrščene v poslovni izid
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
2.5.2

4.866 703
703
0 0
877 1.431 (554)
(174)
5.569
5.041 3.176
3.176
0 0
3.895 4.220 (325)
(719)
8.217
9.996 793
793
42 42
931 1.486 (555)
(180)
10.789
6.823 3.915
3.915
(177) (177)
4.855 4.517 338
(763)
10.738
*lfalutne spremembe pri konsolidiranju.
1.3 Izkaz finančnega položaja
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
SID banka
Skupina SID banka
V tisoč EUR
Pojasnilo
31.12.2013 31.12.2012 31.12.2013 31.12.2012
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti
-	krediti bankam
-	krediti strankam, ki niso banke
-	druga finančna sredstva
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in
skupaj obvladovanih družb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
-	terjatve za davek
-	odložene terjatve za davek Druga sredstva
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo SKUPAJ SREDSTVA
2.5.2
2.5.3
2.5.4 2.5.6
177.416 0
344.433 3.216.262 2.614.504 601.136 622 36.095 3.324 0
677
8.831 307 0
307 220 0
3.787.565
408
309.755 3.680.998 3.031.156 649.294 548 78.003 3.664 0 491
11.919 439 439 0 266 2.718 4.088.662
177.417 0
370.129 3.315.041 2.631.103 682.212 1.726 36.095 6.813 792 1.273
419 1.390 908 482 30.208 0
3.939.577
409
333.854 3.798.186 3.057.451 738.831 1.904 78.003 7.396
1.611
419 2.978 1.456 1.522 32.390 2.718 4.258.813
Finančne obveznosti do centralne banke	2.5.9
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	2.5.10
-vloge bank
-	vloge strank, ki niso banke -krediti bank
-	krediti strank, ki niso banke
-	dolžniški vrednostni papirji
-	druge finančne obveznosti
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
-	obveznosti za davek
-	odložene obveznosti za davek Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička
Lastni deleži
Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta)
SKUPAJ KAPITAL	2.5.13
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
2.5.11
2.5.12
207.742
3.224.663 40.497 6
1.574.979 472.965 1.134.713 1.503 129 8.246 785 785 0
190 3.441.772 300.000 1.139 1.706 41.961 (1.324)
2.311 345.793 3.787.565
206.592 44
3.526.884 44.301
1.924.619 150.063 1.406.725
0
14.713 28 0 28 177 3.748.438 300.000 1.139 1.003 37.012 (1.324)
2.394 340.224 4.088.662
207.742 17
3.309.316 40.497 6
1.658.142 472.965 1.134.713 2.993 129 38.947 1.014 1.014 0
8.448 3.565.613 300.000 1.139 1.648 64.208 (1.324)
8.293 373.964 3.939.577
206.592 44
3.634.230 44.301
2.030.232 150.063 1.406.725 2.904 0
44.587 229 201 28 9.956 3.895.638 300.000 1.139 897 57.434 (1.324)
5.029 363.175 4.258.813
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala
SID banka
LETO 2013 V tisoč EUR
Zadržani dobiček (vključno s čistim
Osnovni Kapitalske Presežek iz Rezerve iz dobičkom kapital rezerve prevrednotenja dobička posl.leta)
Lastni deleži
Skupaj kapital
ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2013)
300.000
1.139
1.003 37.012 2.394 (1.324) 340.224
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi_0
703
0 4.866
0 5.569
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz
dobička	0	0
KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM
OBDOBJU (31.12.2013)	300.000 1.139
0 4.949 (4.949)	0	0
1.706 41.961 2.311 (1.324) 345.793
BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
2.311
LETO 2012 V tisoč EUR
Zadržani dobiček (vključno s čistim
Osnovni Kapitalske Presežek iz Rezerve iz dobičkom Lastni Skupaj kapital rezerve prevrednotenja dobička posl.leta) deleži kapital
ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2012)
300.000
1.139
(2.173) 31.299 3.066 (1.324) 332.007
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
0
0
3.176
0
5.041
0
8.217
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2012)
0 0 300.000 1.139
O 5.713 (5.713)	O	O
1.003 37.012 2.394 (1.324) 340.224
BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
2.394
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Skupina SID banka
					Zadržani		
					dobiček		
					(vključno s		
					čistim		
LETO 2013	Osnovni	Kapitalske	Presežek iz	Rezerve iz	dobičkom	Lastni	Skupaj
V tisoč EUR	kapital	rezerve	prevrednotenja	dobička	posl. leta)	deleži	kapital
ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM							
OBDOBJU (1.1.2013)	300.000	1.139	897	57.434	5.029	(1.324)	363.175
Vseobsegajoči donos poslovnega leta							
po obdavčitvi	0	0	793	0	9.996	0	10.789
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz							
dobička	0	0	0	6.774	(6.774)	0	0
Drugo*	0	0	(42)	0	42	0	0
KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM							
OBDOBJU (31.12.2013)	300.000	1.139	1.648	64.208	8.293	(1.324)	373.964
							
					Zadržani		
					dobiček		
					(vključno s		
					čistim		
LETO 2012	Osnovni	Kapitalske	Presežek iz	Rezerve iz	dobičkom	Lastni	Skupaj
V tisoč EUR	kapital	rezerve	prevrednotenja	dobička	posl. leta)	deleži	kapital
ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM							
OBDOBJU (1.1.2012)	300.000	1.139	(3.194)	50.132	5.686	(1.324)	352.439
Vseobsegajoči donos poslovnega leta							
po obdavčitvi	0	0	3.915	0	6.823	0	10.738
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz							
dobička	0	0	0	7.302	(7.302)	0	0
Drugo*	0	0	176	0	(178)	0	(2)
KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM							
OBDOBJU (31.12.2012)	300.000	1.139	897	57.434	5.029	(1.324)	363.175
*Valutne spremembe pri konsolidiranju.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
1.5 Izkaz denarnih tokov
Skupina SID banka
V tisoč EUR
Pojasnilo
2013
2012
2013
2012
A.	DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
a)	Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo
Amortizacija
Oslabitve/(odprava oslabitve) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Oslabitve kreditov
Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin,
neopredmetenih sredstev in drugih sredstev
Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj
obvladovane družbe
Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik
Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in
naložbenih nepremičnin
Drugi (dobički) iz naložbenja
Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti
b)	Zmanjšanja poslovnih sredstev
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju Čisto (povečanje) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Čisto zmanjšanje kreditov
Čisto(povečanje)/zmanjšanje sredstev namenjenih varovanju Čisto (povečanje)/zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Čisto (poveča nje)/zm a njša nje drugih sredstev
c)	Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti
Čisto povečanje finančnih obveznosti do centralne banke Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti
Čisto (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačani vrednosti
Čisto (zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti
d)	Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c)
e)	(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb
f)	Neto denarni tokovi pri poslovanju (d+e)
B.	DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
a)	Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Drugi prejemki iz naložbenja
b)	Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev)
c)	Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b)
D.	Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike
E.	Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Af+Bc+Cb)
F.	Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
G.	Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F)
2.4.10
2.4.12 2.4.12
2.4.12
2.4.12
2.4.2
2.4.2

5.700
589
460 64.448
3.087 0
(1.422) (7.531)
65.335 97.341
(31.490) 107.190 18.876
2.718 46
(274.353)
1.150
(27.707) (247.796) (2)
(111.677) 54
(111.623) 1.422
0
1.422 (435)
(159) (276) 987
(163)
(110.636) 317.641
206.842
5.862
575
(73) 69.456
(1.632) 7.458
81.652 35.124
0
(94.189) 134.995
(2.718) (17) 27.457
156.578 0
(117.399)
(11.742)
0 20
144.233 36
144.269 1.632
0
1.632 (616)
(248) (368) 1.016
145.285 172.352
317.641
13.526
1.023
2.447 61.588
1.520
0
319
(6) 0
(7.783)
72.634 103.138
(37.013) 117.364 18.876
2.718 1.192 (293.120)
1.150
(46.059)
(247.796)
(2) (412) (117.348) (1.157) (118.505)
0
(535)
(230) (305) (528)
(163)
(119.033) 341.968
222.772
9.058
1.009
259 0
(836)
42 (352) 6.083
87.161 58.585
0
(87.996) 152.378
(2.718) (132) 5.960
156.578 0
(134.101) (11.742) 0
151.706 (1.625) 150.081
1.252
900 352 (3.540)
(2.884) (656) (2.288)
147.793 194.171
341.968
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Izkaz denarnih tokov SID banke in Skupine SID banka je sestavljen po posredni metodi.
Kot izhodišče za pripravo denarnega toka SID banke in Skupine SID banka je uporabljen Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo.
Čisti denarni tokovi iz poslovanja, ki se izračunajo po posredni metodi, se ugotovijo z dopolnitvijo čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo z učinki sprememb poslovnih terjatev in obveznosti, učinki nedenarnih postavk kot so amortizacija, rezervacije, oslabitve, spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji, tečajne razlike, ter učinki
denarnih tokov iz naložbenja. Med čiste denarne tokove iz poslovanja SID banka in Skupina SID banka vključujeta tudi učinke sprememb iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev.
Denarni tokovi pri naložbenju se ugotovijo po neposredni metodi in vključujejo, med prejemki pri naložbenju prejemke od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin ter prejete dividende, med izdatki pri naložbenju pa izdatke za nakup opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev.
Denarni tokovi iz obresti in dividend
SID banka_Skupina SID banka
V tisoč EUR	2013	2012	2013	2012
Denarni tokovi od obresti in dividend				
- Prejete obresti	122.968	159.509	132.649	177.840
- Plačane obresti	(64.652)	(94.750)	(73.686)	(102.951)
- Prejete dividende	1.422	1.632	0	352
Skupaj	59.738	66.391	58.963	75.241
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2 Pojasnila k računovodskim izkazom
V 1.1 do 1.5 točkah računovodskega poročila so predstavljeni izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2013, izkaz vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2013, izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2013, izkaz sprememb lastniškega kapitala za poslovno leto
2.1	Osnovni podatki
Skupino SID banka (v nadaljevanju tudi Skupina) sestavljajo SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka ali banka) kot obvladujoča družba in odvisne družbe, skupni podvigi in soustanoviteljstvo. Podrobnejša predstavitev Skupine je v točki 2.5.6.
Skupina SID banka opravlja bančne posle skladno s pridobljenimi dovoljenji Banke Slovenije, posle po
2.2	Izjava o skladnosti
Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in njihovimi pojasnili, kot jih
2013 in izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2013 za SID banko (ločeni izkazi) in za Skupino SID banka (konsolidirani izkazi). Kot primerjalni podatki so v navedenih računovodskih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31.12.2012 oz. za poslovno leto 2012.
pooblastilu Republike Slovenije, zavarovanje terjatev, faktoring in izterjavo.
SID banka ima sedež v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Osnovni kapital banke znaša 300.000.090,70 EUR in je razdeljen na 3.121.741 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so bile izdane v več izdajah. Republika Slovenija je edini delničar banke.
je sprejela EU (v nadaljevanju MSRP) in z upoštevanjem Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o bančništvu ter predpisov Banke Slovenije.
2.3 Pomembnejše računovodske usmeritve
Pomembnejše računovodske usmeritve, ki podajajo osnovo za merjenje pri pripravljanju računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka ter druge računovodske usmeritve, ki so pomembne za razumevanje ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so podane v nadaljevanju. Zaradi
nepomembnosti se podrobno ne razkrivajo računovodske usmeritve, ki se nanašajo na zavarovalne pogodbe.
Sprejete računovodske usmeritve so se dosledno uporabljale v obeh poročevalskih obdobjih.
2.3.1 Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka so pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju, na osnovi izvirnih nabavnih vrednosti, razen v primeru finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, izvedenih finančnih instrumentov, finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in naložbenih nepremičnin, ki se merijo po pošteni vrednosti.
Računovodske usmeritve se lahko spremenijo le, če je ta sprememba:
-	obvezna po standardu ali pojasnilu ali
-	če so njene posledice take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2.3.2	Uporaba ocen in presoj ter bistvene negotovosti
Priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP v SID banki in Skupini SID banka zahteva uporabo ocen in presoj, ki vplivajo na knjigovodsko vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na datum poročanja ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Razporejanje finančnih instrumentov se izvede pred prvim pripoznavanjem finančnega instrumenta glede na politiko SID banke in Skupine SID banka. Ocene so bile uporabljene za izgube zaradi oslabitve kreditov, rezervacije za zunajbilančna tveganja, amortizacijsko dobo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke in rezervacije za obveznosti do zaposlencev. Dodatna pojasnila so v točkah 2.3.11
2.3.3	Konsolidacija
Družbe, vključene v konsolidacijo
V	konsolidirane računovodske izkaze so vključene:
-	po metodi popolne konsolidacije: obvladujoča družba SID banka ter odvisna družba SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana, in
-	po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina Prvi faktor (skupni podvig).
V	postopku konsolidiranja so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami v Skupini, prav tako so izločeni prihodki in odhodki, ki so ustvarjeni znotraj Skupine SID banka. Nerealiziranih dobičkov oziroma izgub iz medsebojnih poslov ni. V primeru Skupine Prvi faktor so vključene računovodske kategorije in izključeni medsebojni odnosi v višini 50 odstotkov. Manjšinskega deleža ni.
2.3.4	Funkcijska in predstavitvena valuta
Funkcijska in predstavitvena valuta SID banke je evro.
Vsi zneski v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč EUR, razen če ni drugače navedeno.
pod naslovom - Oslabitve finančnih sredstev, 2.3.13 -Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva, 2.3.23 - Davki in 2.3.24 - Ugodnosti zaposlencev. Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. SID banka in Skupina SID banka uporabljene ocene in predpostavke tekoče prilagajata in njihove učinke pripoznata v obdobju spremembe.
V letu 2014 se bodo izvajali vseevropski stress testi, v katere bo vključena tudi SID banka. Ob objavi tega poročila ni mogoče predvideti rezultatov teh testov, ki bodo predvidoma znani v novembru 2014 in ki bi lahko pomenili dodatne kapitalske zahteve.
Družbe, izključene iz konsolidacije
SID banka zaradi nepomembnosti za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov ni vključila v konsolidacijo Skupine Pro Kolekt in Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj - zavoda s pravico javnosti (v nadaljevanju CMSR).
Bilančna vsota družb Skupine Pro Kolekt in zavoda CMSR znaša manj kot 1 odstotek bilančne vsote SID banke. Prav tako predstavljajo konsolidirani prihodki družb v Skupini Pro Kolekt in zavoda CMSR manj kot 1 odstotek prihodkov SID banke. Na osnovi omenjenih kazalnikov sta Skupina Pro Kolekt in zavod CMSR nepomembna v Skupini SID banka, zato sta izključena iz konsolidacije. Družbe Skupine Pro Kolekt in zavod CMSR tudi niso vključene v konsolidacijo po določbah sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi.
Če so podatki za banko in Skupino enaki, so prikazani samo enkrat.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2.3.5 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk v tuji valuti
Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot dobički/izgube iz tečajnih razlik.
Postavke sredstev in obveznosti, ki so nominirane v tujih valutah, so v računovodskih izkazih Skupine preračunane z uporabo referenčnega tečaja Evropske centralne banke, ki je veljaven na datum poročanja. Učinki prevedbe so vključeni v izkaz poslovnega izida kot dobički/izgube iz tečajnih razlik.
Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob začetnem pripoznavanju v obdobju ali v prejšnjih računovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazane so v postavki dobički/izgube iz tečajnih razlik.
2.3.6 Denarni ustrezniki
V izkazu denarnih tokov se med denarnimi ustrezniki izkazujejo tista sredstva, ki niso v posesti za trgovanje in z originalno zapadlostjo do treh mesecev. Sem sodijo vsa denarna sredstva, vloge in krediti pri bankah ter vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo.
Tečajne razlike od glavnice in obresti pri dolžniških instrumentih se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, tečajne razlike, ki nastanejo pri vrednotenju (učinek spremembe tržne cene v tuji valuti) na pošteno vrednost pa v presežku iz prevrednotenja v drugem vseobsegajočem donosu.
Tečajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v presežku iz prevrednotenja skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu.
Prevedba računovodskih izkazov družb, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene valute, se odrazi v tečajnih razlikah iz konsolidiranja, ki se pripoznajo v posebnem popravku kapitala in se v izkazu poslovnega izida pripoznajo šele ob odtujitvi naložbe.
Vse postavke denarnih ustreznikov	predstavljajo kratkoročne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoče
preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej	znane zneske denarnih sredstev.
2.3.7 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti
Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vključujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od izvedenih finančnih instrumentov, obresti od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in druge obresti.
V izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti in odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter za ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti.
Obračunane obresti, ki se nanašajo na oslabljeni del kreditov, je banka iz prihodkov izključila in jih bo pripoznala šele ob morebitnem plačilu.
Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se na osnovi izračuna odplačne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere, prihodki iz obresti izračunajo na podlagi donosnosti do dospetja.
2.3.8 Prihodki iz dividend
Med prihodki iz dividend se izkazujejo prejete dividende odvisnih in skupaj obvladovanih družb. Prihodki se
pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko se pridobi pravica do izplačila.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2.3.9	Prejete in dane opravnine
Prihodki iz opravnin vključujejo predvsem opravnine od danih kreditov in garancij, odhodki za opravnine pa opravnine za najete kredite. Način pripoznavanja je
2.3.10	Drugi čisti poslovni dobički/izgube
Med drugimi čistimi poslovnimi dobički/izgubami se v izkazu poslovnega izida vključujejo prihodki za nebančne storitve, prihodki od zavarovalnih poslov in odhodki za zavarovalne posle.
naveden v 2.3.11 točki pod naslovom Merjenje, pripoznavanje in odprava pripoznanja.
Prihodki za nebančne storitve vključujejo prihodke za pripravo bonitetnih informacij, zaračunano nadomestilo za opravljene storitve poslov po pooblastilu, zaračunane najemnine in druge storitve.
2.3.11 Finančni instrumenti
Razvrščanje
Finančna sredstva
Skupina ob začetnem pripoznanju finančna sredstva
razvrsti glede na namen pridobitve, čas držanja v posesti
in vrsto finančnega instrumenta na:
-	posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi in določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu;
-	finančna sredstva v posesti do zapadlosti so sredstva z določenimi in določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, katere Skupina namerava in zmore posedovati do zapadlosti;
-	finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so sredstva, ki niso bila kupljena z namenom trgovanja. Postavka vključuje lastniške in dolžniške vrednostne papirje. Dolžniški vrednostni papirji so v to skupino razvrščeni z namenom posedovanja za nedoločeno časovno obdobje, saj se kupujejo zaradi uravnavanja tekoče likvidnosti;
-	finančne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki se delijo na finančna sredstva v posesti za trgovanje, izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju in druga finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Skupina med finančna sredstva v posesti za trgovanje uvršča izvedene finančne instrumente, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju predstavljajo obrestne zamenjave in služijo za varovanje pred obrestnim
tveganjem, s katerim se banka dnevno srečuje pri svojem poslovanju na finančnih trgih.
Finančne obveznosti
Ob začetnem pripoznanju se finančne obveznosti razvrstijo glede na namen pridobitve, čas držanja v posesti in vrsto finančnega instrumenta.
Finančne obveznosti, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so:
-	finančne obveznosti, namenjene trgovanju, kamor se uvrščajo izvedeni finančni instrumenti, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem in
-	izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju, kamor sodijo tisti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji.
Čisti dobički/izgube na podlagi sprememb v pošteni vrednosti finančnih obveznosti so vključeni v izkaz poslovnega izida.
Vse ostale finančne obveznosti se razvrščajo v kategorijo obveznosti po odplačni vrednosti:
-	finančne obveznosti do centralne banke in
-	finančne obveznosti merjene po odplačni vrednosti, kamor sodijo obveznosti iz naslova vlog in kreditov bank in strank, ki niso banke, izdani dolžniški vrednostni papirji in druge finančne obveznosti.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013 Merjenje, pripoznanje in odprava pripoznanja
Finančna sredstva, razen finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, stroški posla pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida.
Nakupi in prodaje finančnih sredstev, razen posojil in terjatev, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave.
Posojila in terjatve se po začetnem pripoznanju izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivne obrestne mere. Posojila in terjatve so izkazana v višini neodplačane glavnice, povečani za neodplačane obresti in nadomestila ter zmanjšani za znesek oslabitve.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti.
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšani za neposredne stroške posla.
Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti merijo po odplačni vrednosti, razlika med začetno pripoznanim zneskom in zneskom ob zapadlosti se pripozna v izkazu poslovnega izida z uporabo metode efektivne obrestne mere.
Prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov in odhodki za opravnine ob najemu kreditov se enakomerno razporedijo skozi dobo odplačevanja kreditov.
Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko poteče pravica prejemanja denarnih tokov ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja (prenos vseh tveganj in določenih koristi iz naslova finančnega sredstva).
Odprava pripoznanja finančne obveznosti se opravi, ko je obveza izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti in plačanim nadomestilom se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Načela uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti
Poštena vrednost finančnih instrumentov pripoznanih po pošteni vrednosti, s katerimi se trguje na opazovanem trgu, temelji na objavljeni tržni ceni na datum merjenja. Kadar cene za enako sredstvo ali obveznost ni mogoče opazovati na trgu, se poštena vrednost izmeri z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti.
Za finančne instrumente, ki se pripoznajo in merijo po odplačni vrednosti, se poštena vrednost določi po
Dobički in izgube
modelu, ki izračunava čisto sedanjo vrednost denarnih tokov z uporabo obrestnih mer, ki veljajo v novih pogodbah za enake produkte.
Metode vrednotenja in uporabljene predpostavke so dodatno razkrite v pojasnilu 3.7. V navedenem pojasnilu je opisana in razkrita tudi hierarhija poštene vrednosti.
Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem nastanejo.
Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, razen izgub zaradi oslabitve. Ob odpravi pripoznanja se nabrani dobički in izgube, izkazani v
kapitalu, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, izračunane z uporabo metode efektivne
Oslabitve finančnih sredstev
Posojila in terjatve
Skupina SID banka tekoče, najmanj pa na datum izkaza finančnega položaja, preverja, če obstajajo nepristranski dokazi za morebitno oslabitev kreditov, drugih finančnih sredstev in terjatev iz faktoringa.
Posojila in terjatve se oslabijo, če so nastopili dogodki, ki vplivajo na zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi za oslabitev finančnih sredstev so pomembne informacije v zvezi s finančnimi težavami komitenta, kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti in glavnice, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije komitenta in neugodne gospodarske razmere v lokalnem okolju.
Prav tako se upoštevajo tudi pomembne spremembe z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje zavezanec in nakazujejo, da se vrednost danih finančnih sredstev ne bo nadomestila.
Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja je podrobneje opisano v pojasnilu 3.1. k računovodskim izkazom.
Oslabitve in rezervacije kreditov ter garancij
Finančna sredstva iz naslova kreditov in garancij se razvrščajo v posamično ali skupinsko oslabljena sredstva. Posamično oslabljene bilančne in zunajbilančne postavke so:
-	posamezno pomembne postavke, kjer skupna izpostavljenost za razvrščanje do ene stranke presega 200 tisoč EUR,
-	finančna sredstva, za katere banka oceni, da se oslabijo posamično.
Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, se mora oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri skupinsko.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
obrestne mere, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.
Ocena izgub za skupinsko slabljenje temelji na triletnem povprečju ocenjenih izgub iz finančnih sredstev v posamezni skupini, ki se prilagodi trenutnim gospodarskim razmeram.
Skupne izpostavljenosti, ki niso posamično oslabljene, se razvrščajo v skupine na osnovi vrste finančnega sredstva in bonitetne ocene dolžnika.
Pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva se upošteva prvovrstna in primerna zavarovanja ter druga zavarovanja, ki v celoti ustrezajo pogojem iz 9. točke sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic.
V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, se ta sredstva v celotnem znesku vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje.
Oslabitve terjatev iz faktoringa
Oslabitve za finančna sredstva iz naslova terjatev iz faktoring poslov (odkupljene terjatve, terjatve iz naslova dobaviteljskega faktoringa - v nadaljevanju terjatve iz faktoringa) se oblikujejo v primerih, ko se ocenjuje, da določenih terjatev ne bo možno unovčiti v skladu s pogodbenimi določbami in se pri njih pričakuje izgubo.
Znesek izgube je razlika med knjigovodsko vrednostjo kredita in njegovo poplačljivo vrednostjo, katero predstavljajo pričakovana prihodnja plačila, vključno z zneski poplačil iz garancij in zavarovanj, diskontirani z uporabo, ob najemu kredita veljavne obrestne mere.
Osnova za oslabitev kreditov in terjatev iz faktoringa je predvsem kreditna sposobnost in uspešnost kreditojemalca ob upoštevanju vrednosti prejetih zavarovanj in garancij tretjih oseb.
Višino popravka oziroma oslabitve terjatve se oceni na osnovi individualne presoje posameznega dolžnika.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Restrukturirana posojila
Restrukturirana posojila so posojila, ki nastanejo kot posledica nezmožnosti dolžnika dolg odplačevati pod prvotno dogovorjenimi pogoji bodisi s spremenjenimi pogoji prvotne pogodbe (z aneksom) bodisi novo pogodbo, s katero pogodbeni stranki dogovorita delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga.
Vse razlike, ki nastanejo pri restrukturiranju, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Lastniške instrumente je potrebno oslabiti, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju. Predpostavlja se, da nastopi objektivni dokaz o oslabitvi, ko pade poštena vrednost za več kot 40 odstotkov pod prvotno nabavno vrednost ali takrat, ko je poštena vrednost več kot 9 mesecev nižja od nabavne vrednosti. V kolikor niso izpolnjeni kriteriji presoje oslabitve, pa po mnenju kreditnega odbora banke obstaja zadosti informacij, ki izkazujejo trdne in nepristranske dokaze o oslabljenosti lastniških instrumentov, se uveljavi oslabitev po individualni presoji posameznega finančnega sredstva.
Individualna presoja o uveljavitvi oslabitve na podlagi trdnih in nepristranskih dokazov velja tudi za dolžniške instrumente.
Za nepristranske dokaze za oslabitev se šteje: neplačevanje obresti ali glavnice, pomembne finančne težave izdajatelja, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije izdajatelja, izginotje delujočega trga zaradi finančnih težav in drugi pomembni podatki, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov vključno z gospodarskimi razmerami v državi ali lokalnem okolju izdajateljice.
Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida za lastniške instrumente, se ne morejo razveljaviti prek izkaza poslovnega izida.
Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida, je treba izgubo zaradi oslabitve razveljaviti in znesek razveljavitve pripoznati v izkazu poslovnega izida.
2.3.12 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
V to postavko sodijo tisti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji.
S pojmom obračunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) se razume knjigovodenje razmerja varovanja med instrumentom za varovanje (v večini primerov je to izvedeni finančni instrument) in varovano postavko (sredstvo oziroma obveznost ali skupina sredstev oziroma skupina obveznosti s podobnimi značilnostmi tveganja) z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh instrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno. Pri tem je treba razmerje varovanja tudi formalno označiti in ustrezno dokumentirati.
Ob uvedbi varovanj pred tveganjem mora banka izdelati formalni dokument, v katerem je opisano razmerje med
varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Prav tako mora dokumentirati tudi oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke. To so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da so razmerja varovanja primerna. Banka oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v času trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu 80-125 odstotkov. Obračunavanje varovanja pred tveganjem preneha, če instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda in v primeru, ko varovanje pred tveganjem ne zadošča več zgoraj opisanim sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem.
Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida
prikazane v postavki spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji.
SID banka s sklenjenimi posli varovanja aktivno upravlja obrestno tveganje. Namen varovanja je omejiti tveganja iz naslova možnih izgub, ki bi nastale kot posledica spremembe tržnih obrestnih mer.
2.3.13 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar.
Ob začetnem pripoznanju se opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se izkazuje kot stroške vzdrževanja ali povečanje nabavne vrednosti
Po začetnem pripoznanju uporabljamo model nabavne vrednosti, po katerem razvidujemo osnovna sredstva po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.
Zemljišča in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi v primeru, da so pridobljena skupaj.
Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Uporabljajo se navedene amortizacijske stopnje:
SID banka in Skupina SID banka
_v%_
Zgradbe in deli zgradb	2-5
Računalniška oprema	25 - 50
Osebni avtomobili	12,5 - 20
Pohištvo	11-20
Ostala oprema	20 - 25
Drobni inventar	20 - 100
Opredmetena osnovna sredstva se oslabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost.
Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se oceni, če obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev sredstva. V primeru, da le-ti obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva, ki je:
-	poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali
-	vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja.
Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in, če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati bodočih gospodarskih koristi.
Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti
Postavka vključuje naložbe v računalniške programe in druge premoženjske pravice. Če je doba končna, se oceni njegovo dobo koristnosti in se amortizira po amortizacijski stopnji od 20-25 odstotkov za računalniške programe in od 12 - 20 odstotkov za druge premoženjske pravice. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.
Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti se oslabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se oceni, če obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev neopredmetenega sredstva. V primeru, da le-ti obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva, kije:
-	poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali
-	vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Neopredmeteno sredstvo z določljivo dobo koristnosti se izkazuje po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo ali na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum.
Dobro ime
Dobro ime nastane pri pridobitvi naložbe v odvisno ali skupaj obvladovano družbo, kadar nabavna vrednost presega njeno pošteno vrednost.
Skupina letno preveri ali obstajajo razlogi za oslabitev dobrega imena. V primeru, daje nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske vrednosti, se pripozna oslabitev. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva vrednost pri uporabi
2.3.14 Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem.
Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Poštena vrednost temelji na trenutnih tržnih cenah.
Dobiček ali izgubo, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, Skupina pripozna v poslovnem izidu obdobja, v katerem se pojavi.
2.3.15 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb
Naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb se v ločenih računovodskih izkazih pripoznajo po nabavni vrednosti (naložbeni metodi), dividende pa se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica do prejetja dividende.
V kolikor se pojavijo dokazi, ki nakazujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali skupaj obvladovano družbo, banka nadomestljivo vrednost oceni za vsako naložbo posebej. V primeru naložb v odvisne družbe, kjer ob pridobitvi ni bilo dobrega imena, se na datum poročanja presojajo znamenja oslabitve in če ta znamenja obstajajo, se izvede test oslabitve. V primeru naložbe v skupaj obvladovano družbo se izvaja test oslabitve na podlagi testa oslabitve dobrega imena za denar ustvarjajoče enote, ki vključuje dobro ime. V primeru konsolidiranih računovodskih izkazov pa se test oslabitve dobrega imena izvaja na vsak datum poročanja za denar ustvarjajoče enote.
Testi oslabitve naložb se opravljajo v skladu s poslovnimi pričakovanji posamezne naložbe. Osnovo za test predstavlja vrednotenje naložbe. Vhodne podatke za vrednotenje predstavljajo poslovna pričakovanja, ki so utemeljena s poslovnim planom posamezne družbe in vpliv, ki ga ima SID banka na poslovanje posamezne družbe. Model vrednotenja temelji na merjenju diskontiranih denarnih tokov. Diskontni faktor je izračunan v skladu s tveganji, katerim je izpostavljena posamezna naložba.
Testi oslabitve so bili opravljeni vsako leto za naložbe, kjer gre za skupni podvig. Za odvisne družbe, kjer ima SID banka prevladujoč vpliv, še ni bilo zaznati znamenj oslabitve, zato se testi v teh družbah do sedaj še niso opravljali.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2.3.16 Druga sredstva
Med druga sredstva so vključene terjatve iz naslova zavarovalnih pogodb, vnaprej plačani in neobračunani stroški, terjatve za davke in dani predujmi.
Terjatve se pripoznajo kot sredstvo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplačane. Na bilančni datum se preverja poštena, to je udenarljiva
vrednost za različne vrste terjatev na različne načine. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po odplačni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve, se le-ta izkaže med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki v zvezi s terjatvami, knjigovodska vrednost terjatve pa se zmanjša s preračunom na kontu popravka vrednosti.
2.3.17 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo so tista, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Ta pogoj je izpolnjen le tedaj, kadar je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Nekratkoročno sredstvo je prerazporejeno v omenjeno skupino v primeru, če obstaja pisno izražena namera lastnika, da bo sredstvo prodal ter da je priložena
časovnica poteka postopkov prodaje. Prodaja mora biti izpeljana v roku enega leta od razvrstitve sredstva.
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo se vodijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje, po tisti, ki je nižja. Učinki prodaje so v izkazu poslovnega izida prikazani med čistimi dobički/izgubami iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi.
2.3.18	Rezervacije za obveznosti in stroške
Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilančnih obveznosti (odobreni nekoriščeni krediti in kreditne linije, garancije), za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade ter za obveznosti iz zavarovalnih pogodb.
Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo zaradi sedanje obveze (pravna ali posredna), ki izhaja iz preteklega dogodka in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo
2.3.19	Druge obveznosti
Med druge obveznosti so vključene obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb, vnaprej plačani in odloženi prihodki, obveznosti za davke in prejeti predujmi.
pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.
SID banka pripozna rezervacije za zunajbilančne obveznosti na osnovi tveganosti komitenta in sklenjenega posla, ki temeljijo na podobnih ocenah kot ocene oslabitve posojil. Izračunane so po postopkih, ki so navedeni v 2.3.11 točki pod naslovom Oslabitve finančnih sredstev.
2.3.20 Kapital
Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, popravek kapitala - lastni deleži in čisti dobiček poslovnega leta.
Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplačali lastniki.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povečanje kapitala.
Rezerve iz dobička se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno poročilo oziroma s sklepom pristojnega organa in se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje čiste izgube poslovnega leta, za kritje prenesene izgube, za povečanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in za sanacijo večjih škod, nastalih iz poslovanja oz. izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobička so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti.
2.3.21 Pogojne obveznosti in prevzete finančne obveznosti
Tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi finančnimi obveznostmi, se ocenjujejo na podlagi veljavnih računovodskih politik in internih predpisov v zvezi z obvladovanji tveganj. Vsako povečanje obveznosti se odrazi v postavki rezervacije.
2.3.22 Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije
Dejavnosti Zavarovanje in Program izravnave obresti, ki jih SID banka izvaja v imenu Republike Slovenije, se evidentirajo na posebnih postavkah, ki jih je Banka
Presežek iz prevrednotenja vključuje prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo.
Pridobljeni lastni deleži so, v višini plačanega nadomestila zanje, prikazani kot znižanje lastniškega kapitala.
Izravnalne rezervacije, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, se izkazujejo v posebni postavki rezerv iz dobička in služijo kot rezerve za izravnavo kreditnih tveganj, enako tudi njihove spremembe.
V prevzetih finančnih obveznostih so izkazane finančne in storitvene garancije, nekoriščeni odobreni krediti in kreditne linije.
Prevzete finančne obveznosti za jamstva predstavljajo nepreklicne obveze za plačila, če komitent ne izpolni svojih obveznosti do tretjih oseb.
Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. Sredstva in obveznosti teh poslov niso vključena v izkaz finančnega položaja banke.
2.3.23 Davki
Davek od dohodka pravnih oseb je v družbah v Skupini SID banka obračunan v skladu z lokalno zakonodajo.
Odloženi davki so obračunani z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za vse začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi. Odloženi davki so izračunani z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan izkaza finančnega položaja oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko se terjatev za odloženi davek realizira ali pa se obveznost za odloženi davek poravna.
Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil
razpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.
Najpomembnejše začasne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih instrumentov in rezervacij.
Odloženi davek, ki je povezan z vrednotenjem finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
V letu 2011 je bil za banke uveden davek na bilančno vsoto. SID banka ni zavezanec za plačilo tega davka, saj stanje kreditov, danih nefinančnim družbam, ob uveljavitvi zakona ni presegalo 20 odstotkov bilančne vsote banke.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2.3.24 Ugodnosti zaposlencev
Ugodnosti zaposlenih vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade.
V skladu z zakonodajo se zaposleni upokojijo praviloma po 40 letih službovanja in takrat so ob izpolnitvi določenih pogojev upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade skladno s kolektivnimi pogodbami posameznih družb v Skupini. Obveze iz navedenih naslovov in vsi pripadajoči dobički/izgube so vključeni v izkaz poslovnega izida.
Potreben obseg rezervacij iz tega naslova je izračunan v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov upoštevaje določene predpostavke. Pomembnejše predpostavke so: diskontni faktor v višini 40 odstotkov tehtane povprečne obrestne mere za državne vrednostne papirje, ki jo za namene pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance, število zaposlenih na zadnji dan leta in povprečne plače zaposlenih v zadnjem kvartalu. Tovrstne rezervacije se izračunavajo vsako leto, le v Skupini Prvi faktor so izračunane na triletno obdobje.
2.3.25 Izračun čistega dobička na delnico
Izračuna se kot količnik med čistim dobičkom, ki ga je banka ugotovila v izkazu poslovnega izida in številom
delnic, ki sestavljajo osnovni kapital banke. Lastne delnice se v izračunu ne upoštevajo.
2.3.26 Poročanje po poslovnih segmentih
Banka posluje kot enoten poslovni segment, saj se poslovanje znotraj banke po tveganjih in donosih bistveno ne razlikuje.
Razdelitev in razkritja po poslovnih segmentih je opravljena na osnovi poslovnih značilnosti posameznih
dejavnosti Skupine SID banka. V skladu z MSRP 8 ima Skupina SID banka naslednje poročane poslovne segmente: bančništvo, zavarovanje terjatev in faktoring.
2.3.27 Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroča in še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila
V letu 2013 so stopili v veljavo in je Skupina začela
uporabljati naslednje standarde:
-	MRS 1 - Predstavljanje računovodskih izkazov (sprememba) velja za letna obdobja, začeta 1. 7. 2002 ali kasneje; računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z spremenjenim standardom, kvantitativnega vpliva na računovodske izkaze ni.
-	MRS 19 - Zaslužki zaposlencev (sprememba) velja od 1.1.2013; bistvenega vpliva na računovodske izkaze Skupine ni.
-	MSRP 7 - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti (sprememba) velja za letna obdobja, ki se začnejo 1.1.2013 ali pozneje; bistvenega vpliva na računovodske izkaze Skupine ni.
-	MSRP 13 - Merjenje poštene vrednosti velja od 1.1. 2013; bistvenega vpliva na računovodske izkaze Skupine ni.
V letu, za katerega se poroča in do datuma odobritve poročila, so bili izdani naslednji standardi, ki še niso stopili v veljavo in jih Skupina še ni začela (predčasno) uporabljati:
-	MSRP 10 - Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 27 (2011) - Ločeni računovodski izkazi (v veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1.1.2014); vpliv začetne uporabe sprememb je odvisen od določenih dejstev in okoliščin znotraj Skupine na dan začetka uporabe. Pred začetno uporabo sprememb Skupina ne more oceniti njihovega vpliva na računovodske izkaze.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
-	MSRP 11 - Skupni aranžmaji nadomešča MRS 31 -Naložbe v skupne podvige (v veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014); Uporaba standarda bo vplivala na predstavitev in razkritja računovodskih izkazov Skupine. Učinkov Skupina še ni ocenila.
-	MSRP 12 - Razkritja deležev v drugih podjetjih (v veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1.2014); Skupina predvideva, da nov standard ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze.
-	MRS 27 - Ločeni računovodski izkazi; obstoječe zahteve glede razkritij v ločenih računovodskih izkazih so se iz MRS 27 (2008) prenesle v MRS 27 (2011), vendar z manjšimi napotki, ki razjasnijo uporabo (velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1.2014); Banka predvideva, da začetek uporabe tega standarda ne bo pomembno vplival na računovodske izkaze, saj računovodske usmeritve ostajajo nespremenjene.
-	MRS 28 (2011) - Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige (velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014, uporablja se za nazaj); predvideva se, da dopolnitev standarda ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze.
-	Dopolnitev k MRS 32 - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti; (v veljavi za obdobja, ki se začnejo od 1.1.2014 dalje); Skupina ne pričakuje, da
bodo spremembe vplivale na njene računovodske izkaze, saj ne uporablja pobotanja pri finančnih instrumentih.
-	Dopolnitev k MSRP 10, MSRP 12 in MSRP 27 -Naložbena podjetja; naložbena podjetja merijo naložbe v pridružena in skupaj obvladovana podjetja po pošteni vrednosti preko poslovnega izida namesto, da jih konsolidirajo (v veljavi za obdobja, ki se začnejo od 1.1.2014 dalje); Skupina predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze.
-	Dopolnitev k MRS 36 - Razkritja nadomestljive vrednosti za nefinančna sredstva (velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1.1.2014); Skupina predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze.
-	Dopolnilo k MRS 39 - Novacija izpeljanih finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem; omogoča nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem v primerih, ko se izvedeni fin. instrument, ki je bil označen kot instrument za varovanje pred tveganjem, prenese od ene nasprotne stranke na centralno nasporotno stranko v skladu z zakonom (velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo od 1.1.2014 dalje); Skupina predvideva, da dopolnitev ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze.
Skupina se je odločila, da standardov ne bo uporabljala
pred datumom njihove obvezne uporabe.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2.4 Pojasnila k izkazu poslovnega izida
2.4.1 Čiste obresti
Prihodki iz obresti
Krediti in vloge
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva, namenjena trgovanju, drugo
Skupaj
Odhodki za obresti
Izdani vrednostni papirji Krediti in vloge
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Finančne obveznosti, namenjene trgovanju, drugo
Skupaj
Čiste obresti
SID banka
2013
2012
Skupina SID banka
2013
2012
84.532 24.268 8.893 139
120.552 28.462 7.497 50
92.545 24.268 9.347 139
130.150 28.462 8.075 50
117.832
156.562
126.299
166.737
(44.191) (10.928)
(6.888)
(45.095) (35.537) (12.696) (92)
(45.095) (41.779) (12.696) (92)
(65.288)
(93.420)
(69.978)
(99.662)
52.544
63.142
56.321
67.075
V skladu s pojasnilom v točki 2.3.7. so obresti, ki se po stanju na dan 31.12.2013 znaša 3,8 milijona EUR (na nanašajo na oslabljene kredite, iz prihodkov izključene. dan 31.12.2012znaša 2,4milijona EUR). Znesek obračunanih in izključenih obrestnih prihodkov
2.4.2 Prihodki iz dividend
Dividendo v višini 1.422 tisoč EUR je SID banki nakazala odvisna družba SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d.
2.4.3 Čiste opravnine
SID banka_Skupina SID banka
_2013_2012_2013_2012
Prihodki izopravnin
Opravnine iz kreditnih poslov	2.771	1.596	2.729	1.526
Opravnine iz faktoring poslov	0	0	3.824	4.204
Opravnine iz danih jamstev_246_223_246_252
Skupaj_1017_L819_6J99_5.981
Odhodki za opravnine
Opravnineza kreditne posle	(499)	(588)	(713)	(895)
Druge opravnine (borzni posli, ostalo)_(126)_(118)_(379)_(439)
Skupaj_(626)_(706)_(1.093)_(1.334)
Čiste opravnine_2391_L113_5706_4.648
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2.4.4 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
_SID banka_Skupina SID banka_
_2013_2012_2013_2012
Realizirani dobički
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	15.201	1.379	15.201	1.379
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo_578_329_579_438
Skupaj_15.778_1J08_15.779_1.817
Realizirane izgube
Krediti	(186)	0	(186)	0
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	(23)	(4)	(23)	(4)
Druga finančna sredstva	(1)	0	(1)	0
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti_0_(15)_0_(15)
Skupaj_(210)_(19)_(210)_(19).
Čisti dobički	15.568 1.689	15.569 1.798
Največji del realiziranih dobičkov izhaja iz odkupa obveznice SEDABI3 04/21/15. Obrazložitev je v točki 2.5.10.
2.4.5 Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
SID banka in Skupina SID banka
__2013	2012
Realizirani dobički Realizirane izgube Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti pripoznanih po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	1.579	21.072
2.044 (465)
21.072 0
Navedeni dobički in izgube izhajajo iz rezultatov obeh posojilnih skladov, ki jih je SID banka oblikovala z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT). Ker se na podlagi pogodb negativni finančni rezultat prednostno pokriva iz sredstev, ki ju je v sklada zagotovilo MGRT, so v višini rezultata, ki ga je v letu 2013 realiziral posamičen posojilni sklad, pripoznani
prevrednotovalni prihodki oziroma odhodki in v enaki višini prilagojena obveznost do MGRT.
Dobički so se v letu 2013 znižali ker je bil negativni rezultat skladov bistveno nižji kot v letu 2012. V letu 2012 je bilo zaradi večjega obsega odobrenih kreditov oblikovanih za 21.246 tisoč EUR slabitev in rezervacij, ki so vplivale na negativni rezultat sklada.
2.4.6 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji
SID banka in Skupina SID banka 2013	2012
Cisti dobički/izgube izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju
Čisti dobički/izgube varovanih postavk (obveznice, kredit)_
Skupaj
(23.163) 24.216 1.053
16.209 (13.561) 2.648
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Višina realiziranega dobička iz vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov in varovanih postavk je v letu 2013 znašala 1.053 tisoč EUR, z upoštevanjem čistih obresti izvedenih finančnih inštrumentov, namenjenih
2.4.7 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik
varovanju v višini 20.987 tisoč EUR je bil realiziran pozitiven učinek v višini 22.040 tisoč EUR. Obresti so razkrite v tabeli v točki 2.4.1.
SID banka
Skupina SID banka
2013
2012
2013
2012
Prihodki iz tečajnih razlik Odhodki iz tečajnih razlik
6.618 (6.622)
5.194 (5.200)
10.989 (11.308)
13.987
Čisti dobički/izgube
(4)
(5)
(319)
836
2.4.8 Drugi čisti poslovni dobički/izgube
SID banka_Skupina SID banka
_2013_2012_2013_2012
Dobički
Prihodki dejavnosti po pooblastilu RS	2.179	2.267	2.179	2.267
Prihodki iz zavarovalnih premij	0	0	19.361	20.220
Prihodki iz pozavarovalnih provizij	0	0	2.891	2.209
Pozavarovalni delež v odškodninah, regresih in bonusih	0	0	4.595	5.234
Prihodki iz regresov	0	0	5.649	3.258
Drugi poslovni prihodki_154_140_885_1.079
Skupaj_1333_1406_35.560_34.266
Izgube
Odhodki za pozavarovalne premije	0	0 (11.841) (12.526)
Odhodki za bruto škode	0	0 (11.966) (13.023)
Pozavarovalni delež v škodah, regresih in bonusih	0	0	0	0
Drugi poslovni odhodki_(301)_(185)	(2.725)_(2.026)
Skupaj_(301)_(185) (26.532) (27.575)
Čisti poslovni dobički_2X32_2221_9X28_6.691
2.4.9 Administrativni stroški
SID banka_Skupina SID banka
_2013_2012_2013_2012
Stroški dela	(6.181)	(5.485)	(10.947)	(10.075)
-stroški bruto plač	(4.687)	(4.083)	(8.209)	(7.476)
- stroški pokojninskih zavarovanj	(415)	(362)	(603)	(544)
-stroški socialnih zavarovanj	(341)	(296)	(836)	(786)
-davek na izplačane plače	0	0	(9)	(9)
-drugi stroški dela	(738)	(744)	(1.290)	(1.262)
Splošni in administrativni stroški	(2.600)	(2.100)	(4.613)	(4.040)
-stroški materiala	(183)	(176)	(321)	(334)
-stroški storitev_(2.417)_(1.924)_(4.293)_(3.705)
Skupaj_(8.781) (7.585) (15.561) (14.115)
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2.4.10 Amortizacija
SID banka
2013
2012
Skupina SID banka
2013
2012
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija neopredmetenih sredstev
(499) (90)
(476)
(868) (155)
(822) (187)
Skupaj
(589)
(575)
(1.023)
(1.009)
2.4.11 Rezervacije
SID banka
2013
2012
Skupina SID banka
2013
2012
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Rezervacije za obveznosti iz zavarovalnih pogodb Druge rezervacije_
6.503 0
(49)
(10.078) 0
6.503 267 (66)
(10.078) 1.379 _(22)
Skupaj
6.454
(10.095)
6.704
(8.721)
SID banka je v letu 2013 realizirala 6,5 mio EUR prihodkov iz naslova odprave rezervacij za zunajbilančne obveznosti, ker so se zunajbilančne obveznosti v letu 2013 glede na stanje ob koncu preteklega leta znižale za
2.4.12 Oslabitve
SID banka_Skupina SID banka
	2013	2012	2013	2012
Oslabitve kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Oslabitve drugih sredstev	(64.447) (460) (3.087)	(69.456) 73 0	(61.588) (2.447)	(69.940) (1.958) (259)
Skupaj	(67.994)	(69.383)	(65.555)	(72.156)
skoraj polovico. Stanja zunajbilančnih obveznosti, za katere so oblikovane rezervacije, so razvidna iz tabele v točki 2.6.1.
V letu 2013 je bilo oblikovanih 68 mio EUR oslabitev, od tega 64,5 mio EUR za dane kredite in terjatve, merjene po odplačni vrednosti, kar je predvsem posledica nadaljnega poslabševanja gospodarskih razmer in plačilne nediscipline.
V oslabitvah Skupine SID banka so izključene oslabitve kreditov danih družbam v skupini Prvi faktor in oslabitev naložbe v Prvi faktor Ljubljana.
2.4.13 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
SID banka
Skupina SID banka
2013
2012
2013
2012
Davek iz dohodka Odloženi davki Skupaj_
(1.344) 510 (834)
(588) (233) (821)
(2.698) (832) (3.530)
(2.015) (220) (2.235)
Davčna stopnja v Sloveniji za leto 2013 znaša 17 odstotkov (v letu 2012 je znašala 18 odstotkov). Davčna stopnja za leti 2013 in 2012 je na Hrvaškem znašala 20 odstotkov, v Bosni in Hercegovini 10 odstotkov, v Srbiji pa davčna stopnja za leto 2013 znaša 15 odstotkov, v letu 2012 pa je znašala 10 odstotkov.
Pojasnilo za uporabljene davčne stopnje pri izračunu odloženih davkov je v 2.3.23 točki.
Davek iz dohodka se od davka, izračunanega z uporabo predpisane davčne stopnje, razlikuje in je prikazan v spodnji tabeli.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
SID banka_Skupina SID banka
_2013_2012_2013_2012
Dobiček_5J00_5^862_13.527_9.058
Davek iz dobička (po veljavnih stopnjah v zadevnih državah)_(969)_(1.055)_(1.597)_(1.842)
Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo	319	352	496	884
Prihodki, ki povečujejo davčno osnovo	(5)	(4)	2	18
Davčno nepriznani odhodki	(756)	(116)	(2.057)	(3.227)
Davčno priznani odhodki	16	175	375	2.012
Povečanje davčne osnove	(13)	(15)	(13)	(15)
Davčne olajšave_64_75_96_157
Davek_(1.344)_(588) (2.698) (2.015)
Efektivna davčna stopnja (v%)_24_10_20_22
2.4.14 Čisti dobiček na delnico
SID banka
Skupina SID banka
2013
2012
2013
2012
Število navadnih imenskih kosovnih delnic Lastne delnice
Čisti dobiček v obdobju (v 000 EUR)
3.121.741 18.445 4.865
3.121.741 18.445 5.041
3.121.741 18.445 9.996
3.121.741 18.445 6.823
Čisti dobiček na delnico (v EUR)

1,62
3,22
2,20
2.5 Pojasnila k izkazu finančnega položaja
2.5.1 Denarna sredstva
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2012
Poravnalni račun Denar v blagajni
Depoziti prek noči pri centralni banki
5.915 0
171.501
408 0 0
5.915 1
171.501
408 1 0
Skupaj
177.416
408
177.417
409
Denarni ustrezniki
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2012
Vloge pri bankah Vrednostni papirji
Denar v blagajni in stanje na poravnalnem računu pri centralni banki Denar na poslovnih računih pri bankah_
197.897 2.988 5.915 42
314.160 3.014 408 59
209.929 2.988 5.916 3.939
331.020 3.014 409 7.524
Skupaj
206.842
317.641
222.772
341.967
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2.5.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2012
Obveznice
Zakladne menice Republike Slovenije Potrdila o vlogi
Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti
227.661 73.409 8.550 135
243.073 74.893 8.550 7.337
Skupaj
344.433
309.755
370.129
333.853
Kotirajo na borzi Ne kotirajo na borzi
337.222 7.211
298.453 11.302
362.917 7.212
322.550 11.303
Skupaj
344.433
309.755
370.129
333.853
Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
SID banka
2013
2012
Skupina SID banka
2013
2012
Stanje 1.1.
Pripoznanje novih finančnih sredstev Natečene obresti Izplačane obresti
Neto prevrednotenje preko kapitala Neto tečajne razlike
Odprava pripoznanja finančnih sredstev Oslabitev preko poslovnega izida Stanje 31.12._
309.755 204.621 8.893 (7.043) 878 (25) (172.186) (460) 344.433
212.240 220.177 7.497 (7.063) 3.895 (67) (126.996) 72
309.755
333.854 210.963 9.347 (7.618) 932 (52) (174.850) (2.447) 370.129
243.647 222.586 8.074 (7.821) 4.083 (67) (134.572) (2.077) 333.854
Pripoznanje predstavlja nakupe finančnih sredstev in prerazvrstitve v skupino sredstev, razpoložljivih za
prodajo, ob zapadlosti ali prodaji pa se pripoznanje odpravi.
2.5.3 Krediti Krediti bankam
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2012
Krediti Vloge
2.167.404 457.712
2.730.309 337.982
2.167.404 474.345
2.730.309 364.316
Bruto izpostavljenost Popravki vrednosti kreditov in vlog Neto izpostavljenost_
2.625.116 2.614.505
3.068.291 3.031.156
2.641.749 (10.645) 2.631.104
3.094.625 (37.173) 3.057.451
Gibanje popravkov kreditov bankam
SID banka_Skupina SID banka_
2013_2012_2013_20U
37.136	12.465	37.174	12.475
48.315	43.487	48.315	43.515
(74.839)	(18.816)	(74.843)	(18.816)
10.611	37.136	10.646	37.174
Stanje 1.1.
Oblikovani popravki vrednosti kreditov Odprava popravkov vrednosti kreditov Stanje 31.12.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Krediti strankam, ki niso banke
_SID banka_Skupina SID banka_
31.12.2013 31.12.2012	31.12.2013	31.12.2012
815.613 782.509	786.043	756.983
3.684 10.075	3.684	10.075
0_0	124.334	132.078
819.297 792.584	914.061	899.135
(218.162) (143.290)	(231.849)	(160.304)
601.135 649.294	682.212	738.831
Krediti
Terjatve iz danih jamstev Terjatve izfaktoring poslov
Bruto izpostavljenost Popravki vrednosti Neto izpostavljenost
Gibanje popravkov kreditov strank, ki niso banke
Stanje 1.1.
Oblikovani popravki vrednosti kreditov (oslabitve) Odprava popravkov vrednosti kreditov (odprava oslabitev) Stanje 31.12._
SID banka
2013
2012
Skupina SID banka
2013
2012
143.290 113.071 (38.199) 218.162
103.270 62.762 (22.742) 143.290
160.305 110.973 (39.429) 231.849
119.653 63.696 (23.044) 160.305
Druga finančna sredstva
Bruto izpostavljenost SID banke za druga finančna sredstva na dan 31.12.2013 je 1.002 tisoč EUR (580 tisoč EUR na dan 31.12.2012) in za Skupino 2.110 tisoč EUR (1.948 tisoč EUR na dan 31.12.2012). Oblikovani
popravki vrednosti za druga finančna sredstva na dan 31.12.2013 so 380 tisoč EUR (32 tisoč EUR na dan 31.12.2012), za Skupino pa 384 tisoč EUR (43 tisoč EUR na dan 31.12.2012).
2.5.4 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
SID banka in Skupina SID banka
__31.12.2013 31.12.2012
Poštena vrednost Neto terjatve za obresti Skupaj_
24.576	60.405
11.519	17.598
36.095	78.003
Banka je z računovodskim obračunavanjem pred obveznic in prejetega kredita v skupni višini 760 tveganjem zavarovala pošteno vrednost izdanih milijonov EUR.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
2.5.5 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev - SID banka
Skupaj Neopredmetena
opredmetena	sredstva
Zemljišče in	osnovna	(programska
2013 zgradba Računalniki Druga oprema	sredstva	oprema) Nabavna vrednost
Stanje 1.1.2013 6.721 800 823	8.344	1.509
Povečanje/zmanjšanje 83 (42) 4	45	276
Stanje 31.12.2013 6.804 758 827	8.389	1.785
Amortizacijski popravek vrednosti
Stanje 1.1.2013 (3.432) (666) (582)	(4.680)	(1.018)
Amortizacija (316) (122) (61)	(499)	(90)
Zmanjšanje 0 104 10	114	0
Stanje 31.12.2013_(3.748)_(684)_(633)	(5.065)_(1.108)
Knjigovodska vrednost 31.12.2013_1056_74_194_3324_677
Skupaj Neopredmetena
opredmetena	sredstva
Zemljišče in	osnovna	(programska
2012_zgradba	Računalniki Druga oprema_sredstva_oprema)
Nabavna vrednost
Stanje 1.1.2012 6.629	723	823 8.175	1.139
Povečanje/zmanjšanje 92	77	0 169	370
Stanje 31.12.2012 6.721	800	823 8.344	1.509
Amortizacijski popravek vrednosti
Stanje 1.1.2012	(3.116)	(642)	(524)	(4.282)	(917)
Amortizacija	(316)	(95)	(65)	(476)	(101)
Zmanjšanje	0	72	7	79	0
Stanje 31.12.2012_(3.432)_(666)_(582)_(4.679)_(1.018)
Knjigovodska vrednost 31.12.2012_1289_134_241_1664_491_
Pomembnejše nabave v letu 2013 predstavljajo vlaganja brezpapirnega poslovanja ter nabava računalniške v izgradnjo podatkovnega skladišča in projekt opreme.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013
Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev - Skupina SID banka
2013
Zemljišče in zgradba
Računalniki Druga oprema
Skupaj opredmetena osnovna sredstva
Dobro ime
Neopredmetena sredstva
Skupaj neopredmetena sredstva
Nabavna vrednost
Stanje 1.1.2013 Povečanje/zmanjšanje Stanje 31.12.2013
9.817 113 9.930
1.605 19 1.624
1.777 (12) 1.765
13.199 119 13.318
2.639 302 2.941
3.127 302 3.429
Amortizacijski vrednosti
Stanje 1.1.2013 Amortizacija Zmanjšanje Oslabitev Stanje 31.12.2013
popravek
(3.590) (438) 0 0
(4.028)
(1.143) (277) 119 0
(1.301)
(1.070) (154) 47 0
(5.803) (868) 166 0
(6.505)
0 0 0
(488) (488)
(1.519) (155)
0
(1.670)
(1.519) (155) 5
(488) (2.158)
Knjigovodska 31.12.2013	vrednost 5.902 323	588	6.813	0 1.271	1.271
					
2012	Zemljišče in zgradba Računalniki	Druga oprema	Skupaj opredmetena osnovna sredstva	Neopredmetena Dobro ime sredstva	Skupaj neopredmetena sredstva
Nabavna vrednost
Stanje 1.1.2012	8.862	1.453
Povečanje/zmanjšanje	955	151
Stanje 31.12.2012	9.817	1.605
Amortizacijski popravek vrednosti
Stanje 1.1.2012	(3.171)	(999)
Povečanje/zmanjšanje	0	95
Amortizacija	(419)	(238)
Stanje 31.12.2012_(3.590)	(1.142)
1.714 63 1.776
(997) 92 (165) (1.071)
12.029 1.169 13.198
(5.167) 187 (822) (5.803)
1.987 651 2.638
(1.334)
(186) (1.516)
2.475 651 3.126
(1.334)
(186) (1.516)
Knjigovodska vrednost 31.12.2012
463
706
7.396
1.122
1.610
2.5.6 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013 31.12.2012 31.12.2013 31.12.2012
Naložba v SID-PKZ Ljubljana Naložba v Pro Kolekt, Ljubljana Naložba v Prvi faktor, Ljubljana Skupaj_
8.413 419
_0_
8.832
8.413
3.087 11.919
0
419
_0_
419
0
419
_0_
419
SID banka je v letu 2013 oslabila naložbo v Prvi faktor v 100-odstotni višini
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1117
Podatki odvisnih družb
Udeležba SID banke v Glasovalne pravice Nominalni znesek Kapital Poslovni kapitalu (v%)_(v%) kapitalskih deležev družbe_izid^
100 100 8.413 25.410 2.727 100_100_419 226 (19)
100 100 8.413 24.058 2.689 100_100_419 272 (22)
31.12.2013 SID-PKZ
Skupina Pro Kolekt
31.12.2012 SID-PKZ
Skupina Pro Kolekt
Podatki skupaj obvladovanih družb
Delež
glasovalnih Kratkoročna Dolgoročna Kratkoročne Dolgoročne Kapital Poslovni Celotni pravice (v %)_sredstva_sredstva obveznosti obveznosti družbe_izid prihodki
31.12.2013 Skupina Prvi faktor
50
238.106
2.995
261.065
337 (20.301) (29.107) 27.394
31.12.2012 Skupina Prvi faktor
50
310.002
5.036
212.571
93.745 8.722 1.090 32.790
2.5.7 Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2012
Terjatve za davek Odložene terjatve za davek
0
307
439 0
908 482
1.456 1.523
Skupaj terjatve
307
439
1.390
2.979
Obveznosti za davek Odložene obveznosti za davek
785 0
0 28
1.014 0
201 28
Skupaj obveznosti
785
28
1.014
229
Odloženi davki
_SID banka_Skupina SID banka
_31.12.2013 31.12.2012 31.12.2013 31.12.2012
Odložene terjatve za davek
-odhodki iz naslova oslabitev kapitalskih naložb	525	0	525	0
-odhodki prevrednotenja iz naslova oslabitev, za prodajo razpoložljivih
finančnih sredstev	231	173	267	329
-rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade	32	29	59	47
-vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	2	0	22	18
-popravki vrednosti terjatev	0	0	73	1.302
-razmejeni stroški oz. prihodki_0_0_21_28^
Skupaj_790_202_966_1.725
Odložene obveznosti za davek
-vrednotenjefinančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	483	175	483	175
- odprava oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev_0_55_0_55^
Skupaj_483_230_483_230
Vključeno v izkaz poslovnega izida	510	(233)	(832)	(220)
Vključeno v kapital	(174)	(719)	(180)	(763)
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1118
2.5.8 Druga sredstva
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2012
Druga sredstva Sredstva pozavarovateljev Terjatve iz zavarovalnih poslov
220 0 0
266 0 0
18.027 18.503
677 16.987 17.539
Bruto izpostavljenost
Popravki vrednosti zavarovalnih poslov
Neto izpostavljenost_
220 0 220
266 0 266
35.203 (2.813) 32.391
2.5.9 Finančne obveznosti do centralne banke
SID banka in Skupina SID banka
_31.12.2013 31.12.2012
Dolgovi iz drugih dolgoročnih kreditov iz primarne emisije_207.742_206.592
Skupaj_207.742 206.592
2.5.10 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2012
Krediti bank Krediti Vloge
Krediti strank, ki niso banke Krediti Vloge
Dolžniški vrednostni papirji Druge finančne obveznosti
1.615.477 1.574.980 40.497 472.971 472.965 6
1.134.713 1.503
1.968.920 1.924.619 44.301 150.068 150.063 5
1.406.725
1.698.640 1.658.143 40.497 472.971 472.965 6
1.134.713 2.992
2.074.533 2.030.232 44.301 150.068 150.063 5
1.406.725 2.904
Skupaj
3.224.664
3.309.316
3.634.230
SID banka je v letu 2013 na mednarodnih kapitalskih trgih izdala tri obveznice v skupni nominalni višini 360 milijonov EUR in sicer obveznico z oznako SEDABI Float 03/28/16, v nominalni višini 200 mio EUR, SEDABI 3,34 09/09/14, v nominalni višini 100 mio EUR in SEDABI 4,12 03/31/16 v nominalni višini 60 mio EUR.
V letu 2013 je zapadla obveznica SEDABI 3,42 09/27/13, v nominalni višini 210 mio EUR. SID banka pa je v letu 2013 z namenom predčasnega odplačila dolga in znižanja tveganja refinanciranja v letu 2015 nadaljevala z odkupi obveznice z oznako SEDABI3 04/21/15. V več poslih je bilo odkupljeno za 383,9 mio EUR obveznice.
Hkrati so bile v enaki nominalni višini razdrte tudi obrestne zamenjave. Z odkupi je bil realiziran dobiček v višini 15,2 mio EUR (pojasnilo v 2.4.4 točki).
Povečanje kreditov strank, ki niso banke in zmanjšanje kreditov bank je predvsem posledica statusnih sprememb enega od kreditodajalcev - kredit v višini 313 mio, najet pri eni od tujih bank, je bil v letu 2013 prenesen na novega upnika, ki pa se uvršča med stranke, ki niso banke.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1119
2.5.11 Rezervacije Gibanje rezervacij SID banke
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti
Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade
Skupaj
Stanje 1.1.2013 Oblikovane
14.487 7.510 (14.015)
226 60 (21)
14.713 7.570 (14.036)
Stanje 31.12.2013
7.982
265
8.247
Stanje 1.1.2012 Oblikovane Ukinjene_
4.408 18.352 (8.274)
213 34 (20)
4.621 18.386 (8.294)
Stanje 31.12.2012
14.487
226
14.713
Gibanje rezervacij Skupina SID banka
Rezervacije za Rezervacije za pokojnine in zunajbilančne jubilejne obveznosti_nagrade
Gibanje
Gibanje odloženih obveznosti iz prihodkov zavarovalnih pozavarovalnih pogodb_provizij
Skupaj
Stanje 1.1.2013 Oblikovane Ukinjene Tečajne razlike
14.486 7.510 (14.015) 0
398 141
(45) (3)
28.861 18.424 (17.224) 0
844 0
(428) 0
44.589 26.075 (31.713)
Stanje 31.12.2013
7.981
491
30.061
416
38.949
Stanje 1.1.2012 Oblikovane Ukinjene Tečajne razlike
4.408 18.352 (8.274) 0
387 42 (31) (2)
30.485 20.965 (22.589) 0
1.349 422 (927) 0
36.630 39.781 (31.821)
_(2)
Stanje 31.12.2012
14.486
398
28.861
844
44.588
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti v višini 7.982 tisoč EUR so bile oblikovane za potencialne izgube, ki izhajajo iz danih garancij, odobrenih nečrpanih kreditov in kreditnih linij.
SID banka je rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade na dan 31.12.2013 oblikovala na podlagi
lastnega izračuna, predpostavke za izračun so razkrite v pojasnilu 2.3.24.
Obveznosti iz zavarovalnih pogodb prikazujejo bruto zavarovalno tehnične rezervacije skupaj z vključenim deležem pozavarovateljev.
2.5.12 Druge obveznosti
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2012
Udolgovane pasivne časovne razmejitve Obveznosti iz davščin
Druge obveznosti_
Skupaj_
105
191
125 52 0 177
8.109 231 108 8.448
9.755 165
_36_
9.956
2.5.13 Kapital
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1120
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2012
Osnovni kapital	300.000	300.000	300.000
Rezerve iz dobička	41.961	37.012	64.209
-zakonske rezerve	9.184	8.941	10.070
-rezerve za lastne delnice	1.324	1.324	1.324
-statutarne rezerve	19.391	17.080	23.597
- druge rezerve iz dobička	12.061	9.667	25.579
-rezerve za izravnavo kreditnih tveganj	0	0	3.639
Kapitalske rezerve	1.139	1.139	1.139 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi
za prodajo	1.706	1.003	1.649
Odkupljene lastne delnice	(1.324)	(1.324)	(1.324)
Čisti dobiček poslovnega leta (vključno z zadržanim dobičkom)_2.311_2.395_8.292
300.000 57.434 9.826
21.286 22.305 2.692
(1.324) 5.029
Skupaj
345.793
340.224
373.964
363.175
Znesek osnovnega kapitala konec leta 2013 in 2012 je enak za SID banko in Skupino SID banka in znaša 300.000 tisoč EUR.
Po sklepu skupščine se je nerazporejeni dobiček leta 2012 SID banke v višini 2.394 tisoč EUR razporedil v druge rezerve iz dobička.
V letu 2013 ni bilo sprememb v skladu lastnih delnic. SID banka je imela na dan 31.12.2013 v lasti 18.445 delnic SID banke z oznako SIDR v skupni vrednosti 1.324 tisoč EUR.
Gibanja so razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala.
2.5.14 Bilančni dobiček
SID banka
_2013_2012
Čisti dobiček poslovnega leta	4.866	5.041
Del čistega dobička za oblikovanje zakonskih rezerv	(243)	(252)
Del čistega dobička za oblikovanje statutarnih rezerv_(2.311)_(2.394)
Bilančni dobiček	2.311	2.395
Uprava je v skladu s statutom iz čistega dobička SID banke, ki je za leto 2013 znašal 4.866 tisoč EUR, oblikovala zakonske rezerve v višini 243 tisoč EUR in statutarne rezerve v višini 2.311 tisoč EUR.
Bilančnega dobička SID banke v skladu z ZSIRB ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem, ampak se po sklepu skupščine razporedi v druge rezerve iz dobička.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1121
2.6 Ostala pojasnila k računovodskim izkazom
2.6.1 Pogojne in možne obveznosti
Pogodbene obveznosti zunajbilančnih finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti
SID banka
Skupina SID banka
31.12.2013
31.12.2012
31.12.2013
31.12.2012
Garancije
Obveznosti iz odobrenih neizkoriščenih kreditov
25.936 28.927
28.280 72.553
26.388 28.927
28.795 72.553
Skupaj prevzete obveznosti
54.863
100.833
55.315
101.348
Rezervacije za zunajbilančna tveganja
(7.981)
(14.487)
(7.981)
(14.487)
V postavki prevzete obveznosti izkazuje SID banka oziroma Skupina SID banka vrednost neizkoriščenih kreditov, odobrenih domačim bankam in podjetjem na dan 31.12.2013. Znesek kreditov, odobrenih podjetjem, ki na 31.12.2013 še niso bili črpani, znaša 28.829 tisoč EUR, odobrenih bankam pa 98 tisoč EUR.
Po stanju na dan 31.12.2012 je znašal znesek odobrenih in neizkoriščenih kreditov podjetij 71.008 tisoč EUR, razliko 1.545 tisoč EUR so predstavljali neizkoriščeni krediti bank.
Razlog za znižanje obveznosti iz odobrenih neizkoriščenih kreditov je predvsem v načinu črpanja kreditov. V letu 2012 je bilo odobreno več kreditov z večkratnim in daljšim rokom črpanjem, zato je stanje neizkoriščenih kreditov konec leta 2012 relativno visoko. V letu 2013 so bili ti krediti črpani, novi krediti pa so bili odobreni s krajšimi roki črpanja in je zato stanje konec leta 2013 nižje.
Pogodbena vrednost izvedenih finančnih instrumentov
SID banka in Skupina SID banka
_31.12.2013 31.12.2012
Obrestne zamenjave_760.159 1.084.698
Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, znašajo 759.140 tisoč EUR. Razliko v višini 1.019 tisoč EUR predstavljajo tržne obrestne zamenjave.
Izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja.
Poštene vrednosti in ekonomski učinki so prikazani v 2.5.4 in 2.4.6 pojasnilu.
2.6.2 Razkritja v zvezi s povezanimi osebami
V okviru rednega poslovanja so se določeni bančni posli opravili tudi s povezanimi osebami, to je osebami, kjer ena stran obvladuje drugo ali nanjo pomembno vpliva pri finančnih in poslovnih odločitvah.
V nadaljevanju so razkriti pomembnejši posli med SID banko in družbami v Skupini SID banka. V konsolidiranih računovodskih izkazih so medsebojni odnosi izključeni.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1122
Pomembnejši odnosi z odvisnimi in skupaj obvladovanimi družbami
		2013			2012	
		Skupaj			Skupaj	
	Odvisne	obvladovane		Odvisne	obvladovane	
	družbe	družbe	Skupaj	družbe	družbe	Skupaj
Terjatve						
- krediti	55	94.590	94.645	48	94.617	94.665
- druga finančna sredstva	13	0	13	11	0	11
Bruto izpostavljenost	68	94.590	94.658	59	94.617	94.676
Popravki vrednosti	(4)	(21.252)	(21.256)	(2)	(5.544)	(5.546)
Neto izpostavljenost	64	73.338	73.402	57	89.073	89.130
		2013			2012	
		Skupaj obvladovane			Skupaj obvladovane	
	Odvisne družbe	družbe	Skupaj	Odvisne družbe	družbe	Skupaj
Prihodki iz obresti	1	4.203	4.204	0	4.923	4.923
Prihodki izdividend	1.422	0	1.422	1.632	0	1.632
Prihodki iz opravnin	0	86	86	0	140	140
Prihodki od najemnin in drugih storitev	120	0	120	105	0	105
Odhodki za najemnine in druge storitve	(7)	(D	(8)	(5)	0	(5)
Skupaj	1.536	4.288	5.824	1.732	5.063	6.795
SID banka je Skupini Prvi faktor izdala patronatske izjave, ki na dan 31.12.2013 znašajo 9,5 milijona EUR, na dan 31.12.2012 pa 19,8 milijona EUR. Izdane patronatske izjave ne predstavljajo finančnih posledic za
SID banko, saj ne ustvarjajo plačilnih obveznosti, v čemer se patronatske izjave bistveno razlikujejo od poroštva ali garancije, ki pa jih SID banka za potrebe zadolževanja Skupini Prvi faktor ne izdaja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1123
Izpostavljenost do Republike Slovenije in do družb v državni lasti
Banka ima poslovne odnose z državo in družbami, ki so povezane z državo oziroma ima država v njih pomemben vpliv.
SID banka	Skupina SID banka
Izpostavljenost do:	2013	2012	2013	2012
Banke Slovenije				
Stanje na dan 31.12.				
-poravnalni račun	5.915	408	5.915	408
-vloge	171.501	0	171.501	0
- vrednostni papirji za zavarovanje	255.654	249.910	255.654	249.910
- posojila za zavarovanje	21.719	29.182	21.719	29.182
Za obdobje				
- prihodki iz naslova obresti	57	44	57	44
Republike Slovenije				
Stanje na dan 31.12.				
- obveznice	82.325	75.066	89.629	82.658
-drugi vrednostni papirji	84.767	69.422	84.767	70.906
- krediti	402	402	402	402
Za obdobje				
- prihodki iz naslova obresti	5.862	4.089	6.145	4.411
-drugi prihodki	2.741	75	2.741	75
Družb v državni lasti				
Stanje na dan 31.12.				
- krediti	1.934.344	2.407.931	1.897.051	2.375.214
- oslabitve	(61.343)	(40.559)	(40.788)	(35.254)
-vrednostni papirji	28.494	20.629	29.747	31.330
- oslabitve	(2.767)	(1)	(2.767)	(2.151)
- potencialne in prevzete obveznosti	22.614	58.180	22.614	58.180
- rezervacije	(548)	(7.061)	(548)	(7.061)
-drugo	13	0	400	534
- ocenjene regresne terjatve	0	0	7.173	7.176
- oslabitve iz naslova ocenjenih reg. terjatev	0	0	(1.796)	(1.034)
Za obdobje				
- prihodki iz naslova obresti	56.106	80.953	54.301	78.860
-drugi prihodki	2.133	1.216	7.329	10.509
- drugi prihodki od regresnih terjatev	0	0	4.696	1.630
- oslabitve iz regresnih terjatev	0	0	(1.298)	(167)
- neto (prih.-odh.) odhodki iz pozavarovanja	0	0	(54)	58
-oslabitvein rezervacije	(2.540)	(16.044)	13.021	(15.946)
-drugi odhodki	0	0	(8.685)	(5.592)
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1124
2.6.3 Sistem prejemkov
V procesu odločanja o politiki prejemkov banke je predlog strokovnih služb obravnavala uprava, Komisija za prejemke in kadrovske zadeve ter nadzorni svet, ki je politiko tudi sprejel. Komisija za prejemke in kadrovske zadeve ima tri člane (dva člana nadzornega sveta in zunanji strokovnjak) in ima v zvezi s sistemom prejemkov predvsem naslednje pristojnosti: oblikovanje stališč glede posameznih vidikov politike prejemkov, pregledovanje ustreznosti splošnih načel politik prejemkov in preverjanje skladnosti politik prejemkov s poslovno politiko banke v dolgoročnem časovnem obdobju ter ocenjevanje ustreznosti vzpostavljenih metodologij, na podlagi katerih sistem prejemkov spodbuja ustrezno upravljanje s tveganji.
Kot zaposleni s posebno naravo dela so v politiki prejemkov opredeljeni uprava, pomočnik uprave, vodstvo funkcij sistema notranjih kontrol in vodstvo drugih neodvisnih kontrolnih funkcij, ter neposredni prevzemniki tveganj s pomembnim vplivom na profil tveganosti banke (člani likvidnostnega odbora, člani kreditnega odbora in uprava). Kot merilo pomembnosti njihovega vpliva na profil tveganosti je upoštevana predvsem narava njihovega dela ter njihove pristojnosti in odgovornosti pri sklepanju poslov oziroma prevzemanju tveganj.
Zaposleni, ki imajo pooblastila za sklepanje poslov nad 2.000 EUR, se štejejo za neposredne prevzemnike tveganj. Merilo pomembnosti njihovega vpliva na profil tveganosti banke je kvantitativno določeno, in sicer glede na vsakokratni kriterij za pomembne postavke izkaza finančnega položaja, ki se uporablja za potrebe izdelave letnega poročila banke. Ta trenutno znaša 1 odstotek sredstev banke.
Skladno s Politiko prejemkov fiksni prejemek pri vseh kategorijah zaposlenih predstavlja najmanj 75-odstotni delež v celotnih prejemkih zaposlenega. Variabilni del prejemkov se zaposlenim s posebno naravo dela izplačuje skladno z določili njihovih pogodb o zaposlitvi, in sicer:
1. Zaposlenim s posebno naravo dela, ki imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno skladno z določili Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije in Podjetniške kolektivne pogodbe, se variabilni del prejemkov
izplačuje kot plačilo za delovno in poslovno uspešnost, lahko pa tudi v obliki nagrad za posebne dosežke in za projektno delo. Delovno uspešnost zaposlenega spremlja in enkrat letno oceni njegov neposredni vodja, izhajajoč iz realizacije nalog iz letnega operativnega plana ter na podlagi doseganja kriterijev obsega in kakovosti dela, gospodarnosti, odnosa do sodelavcev in strank, prizadevnosti in pripravljenosti za delo ter razvitosti kompetenc.
Plačilo za poslovno uspešnost je odvisno od rezultatov izvajanja letnega operativnega plana na ravni banke in posameznih organizacijskih enot oziroma doseganja ključnih kazalnikov merjenja uspešnosti izvajanje strategije za posamezno leto in doseganja ključnih kazalnikov ter izvedbe nalog posamezne organizacijske enote.
2.	Zaposlenim s posebno naravo dela, ki imajo t.i. individualne pogodbe o zaposlitvi, se variabilni del prejemkov izplačuje praviloma enkrat letno kot plačilo za poslovno uspešnost na podlagi doseganja vnaprej določenih ciljev in nalog, lahko pa tudi v obliki nagrad za projektno delo.
3.	Za merila uspešnosti (kot osnove za določitev variabilnega prejemka) članov uprave banke in posredno pomočnika uprave se uporabljajo določbe Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD).
Skladno s Tarifno prilogo h podjetniški kolektivni pogodbi je obseg sredstev, namenjenih za plače na podlagi delovne uspešnosti 10 odstotkov sredstev, namenjenih za izplačilo osnovnih mesečnih plač delavcev po kolektivni pogodbi. Ne glede na to, se odstotek lahko zniža, če tako določa Politika prejemkov banke.
Plačilo za poslovno uspešnost se izplača po potrditvi letnega poročila na nadzornem svetu banke. Poslovna uspešnost se ne izplača, če banka v poslovnem letu ne izkaže dobička. V primeru priporočil delničarja banke ali druge osebe, pristojne za taka priporočila, ki se nanašajo na omejitve plačil za poslovno uspešnost ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja, lahko uprava banke s
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1125
sklepom odloči drugače kot določa Podjetniška kolektivna pogodba.
Določb glede plačila za poslovno uspešnost se ne uporablja, če je v skladu z določili Politike prejemkov banke, še posebej z določili o upoštevanju vpliva variabilnega dela prejemkov na finančno stanje banke in določili o ocenjevanju uspešnosti in prilagoditvi prejemkov tveganjem, treba zmanjšati variabilni del prejemkov.
Obračunsko obdobje je enako koledarskemu letu. Obdobje odložitve dela variabilnega prejemka nastopi po zaključku obračunskega obdobja in po politiki prejemkov traja tri leta za predsednika in člana uprave ter pomočnika uprave. Za ostale zaposlene je uporabljena možnost opustitve v skladu s predpisi, ki urejajo prejemke zaposlenih v bankah.
Banka variabilnega dela prejemka skladno z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki ne more in ne sme izplačevati v obliki predpisanih finančnih instrumentov.
Prejemki članov nadzornih organov in zaposlenih s posebno naravo dela v letu 2013
Prejemki iz naslova sejnin in povračil potnih stroškov članov nadzornega sveta, revizijske komisije ter komisije za prejemke in kadrovske zadeve, so znašali: Matej Runjak, predsednik nadzornega sveta (do 21.2.2013) 5,2 tisoč EUR, mag. Robert Ličen (član nadzornega sveta in član revizijske komisije do 21.2.2013) 3,2 tisoč EUR, Monika Pintar Mesaric (predsednica nadzornega sveta od 21.2.2013 in predsednica komisije za prejemke in kadrovske zadeve od 5.3. 2013) 29,1 tisoč EUR, Janez Tomšič (namestnik predsednice nadzornega sveta, namestnik predsednice komisije za prejemke in kadrovske zadeve) 24,5 tisoč EUR, Martin Jakše (član nadzornega sveta, predsednik revizijske komisije) 27,6 tisoč EUR, (od tega potni stroški 0,1 tisoč EUR), mag. Marjan Divjak (član nadzornega sveta in namestnik predsednika revizijske komisije) 23,1 tisoč EUR, mag. Leo Knez (član nadzornega sveta od 21. 2. 2013 in član revizijske komisije od 5. 3. 2013) 20,4 tisoč EUR, Milan
Matos (član nadzornega sveta in član komisije za prejemke in kadrovske zadeve, do 6.9.2013) 15,0 tisoč EUR, Štefan Grosar (član nadzornega sveta) 18,4 tisoč EUR in Anton Rop (član nadzornega sveta od 6.9.2013) 5,8 tisoč EUR (od tega potni stroški 0,3 tisoč EUR).
Prejemki iz naslova sejnin in povračil potnih stroškov zunanjih članic revizijske komisije ter komisije za prejemke in kadrovske zadeve v obeh sestavah nadzornega sveta so znašali: mag. Blanka Vezjak (zunanja članica revizijske komisije) 5,2 tisoč EUR (od tega potni stroški 0,5 tisoč EUR) in mag. Alenka Stanič (zunanja članica komisije za prejemke in kadrovske zadeve) 4,8 tisoč EUR.
Predstavniki SID banke v nadzornih organih hčerinskih družb v letu 2013 niso prejeli sejnin ali drugih prejemkov iz naslova opravljanja nadzornih funkcij v družbah Skupine SID banka.
V letu 2013 je bilo v SID banki 10 zaposlenim s posebno naravo dela izplačano 827 tisoč EUR fiksnih prejemkov, od tega upravi 311 tisoč EUR (predsedniku uprave Sibilu Svilanu 162 tisoč EUR in članu uprave Jožefu Bradešku 149 tisoč EUR), ostalim področjem pa 516 tisoč EUR. Poleg fiksnih so bili v letu 2013 izplačani tudi variabilni prejemki in sicer v višini 103 tisoč EUR tekoči ter v višini 22 tisoč EUR odloženi variabilni prejemki iz preteklih let, od tega je uprava prejela 37 tisoč EUR tekočih ter 22 tisoč EUR odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let (Sibil Svilan 19 tisoč EUR tekočih in 12 tisoč EUR odloženih, Jožef Bradeško pa 18 tisoč EUR tekočih in 10 tisoč EUR odloženih variabilnih prejemkov), ostala področja pa 65 tisoč EUR variabilnih prejemkov. V letu 2013 je bilo zaposlenim s posebno naravo dela odloženih (neizplačanih) 53 tisoč EUR variabilnih prejemkov, od tega upravi 37 tisoč EUR (Sibilu Svilanu 19 tisoč EUR in Jožefu Bradešku 18 tisoč EUR), ostalim področjem pa 16 tisoč EUR.
Ostali prejemki uprave v letu 2013 so bili naslednji: zavarovalne premije (Sibil Svilan 5 tisoč EUR in Jožef Bradeško 4 tisoč EUR) ter povračila stroškov (Jožef Bradeško 1 tisoč EUR).
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1126
2.6.4 Skupni znesek, porabljen za revizorje
SID banka_Skupina SID banka
_2013_2012_2013_2012
Revidiranje letnega poročila	50	56	112	121
Druge storitve revidiranja	32	33	61	53
Storitve davčnega svetovanja_0_0_25_1_
Skupaj_82_89_198_175
2.6.5 Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja
Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na ločene in konsolidirane računovodske izkaze SID banke in Skupine SID banka.
SID banka je v februarju 2014 pridobila bonitetno oceno s strani bonitetne agencije Standard & Poor's Rating Services, in sicer je dolgoročna bonitetna ocena A- s stabilnimi prihodnjimi obeti, kratkoročna bonitetna
ocena pa je A-2. Bonitetna ocena SID banke je na isti ravni kot bonitetna ocena Republike Slovenije.
V mesecu februarju 2014 je bila objavljena tudi nova ocena bonitetne agencije Moody's Investors Service za SID banko, ki sicer ostaja Bal, spremenjen pa je bil prihodnji izgled bonitetne ocene z negativnega na stabilnega.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1127
3 Upravljanje tveganj 3.1 Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika, ne glede na razlog neizpolnitve te obveznosti. Upravljanje kreditnih tveganj se začne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti stranke in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor. V času trajanja naložbenega posla se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja do posamezne stranke, skupine povezanih oseb, panoge in države, razvrščanjem in oblikovanjem oslabitev oziroma rezervacij za pričakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pričakovanja.
Pri kreditnih in garancijskih poslih je v kreditnem tveganju upoštevano tveganje nastopa neplačila glede na finančni položaj dolžnika kot tudi tveganje, povezano z geografsko lokacijo dolžnikove države. Kreditno tveganje iz naslova vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Poslov trgovanja SID banka ne izvaja. Kreditno tveganje iz tega naslova SID banka obvladuje zlasti z omejitvami izpostavljenosti glede na bonitetno oceno izdajatelja, sedež izdajatelja, vrsto izdajatelja in tip instrumenta ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. Pri poravnavi poslov z vrednostnimi papirji in pri izvedenih finančnih instrumentih se upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov SID banka izračunava z metodo originalne izpostavljenosti, po kateri vrednost izpostavljenosti predstavlja hipotetični znesek vsakega instrumenta, pomnožen z odstotki iz 275. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, ki se zvišujejo glede na originalno zapadlost pogodbe . Izpostavljenost se upravlja v okviru limitov izpostavljenosti kreditnemu tveganju, ki jih potrjuje kreditni odbor.
SID banka razvršča finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah po klasifikaciji Banke Slovenije v bonitetne razrede od A do E, pri čemer so stranke najvišje kvalitete razvrščene v razred A, najnižje pa v razred E na podlagi ocene finančnega položaja posameznega dolžnika, njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do SID banke v prihodnosti, vrste in obsega zavarovanja finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilnačnih postavkah po posameznega dolžnika ter izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do SID banke v preteklih obdobjih. Osnovo za razvrščanje predstavljajo interne bonitetne ocene, ki temeljijo na oceni kvantitativnih in kvalitativnih elementov ter kriterijev Banke Slovenije za razvrščanje finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah v posamezne bonitetne razrede. Banka ves čas trajanja kreditnega posla spremlja poslovanje dolžnika ter mesečno preverja ustreznost razvrstitve.
Za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja ima SID banka oblikovano lastno metodologijo, ki ustrezno krije pričakovane izgube iz naslova kreditnega tveganja. V skladu z MSRP so dolžniki razvrščeni posamično ali v skupine za skupinsko ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja. Te so oblikovane na podlagi skupin dolžnikov s primerljivimi tveganji, ki so predvsem povezana z dejavnostjo dolžnika, geografsko lokacijo dolžnika ter značilnostmi produktov financiranja.
Na dan 31.12.2013 je imela SID banka oblikovanih skupaj 239.942 tisoč EUR oslabitev in rezervacij, kar je 44.789 tisoč EUR več kot po stanju na dan 31.12.2012. Oslabitve za dane kredite in druga finančna sredstva so znašale 229.153 tisoč EUR, rezervacije za zunajbilančne obveznosti 7.982 tisoč EUR in oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 2.807 tisoč EUR. Oslabitve in rezervacije izhajajo iz skupinsko in posamično ocenjenih izgub, pri čemer so izgube pri izpostavljenostih, uvrščenih v bonitetne razrede C z zamudami nad 90 dni, D ali E, praviloma ocenjene posamično.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1128
SID banka in Skupina SID banka za izračun nadomestljive vrednosti upoštevata sedanjo vrednost (diskontirano vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Višino oslabitev oziroma rezervacij predstavlja razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo finančnega sredstva oziroma zunajbilančne obveznosti. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij je podrobneje opisana v 2.3.11 točki.
SID banka in Skupina SID banka imata oblikovana ustrezna navodila v zvezi z razvrščanjem dolžnikov v posamezne bonitetne razrede, določitvijo limitov izpostavljenosti in procesi odobritve naložbenih poslov. Navodila vključujejo vse potrebne podatke, kriterije in način razvrščanja finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju
_SID banka_Skupina SID banka_
31.12.2013 31.12.2012 31.12.2013 31.12.2012
Bruto izpostavljenost bilančnih postavk	4.006.165	4.249.831	4.146.354	4.410.214
Stanje na računih pri centralni banki	177.416	408	177.417	409
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	-	1	-	1
Izvedeni finančni instrumenti	-	1	-	1
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	344.433	309.755	370.129	333.854
Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti	2.175	135	7.363	7.337
Bruto izpostavljenost	4.942	221	12.117	9.453
Oslabitve (posamične)	(2.767)	(86)	(4.754)	(2.117)
Dolžniški vrednostni papirji	342.258	309.620	362.766	326.517
Bruto izpostavljenost	342.298	309.743	362.806	326.640
Oslabitve (posamične)	(40)	(123)	(40)	(123)
Krediti	3.216.261	3.680.998	3.315.041	3.798.186
Krediti bankam	2.614.503	3.031.156	2.631.102	3.057.451
Bruto izpostavljenost	2.625.114	3.068.291	2.641.747	3.094.625
Oslabitve (posamične)	-	(13.432)	(34)	(13.470)
Oslabitve (skupinske)	(10.611)	(23.703)	(10.611)	(23.703)
Krediti strankam, ki niso banke	601.136	649.294	682.213	738.831
Bruto izpostavljenost	819.298	792.584	914.062	899.136
Oslabitve (posamične)	(181.865)	(108.351)	(195.282)	(130.580)
Oslabitve (skupinske)	(36.297)	(34.939)	(36.567)	(29.725)
Druga finančna sredstva	622	548	1.727	1.904
Bruto izpostavljenost	1.002	580	2.111	1.948
Oslabitve (posamične)	(379)	(31)	(383)	(43)
Oslabitve (skupinske)	(D	(D	(D	(D
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	36.095	78.003	36.095	78.003
Bruto izpostavljenost zunajbilančnih postavk	54.863	100.833	55.315	101.348
Garancije	24.047	27.685	24.499	28.200
Bruto izpostavljenost	25.936	28.280	26.388	28.795
Rezervacije (posamične)	(1.645)	(82)	(1.645)	(82)
Rezervacije (skupinske)	(244)	(513)	(244)	(513)
Druge zunajbilančne obveznosti	22.834	58.661	22.834	58.661
Bruto izpostavljenost	28.927	72.553	28.927	72.553
Rezervacije (posamične)	(302)	-	(302)	-
Rezervacije (skupinske)	(5.791)	(13.892)	(5.791)	(13.892)
Bruto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj	4.061.028	4.350.664	4.201.669	4.511.562
Neto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj	3.821.086	4.155.511	3.946.015	4.297.314
V preglednici je prikazana največja izpostavljenost kreditnemu tveganju SID banke in Skupine SID banka iz naslova stanj na računih pri centralni banki, kreditov, naložb v finančne instrumente in zunajbilančnih
obveznosti, brez upoštevanja kreditnih zavarovanj ali kreditne kvalitete. Izpostavljenost SID banke kreditnemu tveganju seje na dan 31.12.2013 v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2012 povečala iz naslova stanj na računih
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1129
pri centralni banki ter iz naslova dolžniških vrednostnih izpostavljenost iz naslova kreditov, izvedenih finančnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, medtem ko se je instrumentov ter zunajbilančnih obveznosti zmanjšala.
Izpostavljenost iz kreditov po vrstah zavarovanja
SID banka_Skupina SID banka
	31.12.2013	31.12.2012	31.12.2013	31.12.2012
Knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov	311.779	319.025	332.802	345.989
Zavarovanje z jamstvom Republike Slovenije	18.319	13.672	18.319	13.672
Zavarovanje z jamstvom zavarovalnic in bank	-	-	9.602	8.560
Zavarovanje z vrednostnimi papirji	10.590	21.491	10.634	21.949
Zavarovanje s poslovnimi nepremičninami	147.382	172.730	153.277	181.988
Ostale oblike zavarovanja	135.488	111.133	140.970	119.821
Knjigovodska vrednost nezavarovanih kreditov	2.904.483	3.361.973	2.982.239	3.452.197
Knjigovodska vrednost kreditov skupaj	3.216.262	3.680.998	3.315.041	3.798.186
V preglednici je prikazana izpostavljenost iz kreditov po vrstah zavarovanj. Med zavarovanimi krediti so upoštevani krediti, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja ali enaka knjigovodski vrednosti kredita. V primerih, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja od knjigovodske vrednosti kredita, je med zavarovanimi krediti upoštevan znesek kredita. V primerih, kjer je poštena vrednost zavarovanja nižja od knjigovodske vrednosti kredita, je med zavarovanimi krediti upoštevan znesek kredita v višini poštene vrednosti zavarovanja, preostali znesek kredita pa je upoštevan med nezavarovanimi krediti. Pri kreditnih pogodbah, kjer še niso bila izvedena vsa črpanja, so zavarovanja upoštevana sorazmerno glede na črpan in nečrpan znesek kredita.
Pretežni del kreditnega portfelja SID banke predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva v skladu z ZSIRB prenašajo na končne upravičence. Navedeni krediti praviloma niso zavarovani.
Skupna vrednost zavarovanj SID banke za izpostavljenosti iz naslova kreditnih poslov in
zunajbilančnih obveznosti na dan 31.12.2013 je znašala 544.277 tisoč EUR, na dan 31.12.2012 pa 560.688 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja je po obsegu največ zavarovanj s poslovnimi nepremičninami, sledijo zavarovanja s premičninami, odstopi terjatev v zavarovanje, fiduciarnimi prenosi lastninske pravice na nepremičnine, zavarovalnimi policami SID banke za račun Republike Slovenije, jamstvi podjetij z bonitetno oceno A- ali več (po interni metodologiji SID banke), prenosi bančnih posojil gospodarskim družbam v zavarovanje, lastniškimi vrednostnimi papirji in drugimi oblikami zavarovanja.
SID banka je na dan 31.12.2013 opravila prevrednotenje v zavarovanje prejetih nepremičnin, za katere so bile cenitve izdelane pred 1.7.2013, z uporabo statistične metode.
Skupna poštena vrednost zavarovanj za dane kredite Skupine SID banka je na dan 31.12.2013 znašala 589.216 tisoč EUR, na dan 31.12.2012 pa 601.693 tisoč EUR.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1130
Izpostavljenost iz kreditov po bonitetnih skupinah
SID banka	31.12.2013	31.12.2012
	Krediti in zunajbilančne Oslabitve in obveznosti rezervacije	Krediti in zunajbilančne Oslabitve in obveznosti rezervacije
Skupaj	3.500.278 (237.135)	3.962.288 (194.944)
Struktura	100,00% 100,00%	100,00% 100,00%
Bonitetna skupina A Bonitetna skupina B Bonitetna skupina C Bonitetna skupina D Bonitetna skupina E	18,16% 6,92% 23,99% 9,06% 50,99% 20,33% 5,47% 45,08% 1,39% 18,61%	15,86% 10,48% 63,44% 25,99% 17,06% 21,36% 3,11% 32,21% 0,53% 9,96%
Na dan 31.12.2013 je SID banka izkazovala bruto izpostavljenost iz naslova kreditov in zunajbilančnih obveznosti v višini 3.500.278 tisoč EUR, ki se je v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2012 znižala za 11,66 odstotka. V bonitetnih razredih A in B je bilo po stanju na dan 31.12.2013 razvrščenih 42,15 odstotka vseh kreditov in zunajbilančnih obveznosti, po stanju na dan 31.12.2012 pa 79,30 odstotka. Znesek kreditov in zunajbilančnih obveznosti, razvrščenih v bonitetno skupino A, se je na dan 31.12. 2013 v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2012 povečal s 15,86 odstotka na 18,16 odstotka. Na povečanje je vplivalo izboljšanje finančnega položaja posameznih kreditojemalcev ter novi kreditni posli, ki so se uvrstili v ta razred. Do večjih sprememb v strukturi kreditnega portfelja je prišlo v bonitetnih skupinah B in C predvsem zaradi znižanja bonitetnih ocen posameznih kreditojemalcev iz finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki predstavlja večji delež
izpostavljenosti iz naslova kreditov. Navedene izpostavljenosti sodijo v skupino plačnikov in se jim odstotek oslabitev ni povečal. Povečala se je tudi izpostavljenost v bonitetnih skupinah D in E zaradi povečanja števila insolvenčnih postopkov in neplačnikov. V letu 2013 je SID banka oblikovala dodatne oslabitve in rezervacije iz naslova izpostavljenosti iz kreditov in zunajbilančnih obveznosti v višini 42.191 tisoč EUR.
Na dan 31.12.2013 povprečni odstotek pokritosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju z oslabitvami in rezervacijami za nebančne komitente znaša 26,49 odstotka (v 2012: 18,08 odstotka). Pokritost izpostavljenosti do komitentov z bonitetno oceno C z zamudami nad 90 dni, D in E z oslabitvami in rezervacijami do teh komitentov na dan 31.12.2013 znaša 55,86 odstotka (v 2012:56,98 odstotka).
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1131
Izpostavljenost iz kreditov glede na zapadlost in oslabljenost
31.12.2013	31.12.2012
Krediti Druga	Krediti Druga
Krediti strankam, ki finančna	Krediti	Krediti strankam, ki finančna	Krediti
SID banka	bankam niso banke sredstva	skupaj	bankam niso banke sredstva	skupaj
Bruto krediti
2.625.115
819.298 1.002
3.445.415
3.068.291
792.584
580
3.861.455
Nezapadli in posamično neoslabljeni krediti Zapadli in posamično neoslabljeni krediti Posamično oslabljeni krediti
v tem krediti D in E
2.625.115
371.812 22.966
443 11
424.520 548 236.441 543
2.997.370
22.977
425.068 236.984
2.934.201
134.090
537.186
21.691
233.707 139.002
540
3
37 24
3.471.927
21.694
367.834 139.026
Oslabitve
(10.611) (218.162) (380)
(229.153)
(37.135) (143.290)
(32)
(180.457)
Posamične oslabitve v tem oslabitve za kredite D in E Skupinske oslabitve
Neto krediti
(10.611) 2.614.504
(181.865) (379)
(149.241) (36.297)
601.136
(378) (1)
622
(182.244)
(149.619) (46.909)
3.216.262
(13.432) (108.351)
(82.100) (23.703) (34.939)
3.031.156
649.294
(31)
(24) (1)
548
(121.814)
(82.124) (58.643)
3.680.998
Poštena vrednost
zavarovanja_22.845 521.432_ 544.277_5.559 545.688__551.247
Na porast posamično oslabljenih kreditov je vplivalo slabšanje razmer v gospodarstvu, ki je privedlo do povečanja števila neplačnikov in insolvenčnih postopkov. Posledično so se povečale tudi oslabitve, in sicer so se posamične oslabitve v letu 2013 glede na leto 2012 povečale skupaj za 60.430 tisoč EUR, od tega posamične oslabitve za kredite, razvrščene v bonitetna razreda D in E, za 67.495 tisoč EUR, medtem ko so se posamične oslabitve za kredite, razvrščene v bonitetni razred C, znižale iz naslova prerazvrstitve kreditov v
bonitetna razreda D in E. Odstotek za oblikovanje skupinskih oslabitev za banke iz držav, ki po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP) spadajo v rizični razred 0 ali 1, se je v letu 2013 znižal zaradi izvedenih ukrepov Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Pretežni del kreditnega portfelja SID banke se razvršča v navedeno skupino, saj SID banka na podlagi ZSIRB daje kredite bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva prenašajo na končne upravičence.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1132
	31.12.2013				31.12.2012			
		Krediti	Druga			Krediti	Druga	
		strankam, ki	finančna	Krediti	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti
Skupina SID banka	Krediti bankam	niso banke	sredstva	skupaj	bankam	niso banke	sredstva	skupaj
Bruto krediti	2.641.748	914.062	2.110	3.557.919	3.094.624	899.136	1.947	3.995.707
Nezapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	2.641.467	461.208	1.499	3.104.174	2.960.252	603.786	1.830	3.565.868
Zapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	1	30.167	60	30.228	1	29.091	69	29.161
Posamično oslabljeni								
krediti	279	422.687	552	423.517	134.371	266.259	48	400.678
Oslabitve	(10.645)	(231.849)	(384)	(242.877)	(37.173)	(160.305)	(44)	(197.521)
Posamične oslabitve	(34)	(195.282)	(383)	(195.698)	(13.470)	(130.580)	(43)	(144.093)
Skupinske oslabitve	(10.611)	(36.567)	(D	(47.179)	(23.703)	(29.725)	(D	(53.429)
Neto krediti	2.631.103	682.213	1.727	3.315.042	3.057.451	738.831	1.904	3.798.186
Poštena vrednost								
zavarovanja	22.845	566.060	312	589.216	5.559	595.652	482	601.693
Krediti, ki niso zapadli in niso posamično oslabljeni
	31.12.2013				31.12.2012			
SID banka	Krediti bankam	Krediti strankam, ki niso banke	Druga finančna sredstva	Krediti skupaj	Krediti bankam	Krediti strankam, ki niso banke	Druga finančna sredstva	Krediti skupaj
Skupaj	2.625.115	371.812	443	2.997.370	2.934.201	537.186	540	3.471.927
Bonitetna ocena A Bonitetna ocena B Bonitetna ocena C Bonitetna ocena D Bonitetna ocena E	441.440 678.375 1.505.300	175.024 141.099 55.689	438 5	616.902 819.479 1.560.989	389.900 2.093.045 451.256	213.747 289.384 29.048 5.007	454 4 82	604.101 2.382.433 480.386 5.007
Poštena vrednost zavarovanja	22.845	311.588		334.433	5.559	332.349		337.908
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1133
Krediti, ki so zapadli in niso posamično oslabljeni
	31.12.2013				31.12.2012			
SID banka	Krediti bankam	Krediti strankam, ki niso banke	Druga finančna sredstva	Krediti skupaj	Krediti bankam	Krediti strankam, ki niso banke	Druga finančna sredstva	Krediti skupaj
Skupaj		22.966	11	22.977		21.691	3	21.694
Zapadle terjatve do 30 dni Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni Zapadle terjatve nad 90 dni	-	17.613 3.934 1.419	1 3 7	17.614 3.937 1.426	-	19.704 1.803 184	3	19.707 1.803 184
Poštena vrednost zavarovanja		34.208		34.208		41.421		41.421
		31.	12.2013		31.12.2012			
		Krediti	Druga			Krediti	Druga	
	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti
Skupina SID banka	bankam	niso banke	sredstva	skupaj	bankam	niso banke	sredstva	skupaj
Skupaj	1	30.167	60	30.228	1	29.091	70	29.161
Zapadle terjatve do 30 dni	-	21.778	43	21.821	1	24.147	59	24.207
Zapadle terjatve nad 30 dni								
do 90 dni	-	5.813	9	5.822	-	3.309	5	3.314
Zapadle terjatve nad 90 dni	1	2.576	8	2.585	-	1.635	6	1.641
Poštena vrednost								
zavarovanja	-	41.585	1	41.586	-	49.972	-	49.972
Posamično oslabljeni krediti
	31.12.2013				31.12.2012			
		Krediti	Druga			Krediti	Druga	
	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti
SID banka	bankam	niso banke	sredstva	skupaj	bankam	niso banke	sredstva	skupaj
Skupaj		424.520	548	425.068	134.090	233.707	37	367.834
Nezapadle terjatve	-	255.322	517	255.839	134.090	88.631	-	222.721
Zapadle terjatve do 30 dni	-	60	-	60	-	15.728	-	15.728
Zapadle terjatve nad 30 dni								
do 90 dni	-	74.571	-	74.571	-	9.459	-	9.459
Zapadle terjatve nad 90 dni	-	94.567	31	94.598	-	119.889	37	119.926
Poštena vrednost zavarovanja		175.636		175.636		171.918		171.918
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1134
		31.12.2013				31.12.2012		
		Krediti	Druga			Krediti	Druga	
	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti
Skupina SID banka	bankam	niso banke	sredstva	skupaj	bankam	niso banke	sredstva	skupaj
Skupaj	279	422.687	552	423.517	134.372	266.259	49	400.679
Nezapadle terjatve	-	218.309	517	218.826	134.090	92.886	-	226.976
Zapadle terjatve do 30 dni	-	1.503	-	1.503	-	15.987	8	15.995
Zapadle terjatve nad 30 dni								
do 90 dni	-	79.964	-	79.964	-	9.769	-	9.769
Zapadle terjatve nad 90 dni	279	122.913	35	123.226	282	147.618	41	147.940
Poštena vrednost zavarovanja		196.880		196.880		188.139		188.139
Bruto izpostavljenost zapadlih terjatev iz naslova kreditov na dan 31.12.2013 v SID banki znaša 192.206 tisoč EUR, v Skupini SID banka pa 234.921 tisoč EUR. SID banka ima zapadle neplačane terjatve iz naslova kreditov do 20 družb iz Slovenije, 1 družbe iz Črne Gore ter 1 družbe iz Srbije. Druge družbe v Skupini SID banka pa izkazujejo večino zapadlih neplačanih terjatev do 56 družb, od tega je 18 družb iz Slovenije, 19 iz Hrvaške, 13 iz Srbije ter 6 iz Bosne in Hercegovine.
Zapadle izpostavljenosti SID banke iz naslova kreditov so zavarovane s poslovnimi nepremičninami, premičninami, fiduciarnimi prenosi lastninske pravice na nepremičnini, odstopi terjatev v zavarovanje, jamstvi podjetij z bonitetno oceno A- ali več (po interni metodologiji SID banke), zavarovalnimi policami SID banke za račun Republike Slovenije, nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije, zastavo depozita pri SID banki in drugimi oblikami zavarovanj.
Postopke izterjevanja oziroma unovčevanja terjatev imata SID banka in Skupina SID banka zapisane v internih pravilnikih. Izterjava poteka v skladu z internimi postopki in se lahko razlikuje od primera do primera. Vrsta izterjave je odvisna predvsem od časa trajanja zamude, zneska zapadlih in neplačanih terjatev ter zneska izpostavljenosti SID banke in Skupine SID banka do dolžnika.
Vsaka izterjava, ne glede na način in izvajalca izterjave, se začne z ustnim in pisnim opominjanjem dolžnika.
Opominjevalni postopek se začne naslednji delovni dan po zamudi dolžnika z izpolnitvijo denarne ali nedenarne obveznosti. Opominjanje se izvaja po telefonu, elektronski pošti, s pisnimi opomini, izvrševanjem pobotov ter izvedbo drugih aktivnosti, ki prispevajo k hitremu, učinkovitemu in uspešnemu poplačilu zapadlih terjatev. 0 načinu opominjanja se odloča glede na izkušnje poslovanja z dolžnikom in druge okoliščine primera, s ciljem, da se doseže izpolnitev obveznosti. V opominih se pozove dolžnika k izpolnitvi obveznosti ter se mu postavi rok, v katerem naj obveznost izpolni.
V	primeru, da je opominjevalni postopek neuspešno zaključen ali če naložbenega posla ni bilo mogoče restrukturirati oziroma če kreditni odbor predlog za restrukturiranje zavrne, se začne s postopki poplačila zapadlih in neplačanih terjatev iz instrumentov zavarovanja, ki so unovčljivi brez predhodnih postopkov ter sklepanja dogovorov z dolžniki o drugačnem načinu poplačila dolga, kot izhaja iz osnovne pogodbe o naložbenem poslu.
V	kolikor dialog z dolžnikom ni uspešen, se začne sodna izterjava, ki jo vodi oddelek za upravljanje s slabimi naložbami. Začne se s pošiljanjem opominov pred tožbo, kontaktiranjem z dolžniki, vlaganjem tožbenih zahtevkov in/ali predlogov za izvršbo in opravljanjem drugih aktivnosti v postopku sodne izterjave ter prijavljanjem terjatev družbe v postopku prisilne poravnave, stečaja, likvidacije ali drugem postopku.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1135
Restrukturirani krediti
		31.12.2013				31.12.2012		
		Krediti	Druga			Krediti	Druga	
	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti
SID banka	bankam	niso banke	sredstva	skupaj	bankam	niso banke	sredstva	skupaj
Bruto krediti	24.651	225.227	516	250.394	34.993	145.028		180.021
Nezapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	24.651	5.292	-	29.943	-	-	-	-
Zapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	-	3.934	-	3.934	-	9.789	-	9.789
Posamično oslabljeni krediti	-	216.001	516	216.517	34.993	135.239	-	170.232
v tem krediti D in E	-	184.776	516	185.292	-	66.152	-	66.152
Oslabitve	(99)	(106.953)	(352)	(107.404)	(3.505)	(58.125)	-	(61.630)
Posamične oslabitve	-	(106.310)	(352)	(106.662)	(3.505)	(57.526)	-	(61.031)
v tem oslabitve za								
kredite D in E	-	(103.182)	(352)	(103.534)	-	(37.845)	-	(37.845)
Skupinske oslabitve	(99)	(643)	-	(741)	-	(599)	-	(599)
31.12.2013	31.12.2012
		Krediti	Druga			Krediti	Druga	
	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti
Skupina SID banka	bankam	niso banke	sredstva	skupaj	bankam	niso banke	sredstva	skupaj
Bruto krediti	24.651	232.940	516	258.107	34.993	150.287		185.280
Nezapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	24.651	5.292	-	29.943	-	177	-	177
Zapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	-	3.934	-	3.934	-	9.825	-	9.825
Posamično oslabljeni krediti	-	223.714	516	224.230	34.993	140.286	-	175.279
Oslabitve	(99)	(112.896)	(352)	(113.347)	(3.505)	(61.418)	-	(64.923)
Posamične oslabitve	-	(112.253)	(352)	(112.605)	(3.505)	(60.819)	-	(64.324)
Skupinske oslabitve	(99)	(643)	-	(742)	-	(600)	-	(600)
Knjigovodska vrednost restrukturiranih kreditov (bruto izpostavljenost, zmanjšana za oslabitve) v SID banki na dan 31.12.2013 znaša 142.990 tisoč EUR (v 2012: 118.391 tisoč EUR). Nov dogovor o pogojih odplačila je bil dosežen za 6 slovenskih družb.
Knjigovodska vrednost restrukturiranih kreditov Skupine SID banka na dan 31.12.2013 znaša 144.760 tisoč EUR
(v 2012: 120.357 tisoč EUR). Vrednostno pomembni restrukturirani krediti v Skupini SID banke so bili sklenjeni s 30 družbami. Novi dogovori o restrukturiranju kreditov v Skupini SID banka so bili doseženi za 22 slovenskih in 8 tujih družb. Krediti so bili restrukturirani z znižanjem obrestne mere in s podaljšanjem oziroma odlogom roka odplačila terjatev.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1136
Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, po bonitetni oceni izdajatelja
_SIP banka_Skupina SID banka_
31.12.2013	31.12.2012	31.12.2013	31.12.2012
AAA
AA+ do AA-A+ do A-BBB+doBBB-Nižje kot BBB-Neocenjeni
344.433
32.459 40.086 65.637 6.788 172.570 26.893
309.755
45.297 28.569 52.222 148.639 11.612 23.416
370.129
34.464 42.100 73.925 6.887 179.874 32.879
333.853
47.274 28.569 59.709 155.153 11.612 31.536
V preglednici je prikazana knjigovodska vrednost lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, razvrščenih po mednarodni bonitetni oceni izdajatelja. V primeru, da je izdajatelja ocenilo več mednarodnih bonitetnih agencij (Moody's Investors service, Standard & Poor's Ratings Services in Fitch Ratings) je v skladu z načelom previdnosti
upoštevana najnižja bonitetna ocena. V razred nižje kot BBB- se uvrščajo predvsem dolžniški vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, katerih izdajatelj je Republika Slovenija.
Podrobnejša razčlenitev portfelja vrednostnih papirjev na dan 31.12.2013 je v 2.5.2 točki.
Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju
	SID banka in Skupina SID banka	
	31.12.2013	31.12.2012
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju	0	1
Obrestne zamenjave Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	0 36.095	1 78.003
Obrestne zamenjave	36.095	78.003
Na dan 31.12.2013 je imela SID banka sklenjenih devet obrestnih zamenjav, namenjenih varovanju poštene vrednosti z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji, v skupni nominalni vrednosti 759.140 tisoč EUR. SID banka je v letu 2013 sklenila eno obrestno zamenjavo, namenjeno varovanju poštene vrednosti z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji, v nominalni vrednosti 60.000 tisoč EUR. SID banka je sočasno z odkupom izdanih obveznic SID banke prekinila tudi obrestne zamenjave,
namenjene varovanju, in sicer v skupni nominalni vrednosti 383.860 tisoč EUR. SID banka je imela na dan 31.12.2013 sklenjenih 5 obrestnih zamenjav, namenjenih trgovanju, v skupni nominalni vrednosti 1.019 tisoč EUR. Poštena vrednost obrestnih zamenjav, namenjenih trgovanju, znaša 269 EUR. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, izračunana z uporabo metode originalne izpostavljenosti, znaša 34.486 tisoč EUR.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po geografskih območjih
		Druge	JVinV		
		članice	Evropa (brez	Druge	
SID banka	Slovenija	EU	članic EU)	države	Skupaj
Finančna sredstva 31.12.2013	3.119.754	529.026	116.239	9.187	3.774.206
Stanje na računih pri centralni banki	177.416	-	-	-	177.416
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	199.000	142.274	-	3.159	344.433
Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti	2.175	-	-	-	2.175
Dolžniški vrednostni papirji	196.825	142.274	-	3.159	342.258
Krediti	2.730.953	363.042	116.239	6.028	3.216.262
Krediti bankam	2.242.579	358.838	13.087	-	2.614.504
Krediti strankam, ki niso banke	487.752	4.204	103.152	6.028	601.136
Druga finančna sredstva	622	-	-	-	622
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	12.385	23.710	-	-	36.095
Zunajbilančne obveznosti 31.12.2013	45.977	-	904	-	46.881
Garancije	24.047	-	-	-	24.047
Bruto izpostavljenost	25.936	-	-	-	25.936
Rezervacije	(1.889)	-	-	-	(1.889)
Druge zunajbilančne obveznosti	21.930	-	904	-	22.834
Bruto izpostavljenost	28.019	-	908	-	28.927
Rezervacije	(6.089)	-	(4)	-	(6.093)
Izpostavljenost skupaj 31.12.2013	3.165.731	529.026	117.143	9.187	3.821.087
Finančna sredstva 31.12.2012	3.557.824	382.097	122.068	7.176	4.069.165
Zunajbilančne obveznosti 31.12.2012	83.631	-	2.715	-	86.346
Izpostavljenost skupaj 31.12.2012	3.641.455	382.097	124.783	7.176	4.155.511
V preglednici so prikazane neto vrednosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju po geografskih območjih, ki so opredeljene glede na sedež dolžnika.
SID banka je izpostavljena iz naslova finančnih sredstev in zunajbilančnih obveznosti do držav PIIGSSHC (Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija, Slovenija, Madžarska in Ciper) v višini 3.171.305 tisoč EUR, od tega do Slovenije v višini 3.165.731 tisoč EUR, Španije v višini 3.119 tisoč EUR (finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo), Italije v višini 1.031 tisoč EUR (finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo), Irske v višini 1.001 tisoč EUR (finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo), in
Cipra v višini 423 tisoč EUR (finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo).
Izpostavljenost SID banke do Slovenije je na dan 31.12.2013 manjša za 475.724 tisoč EUR v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2012, izpostavljenost do drugih držav v EU pa se je povečala za 146.929 tisoč EUR. Največje dopustne izpostavljenosti do posameznih geografskih območij ima SID banka omejene z internimi limiti izpostavljenosti.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1138
		Druge	JVinV		
		članice	Evropa (brez	Druge	
Skupina SID banka	Slovenija	EU	članic EU)	države	Skupaj
Finančna sredstva 31.12.2013	3.150.750	589.000	149.076	9.857	3.898.682
Stanje na računih pri centralni banki	177.416	1	1	-	177.417
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	214.218	152.141	-	3.770	370.129
Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti	7.362	1	-	-	7.363
Dolžniški vrednostni papirji	206.856	152.140	-	3.770	362.766
Krediti	2.746.731	413.149	149.075	6.087	3.315.041
Krediti bankam	2.255.137	362.064	13.903	-	2.631.103
Krediti strankam, ki niso banke	490.966	50.993	134.166	6.087	682.212
Druga finančna sredstva	628	92	1.007	-	1.727
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	12.385	23.710	-	-	36.095
Zunajbilančne obveznosti 31.12.2013	46.362	48	924	-	47.333
Garancije	24.432	48	20	-	24.499
Bruto izpostavljenost	26.321	48	20	-	26.388
Rezervacije	(1.889)	-	-	-	(1.889)
Druge zunajbilančne obveznosti	21.930	-	904	-	22.834
Bruto izpostavljenost	28.019	-	908	-	28.927
Rezervacije	(6.089)	-	(4)	-	(6.093)
Izpostavljenost skupaj 31.12.2013	3.197.111	589.048	149.999	9.857	3.946.015
Finančna sredstva 31.12.2012	3.586.031	373.442	243.607	7.374	4.210.454
Zunajbilančne obveznosti 31.12.2012	84.035	-	2.827	-	86.861
Izpostavljenost skupaj 31.12.2012	3.670.066	373.442	246.434	7.374	4.297.315
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih
	Finančne		Dejavnost			Strokovne,		
	in		javne			znanstvene in		
	zavarovalniške	Predelovalne	uprave in		Promet in	tehnične		
SID banka	dejavnosti	dejavnosti	obrambe	Trgovina	skladiščenje	dejavnosti	Drugo	Skupaj
Finančna sredstva 31.12.2013	3.025.265	233.975	282.471	104.978	43.570	30.535	53.412	3.774.206
Stanje na računih pri centralni banki	177.416	-	-	-	-	-	-	177.416
Finančna sredstva, namenjena								
trgovanju	-	-	-	-	-	-	-	-
Izvedeni finančni instrumenti	-	-	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za								
prodajo	99.718	-	233.928	3.680	2.378	-	4.729	344.433
Delnice in deleži	-	-	-	-	2.175	-	-	2.175
Dolžniški vrednostni papirji	99.718	-	233.928	3.680	203	-	4.729	342.258
Krediti	2.712.036	233.975	48.543	101.298	41.192	30.535	48.683	3.216.262
Krediti bankam	2.614.504	-	-	-	-	-	-	2.614.504
Krediti strankam, ki niso banke	97.517	233.803	48.113	101.298	41.192	30.535	48.678	601.136
Druga finančna sredstva	15	172	430	-	-	-	5	622
Izvedeni finančni instrumenti,								
namenjeni varovanju	36.095	-	-	-	-	-	-	36.095
Zunajbilančne obveznosti								
31.12.2013	20.412	23.699	-	678	175	118	1.799	46.881
Garancije	20.315	3.601	-	-	-	-	131	24.047
Bruto izpostavljenost	20.397	5.398	-	-	-	-	141	25.936
Rezervacije	(82)	(1.797)	-	-	-	-	(10)	(1.889)
Druge zunajbilančne obveznosti	97	20.098	-	678	175	118	1.668	22.834
Bruto izpostavljenost	98	25.356	-	800	207	150	2.316	28.927
Rezervacije	(D	(5.258)	-	(122)	(32)	(32)	(648)	(6.093)
Izpostavljenost skupaj 31.12.2013	3.045.677	257.674	282.471	105.656	43.745	30.653	55.211	3.821.087
Finančna sredstva 31.12.2012	3.324.133 235.371 233.776 105.562 44.882 33.104 92.337 4.069.165
Zunajbilančne obveznosti 31.12.2012	22.066 60.784	30 117	-	559 2.790 86.346
Izpostavljenost skupaj 31.12.2012 3.346.199 296.155 233.806 105.679 44.882 33.663 95.127 4.155.511
SID banka je bila tudi v letu 2013 najbolj izpostavljena do finančne in zavarovalniške dejavnosti, saj pretežni del sredstev nameni bankam s sedežem v Republiki Slovenije, ki tako pridobljena sredstva v skladu z ZSIRB prenašajo na končne upravičence. Na dan 31.12.2013 v
primerjavi s stanjem na 31.12.2012 se je povečala samo izpostavljenost do dejavnosti javne uprave in obrambe iz naslova izvajanja programa (so)financiranja infrastrukturnih in okoljevarstvenih projektov občin.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1140
Skupina SID banka
Finančne in
zavarovalniške Predelovalne dejavnosti dejavnosti
Dejavnost javne
uprave in	Promet in
obrambe Trgovina skladiščenje
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Drugo
Skupaj
Finančna sredstva 31.12.2013
3.023.639
261.535
298.039 167.372 45.693 33.398 69.006 3.898.682
Stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Izvedeni finančni instrumenti Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Delnice in deleži Dolžniški vrednostni papirji
Krediti
Krediti bankam Krediti strankam, ki niso
banke
Druga finančna sredstva Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
Zunajbilančne obveznosti 31.12.2013
177.417
107.417 1
107.416 2.702.710 2.631.103
71.592 16
36.095
20.412
261.535
261.359 176
24.069
246.738
246.738 51.301
8.867 5.187 3.680 158.505
50.848 157.769 453 736
760
2.378 2.175 203 43.315
43.315
33.398
4.729
4.729 64.277
175
33.398 63.930 347
118 1.799
177.417
370.129 7.363 362.766 3.315.041 2.631.103
682.212 1.727
36.095
47.333
Garancije
Bruto izpostavljenost Rezervacije Druge zunajbilančne obveznosti Bruto izpostavljenost Rezervacije
Izpostavljenost skupaj 31.12.2013
5.768 (1.797) 20.098 25.356 (5.258)
82 82
678 800 (122)
3.044.051
285.603 298.039 168.132
175 207 (32)
45.868
118
150 (32)
131 141
1.668 2.316 (648)
24.499 26.388 (1.889) 22.834 28.927 (6.093)
33.516 70.805 3.946.015
Finančna sredstva 31.12.2012 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2012
Izpostavljenost skupaj 31.12.2012
3.315.540 274.158 22.066 61.161 3.337.606 335.319
249.367 174.521 48.461
30 256 249.397 174.777 48.461
37.079 111.329 4.210.455 559 2.790 86.861 37.638 114.119 4.297.316
3.2 Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma, ko je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih. Bolj ko so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov
sredstev in zunajbilančnih postavk neusklajeni, večje je tveganje nelikvidnosti.
Likvidnostno tveganje v ožjem smislu bi nastopilo, ko banka z naložbenimi posli ne bi bila zmožna odplačevati svojih obveznosti. Te obveznosti se običajno poravnavajo z denarnimi prilivi, hitro unovčljivimi sredstvi in izposojenimi viri sredstev. Likvidnostno tveganje v širšem smislu je tveganje, da se bo banka morala
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1141
dodatno zadolžiti po višji obrestni meri, in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom. To tveganje je v SID banki nizko zaradi presežne kratkoročne likvidnostne pozicije in ustrezne sekundarne likvidnosti, ki v znatnem delu vsebuje državne in druge visoko kvalitetne in likvidne vrednostne papirje.
SID banka ne sprejema depozitov, zato ni izpostavljena likvidnostnemu tveganju v klasičnem pomenu. Kljub temu se lahko pojavijo težave v primeru, da dolžnik zamuja z vračilom kredita oziroma ga ne vrne ali da SID banka ob zapadlosti obstoječih obveznosti ne bi mogla nadomestiti z novimi viri sredstev. Za ravnanje v takšnih primerih ima SID banka natančno opredeljene postopke. Prav tako se izračuni količnikov likvidnosti za osnovni scenarij in scenarij izjemnih situacij tedensko obravnavajo na likvidnostnem odboru. Primernost predpostavk, uporabljenih v scenarijih, se preverja na komisiji za upravljanje z bilanco.
Upravljanje likvidnostnega tveganja SID banke in Skupine SID banka poteka v skladu s politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, kjer so opredeljeni postopki upravljanja sredstev in virov sredstev v domači in tujih valutah na dnevni ravni kot tudi na daljši rok. SID banka in Skupina SID banka obvladujeta likvidnostno tveganje z ustreznim načrtovanjem prilivov in odlivov, ki se izvaja ločeno za lastni račun, račun sredstev varnostnih rezerv in sredstev rezerv PIO ter primernim stanjem visoko likvidnih finančnih naložb. V skladu s politiko upravljanja likvidnostnega tveganja SID banka in Skupina SID banka zagotavljata redno izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti ter kakovostno upravljanje operativne in strukturne likvidnosti.
SID banka spremlja in meri izpostavljenost likvidnostnemu tveganju na podlagi dnevnega izračuna količnikov likvidnosti na način, določen z veljavno bančno zakonodajo, kot ga predpisuje sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje likvidnostne pozicije bank in hranilnic. Količnik likvidnosti predstavlja
razmerje med vsoto finančnih sredstev v domači in tuji valuti in vsoto virov sredstev v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost. Količnik likvidnosti prvega razreda (0-30 dni) mora znašati najmanj 1, količnik likvidnosti drugega razreda (0-180 dni) je informativnega značaja. SID banka ima interno določene višje vrednosti količnikov likvidnosti od zakonsko predpisanih, kar ji zagotavlja dodatno varnost. V primeru, da količnik likvidnosti prvega razreda doseže vrednost 1,2 oziroma količnik likvidnosti drugega razreda doseže vrednost 1,10, mora oddelek za zakladništvo predstaviti ukrepe varovanja zadostne likvidnosti. Dnevne vrednosti količnika likvidnosti prvega razreda so v letu 2013 presegale zakonske zahteve Banke Slovenije. Količnik likvidnosti prvega razreda na dan 31.12.2013 znaša 19,21, količnik likvidnosti drugega razreda pa 10,62.
SID banka trimesečno izračunava vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR, liquidity coverage ratio), ki znatno presega minimalno višino 100 odstotkov. Količnik likvidnostnega kritja na dan 31.12.2013 znaša 1.809 odstotkov, na dan 31.12.2012 znaša 2.156 odstotkov. Izračun obravnava likvidnostni odbor.
Oddelek za zakladništvo v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami SID banke tedensko in mesečno načrtuje likvidnostne tokove ter simulira količnik likvidnosti prvega razreda za prihodnje obdobje. V primeru, da je treba izboljšati operativno ali strukturno likvidnost, oddelek za zakladništvo predlaga likvidnostnemu odboru sprejetje ukrepov za obvladovanje omenjenih tveganj (podaljševanje ročnosti pasivnih poslov, skrajševanje ročnosti aktivnih poslov, najemanje depozitov in kreditnih linij na denarnem trgu, zmanjševanje garancijskega in kreditnega potenciala). Z namenom pridobitve dodatne rezervne dnevne likvidnosti od centralne banke oziroma od drugih bank, ima SID banka stalno na razpolago portfelj vrednostnih papirjev, namenjen zavarovanju tovrstnih terjatev do SID banke.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2013 Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31.12.2013
Dol Nad 1 do 3 Nad 3 do	Nadi	Nad 5
SID banka_meseca_mesece 12 mesecev_do 5 let_let_Skupaj
Finančna sredstva	288.143 254.325 563.751 1.308.129 1.359.858 3.774.206
Stanje na računih pri centralni banki	177.416	-	-	-	-	177.416
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	4.578	34.395	144.600	132.895	27.965	344.433
Krediti	106.149	219.930	418.943	1.146.444	1.324.796	3.216.262
Krediti bankam	99.581	217.045	335.732	1.003.820	958.326	2.614.504
Krediti strankam, ki niso banke	6.353	2.486	83.211	142.620	366.466	601.136
Druga finančna sredstva	215	399	-	4	4	622
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	-	208	28.790	7.097	36.095
Finančne obveznosti	20.526	3.775	357.633	1.661.997	1.388.620	3.432.551
Finančne obveznosti do centralne banke	-	-	-	207.742	-	207.742
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	-	-	-	17	-	17
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	20.526	3.775	357.633	1.454.109	1.388.620	3.224.663
Vloge in krediti bank	19.500	3.644	88.796	525.442	978.094	1.615.476
Vloge in krediti strank, ki niso banke	6	-	117.820	-	355.145	472.971
Dolžniški vrednostni papirji	-	-	151.017	928.605	55.091	1.134.713
Druge finančne obveznosti	1.020	131	-	62	290	1.503
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	-	-	129	-	129
Likvidnostna vrzel 31.12.2013	267.617	250.550	206.118	(353.868)	(28.762)	341.655
Prevzete nepreklicne obveznosti	357	7.392	21.321	5.263	20.396	54.729
Finančna sredstva 31.12.2012	125.875	302.154	201.422	1.994.338	1.445.376	4.069.165
Finančne obveznosti 31.12.2012	838	11	277.184	2.088.366	1.367.121	3.733.520
Likvidnostna vrzel 31.12.2012	125.037	302.143	(75.762)	(94.028)	78.255	335.645
Prevzete nepreklicne obveznosti 31.12.2012	8.636	100	29.633	39.029	22.108	99.506
						
	Dol	Nad 1 do 3	Nad 3 do 12	Nad 1	Nad 5	
Skupina SID banka	meseca	mesece	mesecev	do 5 let	let	Skupaj
Finančna sredstva	343.489	297.254	573.478	1.318.585	1.365.879	3.898.685
Stanje na računih pri centralni banki	177.417	-	-	-	-	177.417
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	9.783	34.528	148.861	143.061	33.898	370.130
Krediti	156.289	262.727	424.409	1.146.734	1.324.884	3.315.042
Krediti bankam	109.039	223.516	336.402	1.003.820	958.326	2.631.103
Krediti strankam, ki niso banke	46.745	38.431	87.715	142.768	366.554	682.213
Druga finančna sredstva	505	780	292	146	4	1.727
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	-	208	28.790	7.097	36.095
Finančne obveznosti	23.139	45.941	396.892	1.662.611	1.388.620	3.517.203
Finančne obveznosti do centralne banke	-	-	-	207.742	-	207.742
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	-	-	-	17	-	17
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	23.139	45.941	396.892	1.454.723	1.388.620	3.309.315
Vloge in krediti bank	21.257	45.372	127.908	526.009	978.094	1.698.640
Vloge in krediti strank, ki niso banke	6	-	117.820	-	355.145	472.971
Dolžniški vrednostni papirji	-	-	151.017	928.605	55.091	1.134.713
Druge finančne obveznosti	1.876	569	147	109	290	2.991
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	-	-	129	-	129
Likvidnostna vrzel 31.12.2013	320.350	251.313	176.586	(344.026)	(22.741)	381.482
Prevzete nepreklicne obveznosti	661	7.540	21.321	5.263	20.396	55.181
Finančna sredstva 31.12.2012	196.339	362.623	238.971	1.962.862	1.449.658	4.210.453
Finančne obveznosti 31.12.2012	4.406	66.725	313.855	2.088.760	1.367.121	3.840.866
Likvidnostna vrzel 31.12.2012	191.933	295.898	(74.884)	(125.898)	82.537	369.587
Prevzete nepreklicne obveznosti 31.12.2012	9.032	219	29.633	39.029	22.108	100.021
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1143
Pri prikazu postavk finančnih sredstev in finančnih obveznosti po preostali zapadlosti se kaže obvladovanje likvidnostnega tveganja v povezavi s kreditnim tveganjem. Postavke so prikazane v neto vrednostih (bruto vrednosti, zmanjšane za oblikovane oslabitve). SID banka v letu 2013, kljub zaostrenim finančnim in ekonomskim razmeram, ni imela likvidnostnih težav, kar je posledica daljših ročnosti pasivnih poslov in ustrezne sekundarne likvidnosti.
SID banka mora od decembra 2011 ponovno izpolnjevati obvezne rezerve pri centralni banki. Znesek obvezne rezerve je določen v višini 1 odstotka vrednosti prejetih vlog in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev z
dogovorjeno dospelostjo do dveh let. Pri izračunu se upošteva splošna olajšava v višini 100 tisoč EUR.
SID banka izpolnjuje obvezne rezerve, če na poravnalnem računu povprečno stanje ob koncu koledarskega dneva v obdobju izpolnjevanja ni manjše od zneska, ki je izračunan za navedeno obdobje. Skladno s pravilnikom o izpolnjevanju obveznih rezerv se lahko zahtevano povprečje uravnava vsak dan v posameznem obdobju izpolnjevanja sproti oziroma se na zadnji dan obdobja izpolnjevanja enkratno zagotovi ustrezna višina sredstev. Za obdobje od 11.12.2013 do 14.1.2014 je znašala izračunana obvezna rezerva 599 tisoč EUR. SID banka je izpolnjevanje obveznih rezerv zagotovila v prvi polovici tega obdobja.
3.3 Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je tveganje spremembe obrestne mere obrestno občutljivih postavk sredstev in obveznosti, ki ima lahko neugoden vpliv na izkaz poslovnega izida in ekonomsko vrednost sredstev, obveznosti ter zunajbilančnih postavk. V največji meri izpostavljenost obrestnemu tveganju izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi (dohodkovni vidik). Drugi del obrestnega tveganja predstavlja občutljivost naložbenih poslov na spremembo obrestne mere (ekonomski vidik).
Na strani sredstev je SID banka izpostavljena obrestnemu tveganju iz naslova vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, danih kreditov ter stanj na poravnalnem in poslovnih računih, na strani obveznosti pa iz naslova prejetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev.
Ker SID banka pridobiva tudi vire s fiksno obrestno mero, z namenom zmanjšanja obrestnega tveganja sklepa posle z izvedenimi finančnimi instrumenti (obrestne zamenjave), ki jih obravnava v okviru računovodskega
obračunavanja varovanj pred tveganji (hedge accounting), s čimer dosega manjšo nestanovitnost poslovnega izida iz naslova sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, katerih namen je varovanje tveganja.
SID banka analizira izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo obrestnih razmikov, kjer zasleduje politiko zaprte bančne pozicije oziroma čim manjše višine obrestnih razmikov.
SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju zlasti z usklajevanjem načinov obrestovanja postavk sredstev in obveznosti. Večji del postavk sredstev in obveznosti predstavljajo instrumenti v evrih z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero Euribor, tako da banka ostane izpostavljena le še tveganju, ki izhaja iz časovne neusklajenosti spremembe referenčne obrestne mere in nepopolne usklajenosti pri izbiri referenčne obrestne mere (3 oziroma 6-mesečni Euribor).
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1144
Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31.12.2013
						Skupaj		
	Dol	Nad 1 do	Nad 3 do	Nadi	Nad 5	obrestovane Neobrestovane		
SID banka	meseca	3 mesece	12 mesecev	do 5 let	let	postavke	postavke	Skupaj
Finančna sredstva	519.302	736.906	2.347.808	118.799	48.602	3.771.417	2.789	3.774.206
Stanje na računih pri centralni banki	177.416	-	-	-	-	177.416	-	177.416
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	-	-	-	-	-	-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	25.126	56.824	143.026	103.031	14.251	342.258	2.175	344.433
Krediti	316.760	680.082	2.168.687	15.768	34.351	3.215.648	614	3.216.262
Krediti bankam	122.432	568.356	1.891.179	14.251	18.286	2.614.504	-	2.614.504
Krediti strankam, ki niso banke	194.328	111.726	277.508	1.513	16.061	601.136	-	601.136
Druga finančna sredstva	-	-	-	4	4	8	614	622
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	-	36.095	-	-	36.095	-	36.095
Finančne obveznosti	462.367	598.041	1.526.292	726.971	117.377	3.431.048	1.503	3.432.551
Finančne obveznosti do centralne banke	207.742	-	-	-	-	207.742	-	207.742
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	-	-	17	-	-	17	-	17
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	254.625	597.912	1.526.275	726.971	117.377	3.223.160	1.503	3.224.663
Vloge in krediti bank	182.006	196.046	1.237.424	-	-	1.615.476	-	1.615.476
Vloge in krediti strank, ki niso banke	72.619	200.232	137.834	-	62.286	472.971	-	472.971
Dolžniški vrednostni papirji	-	201.634	151.017	726.971	55.091	1.134.713	-	1.134.713
Druge finančne obveznosti	-	-	-	-	-	-	1.503	1.503
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	129	-	-	-	129	-	129
Vrzel obrestne občutljivosti								
31.12.2013	56.935	138.865	821.516	(608.172)	(68.775)	340.369	1.286	341.655
Finančna sredstva 31.12.2012	285.558	787.572	2.754.331	178.562	62.458	4.068.481	683	4.069.165
Finančne obveznosti 31.12.2012	424.583	420.757	1.547.388	1.218.354	121.266	3.732.349	1.171	3.733.520
Vrzel obrestne občutljivosti								
31.12.2012	(139.025)	366.815	1.206.943	(1.039.792)	(58.808)	336.133	(488)	335.645
		Nad 1				Skupaj		
	Dol	do 3	Nad 3 do	Nad 1	Nad 5	obrestovane Neobrestovane		
Skupina SID banka	meseca	mesece	12 mesecev	do 5 let	let	postavke	postavke	Skupaj
Finančna sredstva	595.497	753.889	2.354.238	124.681	52.612	3.880.917	17.767	3.898.683
Stanje na računih pri centralni banki	177.416	-	-	-		177.416	1	177.417
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	-	-	-	-		-	-	-
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	26.224	60.239	149.270	108.773	18.261	362.767	7.363	370.130
Krediti	391.857	693.650	2.168.873	15.908	34.351	3.304.639	10.403	3.315.041
Krediti bankam	131.644	574.827	1.891.848	14.251	18.286	2.630.856	246	2.631.102
Krediti strankam, ki niso banke	260.045	118.488	276.746	1.513	16.061	672.853	9.360	682.213
Druga finančna sredstva	167	335	279	144	4	930	797	1.727
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	-	36.095	-	-	36.095	-	36.095
Finančne obveznosti	507.119	629.373	1.532.613	726.971	117.377	3.513.453	3.751	3.517.204
Finančne obveznosti do centralne banke	207.742	-	-	-	-	207.742	-	207.742
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	-	-	17	-	-	17	-	17
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	299.377	629.244	1.532.596	726.971	117.377	3.305.565	3.751	3.309.316
Vloge in krediti bank	226.758	227.378	1.243.745	-	-	1.697.881	759	1.698.640
Vloge in krediti strank, ki niso banke	72.619	200.232	137.834	-	62.286	472.971	-	472.971
Dolžniški vrednostni papirji	-	201.634	151.017	726.971	55.091	1.134.713	-	1.134.713
Druge finančne obveznosti	-	-	-	-	-	-	2.992	2.992
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	-	129	-	-	-	129	-	129
Vrzel obrestne občutljivosti								
31.12.2013	88.378	124.516	821.625	(602.290)	(64.765)	367.464	14.016	381.480
Finančna sredstva 31.12.2012	377.152	812.694	2.751.472	184.825	64.838	4.190.982	19.471	4210.453
Finančne obveznosti 31.12.2012	482.163	460.985	1.554.311	1.218.355	121.266	3.837.080	3.786	3.840.865
Vrzel obrestne občutljivosti 31.12.2012
(105.011) 351.710 1.197.161 (1.033.530) (56.428) 353.902 15.685 369.587
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1145
Analiza občutljivosti
SID banka in Skupina SID banka letno izdelata analizo občutljivosti postavk sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo, na spremembo obrestne mere.
Analiza občutljivosti obrestno občutljivih postavk sredstev in obveznosti je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk. Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe.
Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki SID banke v letu 2014 povečali za 2.835 tisoč EUR (v 2013 za 2.411 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni.
Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki Skupine SID banka v letu 2014 povečali za 3.017 tisoč EUR (v letu 2013 za 2.754 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni.
Analiza občutljivosti je izdelana tudi za tveganje spremembe cene dolžniških vrednostnih papirjev SID banke. Če bi se cene dolžniških vrednostnih papirjev povečale za 100 bazičnih točk, bi se prevrednotovalni popravki kapitala zvišali za 3.422 tisoč EUR, v primeru znižanja cene za 100 bazičnih točk pa bi se v enakem znesku prevrednotovalni popravki kapitala znižali.
3.4 Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi neugodne spremembe deviznih tečajev.
Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tečajev, s pomočjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh sredstev in obveznosti v tujih valutah. Odprta devizna pozicija, kije sicer omejena z interno postavljenimi limiti, je bila skozi vse leto 2013 minimalna.
Posli, ki jih SID banka in Skupina SID banka opravljata v tujih valutah, ne predstavljajo pomembnih transakcij in s
tem tudi ne valutnega tveganja. Zaradi minimalne izpostavljenosti valutnemu tveganju SID banka in Skupina SID banka ne izdelujeta analize valutne občutljivosti.
Skupina SID banka veže predujme odstopnikov terjatev na evre, da bi v največji meri nevtralizirala učinek gibanja deviznih tečajev na dolgove, izražene v evrih. Na področju zavarovalništva Skupina SID banka v največji meri valutno strukturo kritnega premoženja usklajuje z valutno strukturo izpostavljenosti.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1146
Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po valutah na dan 31.12.2013
		SID banka			Skupina SID banka		
	EUR	Druge USD valute	Skupaj	EUR	USD	Druge valute	Skupaj
Finančna sredstva	3.740.297	33.909 -	3.774.206	3.858.106	33.910	6.667	3.898.683
Stanje na računih pri centralni banki	177.416 Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	343.444
Krediti	3.183.342
Krediti bankam	2.581.674
Krediti strankam, ki niso banke	601.046
Druga finančna sredstva	622
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	36.095
32.920 32.830
177.416
344.433 3.216.262 2.614.504 601.136 622 36.095
177.416
369.141 3.275.454 2.596.515 677.494 1.444 36.095
989 32.921 32.831 90
6.666 1.755 4.628 283
177.417
370.130 3.315.040 2.631.102 682.212
36.095
Finančne obveznosti
3.398.940 33.611
3.432.551 3.482.444 33.612
1.147 3.517.204
Finančne obveznosti do centralne banke	207.742
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	17 Finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti	3.191.052
Vloge in krediti bank	1.581.865
Vloge in krediti strank, ki niso banke	472.971
Dolžniški vrednostni papirji	1.134.713
Druge finančne obveznosti	1.503
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju_129
33.611 33.611
207.742
3.224.663 1.615.476 472.971 1.134.713 1.503 129
207.742
3.274.556 1.664.109 472.971 1.134.713 2.763 129
33.612 33.611
1.147 919
228
207.742
3.309.316 1.698.640 472.971 1.134.713 2.992 129
Neto bilančna pozicija 31 ■ 12.2013
341.357
298
341.655 375.662
298
5.519
381.479
Prevzete nepreklicne obveznosti
Finančna sredstva 31.12.2012 Finančne obveznosti 31.12.2012
4.053.576 3.718.346
15.588 15.174
4.069.165 3.733.520
4.183.535 3.822.669
15.589 15.174
11.328 3.023
4.210.453 3.840.866
Neto bilančna pozicija 31.12.2012
335.230
414
335.645
360.866
415
8.306
369.587
Prevzete nepreklicne obveznosti 31.12.2012
79.645
21.187
100.833
80.160
21.187
101.347
3.5 Operativno tveganje
Operativno tveganje nastane zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov in je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, načinov delovanja notranjih kontrol, učinkovitosti notranje in zunanje revizije itd.
Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev ter zunanji dogodki.
Z naraščanjem vloge SID banke kot osrednje slovenske spodbujevalno-razvojne finančne institucije, z večanjem obsega poslovanja ter postopnim naraščanjem kompleksnosti produktov in procesov se operativna tveganja povečujejo. Predvidenim novim nalogam mora
slediti pridobitev ustreznih kvalitetnih kadrov in uvajanje novih informacijskih tehnologij za zagotavljanje ustreznih podatkov in aplikativne podpore.
Operativna tveganja spremlja banka v skladu z enostavnim pristopom. Obvladovanje operativnega tveganja temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol, sistemu odločanja in pooblastil, ustreznem nadomeščanju v času odsotnosti, ustrezni usposobljenosti kadra ter vlaganju v informacijsko tehnologijo. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povečujejo, so bila obvladovana z dodatnimi ukrepi, kot so vzpostavljen načrt neprekinjenega poslovanja, podvojenost strežniške infrastrukture in drugimi ukrepi za povečanje informacijske varnosti (sistemi za preprečevanje vdorov, sistemi za detekcijo vdorov, nadzorni sistemi).
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1147
3.6 Upravljanje s kapitalom
SID banka in Skupina SID banka morata vedno razpolagati z ustreznim kapitalom kot rezervo za različna tveganja, ki sta jim izpostavljeni pri poslovanju. Gre za stalen proces določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala, upoštevaje prevzeta tveganja, opredeljena v politiki upravljanja s kapitalom.
Kapitalsko tveganje se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča banka pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju ali ob neugodnih pogojih v poslovnem okolju.
Vloga in odgovornosti nadzornega sveta pri upravljanju kapitalskega tveganja in kapitala so presoja ustreznosti Politike upravljanja kapitalskega tveganja in kapitala in ocenjevanje izvajanja politike. Uprava je odgovorna za sprejem ustrezne politike upravljanja kapitala, zagotovitev ustreznega obsega in kvalitete kapitala in izpolnjevanje kapitalskih zahtev regulatorja.
Izračun kapitalske ustreznosti Skupine SID banka temelji na konsolidiranih računovodskih izkazih. V skladu s sklepom o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi se v konsolidirane računovodske izkaze ne vključujejo zavarovalnice, poleg tega pa se skupaj obvladovane družbe konsolidirajo po sorazmerni metodi. V konsolidaciji na podlagi omenjenega sklepa sta tako vključeni SID banka in po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina Prvi faktor.
Kapital za namen kapitalske ustreznosti
Kapital in kapitalska ustreznost sta nadzorovana v skladu s smernicami Baselskega odbora in direktivami EU in jih je v svoje predpise prevzela tudi Banka Slovenije.
Minimalni kapital in lastnosti posameznih sestavin kapitala, razmerja in omejitve, pogoje za pridobitev dovoljenja za upoštevanje finančnih instrumentov, način in obdobje njihovega usklajevanja ter odbitne postavke pri izračunu kapitala podrobno opredeljuje sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic.
Kapital banke se glede na svoje lastnosti in zahtevane pogoje deli na tri kategorije: temeljni kapital (TIER 1), dodatni kapital I (TIER 2) in dodatni kapital II. Kapital se izračuna kot vsota vseh treh kategorij, pri čemer je potrebno upoštevati odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih kategorij kapitala, razmerja med posameznimi kategorijami kapitala in namen posameznih kategorij.
SID banka in Skupina SID banka izračunavata kapitalsko zahtevo za kreditna tveganja po standardiziranem pristopu, kapitalsko zahtevo za operativna tveganja pa v skladu z enostavnim pristopom.
Od temeljnega in dodatnega kapitala I se odštejejo zneski udeležbe banke v zavarovalnicah. S tem se pridobi znesek kapitala, ki se v nadaljevanju uporabi za ugotovitev kapitalske ustreznosti, katere izračun temelji na vključevanju kapitalskih zahtev za kreditno in operativno tveganje.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1148
Sestavine kapitala in količnik kapitalske ustreznosti za SID banko in Skupino SID banka
	SID	banka	Skupina SID banka	
	31.12.2013	31.12.2012	31.12.2013	31.12.2012
Temeljni kapital (TIER1)	343.410	338.730	354.568	344.978
Osnovni kapital	300.000	300.000	300.000	300.000
(-) Lastne delnice	(1.324)	(1.324)	(1.324)	(1.324)
Kapitalske rezerve	1.139	1.139	1.139	1.139
Rezerve iz dobička in zadržani dobički	44.272	39.407	55.446	46.167
Presežek iz prevrednotenja (PP) - bonitetni filtri	0	0	0	0
Odbitna postavka od temeljnega kapitala	(677)	(491)	(692)	(1.003)
(-) Neopredmetena sredstva	(677)	(491)	(692)	(1.003)
Dodatni kapital 1 (TIER 2)	0	10	0	10
Presežki iz prevrednotenja (PP) v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za				
prodajo-delnice,deleži	0	10	0	10
Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala 1	(8.413)	(11.500)	(8.413)	(8.412)
Skupaj kapital za namen kapitalske ustreznosti	344.997	327.239	346.156	336.575
				
Kapitalske zahteve	162.567	183.996	171.811	194.656
Količnik kapitalske ustreznosti (v %)	16,49	14,23	16,12	13,83
Kapitalske zahteve glede na vrsto tveganja in njihova struktura
SID banka_Skupina SID banka
	2013	Struktura v%	2012	Struktura v%	2013	Struktura v%	2012	Struktura v%
Kapitalske zahteve								
-za kreditno tveganje	152.757	94,0	177.381	96,4	159.803	93,0	186.745	95,9
-za operativno tveganje	9.809	6,0	6.615	3,6	11.046	6,4	7.911	4,1
-za valutno tveganje	0	0,0	0	0,0	961	0,6	0	0,0
Skupaj	162.567	100	183.996	100	171.811	100	194.656	100
Kapitalske zahteve za kreditno tveganje
	SID	banka	Skupina SID banka	
Kategorije izpostavljenosti	31.12.2013	31.12.2012	31.12.2013	31.12.2012
Enote centralne ravni države ali centralne banke	3	5	86	299
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	926	394	987	544
Osebe javnega sektorja	996	1.044	1.009	1.048
Institucije	102.742	120.312	103.047	121.476
Podjetja	42.910	51.567	48.514	58.297
Zapadle postavke	4.682	3.406	5.220	4.074
Regulatorno zelo tvegane postavke	0	256	286	513
Krite obveznice	42	76	42	76
Naložbe v investicijske sklade	0	11	0	11
Ostale izpostavljenosti	456	310	611	409
Skupaj	152.757	177.381	159.803	186.745
SID banka je v obeh prikazanih letih izpolnjevala kapitalsko ustreznost nad predpisanim minimumom 8 odstotkov. Kapital za namen kapitalske ustreznosti se je v letu 2013 povečal za ugotovljeni čisti dobiček poslovnega leta in zaradi zmanjšanja odbitnih postavk. Kapitalske zahteve za kreditna tveganja so se znižale za 13,9 odstotkov oziroma v absolutnem znesku za 24.624 tisoč EUR. V absolutnem znesku se je najbolj zmanjšala
kategorija izpostavljenosti institucije. Kapitalske zahteve za operativna tveganja za leto 2013 so se povečale kot posledica večjih prihodkov v zadnjih treh letih pred letom 2013, za katerega je bila izračunana kapitalska zahteva. V skladu s sklepom o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic ob koncu leta ni bilo treba oblikovati kapitalskih zahtev za valutna tveganja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1149
Ocena potrebnega notranjega kapitala
SID banka letno ocenjuje profil tveganosti banke, ki predstavlja dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje.
Profil tveganosti predstavlja osnovo za celovit proces upravljanja tveganj, ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, načrtovanje postopkov notranjega revidiranja ter izvajanje neposrednega nadzora Banke Slovenije.
V skladu s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in Sklepom o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi se profil tveganosti ocenjuje za celotno Skupino SID banka.
Pri oceni ustreznega notranjega kapitala se upoštevajo tveganja, ki so zajeta v prvem stebru (kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje), tveganja drugega stebra (tveganje koncentracije, transferno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, tveganje dobičkonosnosti, tveganje poravnave, tveganje ugleda, strateško tveganje, kapitalsko tveganje) in drugi elementi ter dejavniki zunanjega okolja (regulatorne
spremembe, vpliv ekonomskih ciklov, testi izjemnih situacij). V okviru dejavnikov zunanjega okolja je SID banka ocenila kapitalsko potrebo iz naslova stres testov v višini nezavarovanega dela vseh tistih terjatev, ki zamujajo s plačilom več kot 90 dni in za katerega SID banka nima oblikovanih oslabitev.
Interna ocena kapitalskih potreb
vmio EUR
SID banka in Skupina SID banka 31.12.2013 v%
Kapitalske zahteve - za kreditno tveganje -za operativno tveganje -za valutno tveganje
160 11 0
78,8 5,4 0
Kapitalske potrebe
-	za obrestno tveganje -za tveganje koncentracije
-	za strateško tveganje
-	za dejavnike zunanjega okolja
22 10,8 0 0
Interna ocena kapitalskih potreb
203 100
Interna ocena kapitalskih potreb na dan 31.12.2013 znaša 203 mio EUR. V interni oceni kapitalskih potreb predstavljajo kapitalske zahteve za kreditna tveganja 78,8 odstotka, za operativna tveganja 5,4 odstotka in za obrestno tveganje, tveganje koncentracije strateško tveganje, in zunanjih dejavnikov 15,8 odstotka.
3.7 Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti
Poštena cena je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.
Poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, s katerimi se trguje na delujočem trgu, temeljijo na objavljenih tržnih cenah. Za vse druge finančne instrumente SID banka in Skupina SID banka ugotavljata pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.
Delujoč trg je trg, na katerem se pogosto izvajajo transakcije s sredstvi ali obveznostmi, tako da se redno zagotavljajo javne informacije o cenah.
SID banka in Skupina SID banka merita pošteno vrednost z uporabo hierarhije poštenih vrednosti, ki odražajo pomembnost uporabljenih ustreznih vložkov.
-	Nivo 1: kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko SID banka in Skupina SID banka dostopata na datum merjenja.
-	Nivo 2: vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Nivo 1, in jih je mogoče neposredno (cene) ali posredno (izpeljani iz cen) opazovati za sredstvo ali obveznost. V Nivo 2 SID banka in Skupina SID banka vključujeta finančne instrumente vrednotene z uporabo: kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujočih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva in obveznosti na nedelujočih trgih ali vložki, ki niso kotirane cene in jih je mogoče opazovati za
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1150
sredstva ali obveznosti npr. obrestne mere in krivulje donosa.
- Nivo 3: SID banka in Skupina SID banka v to kategorijo vključujeta finančne instrumente za katere izračunavata pošteno vrednost po modelu, ki uporablja pretežno neopazovane vložke.
Opazovani vložki se razvijejo na podlagi tržnih podatkov, kot so javno dostopne informacije o dejanskih dogodkih ali transakcijah. Neopazovani vložki, so vložki, za katere tržni podatki niso na voljo in se razvijejo z uporabo najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti.
Finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
Finančni instrumenti, ki jih SID banka in Skupina SID banka v izkazu finančnega položaja izkazuje po pošteni vrednosti, so finančna sredstva in obveznosti,
namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju.
Finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju in izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju, ki vključujejo obrestne zamenjave, se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulje donosa.
Poštena vrednost finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo se določi z uporabo kotiranih cen na delujočih trgih za enaka sredstva, z uporabo kotiranih cen na delujočih trgih za podobna sredstva in kotiranih cen za enaka ali podobna sredstva na nedelujočih trgih.
Finančni instrumenti merjeni po pošteni vrednosti -hierarhija poštene vrednosti
Preglednica prikazuje finančne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti na datum poročanja, glede na nivo v hierarhiji poštene vrednosti, v katere so razvrščeni.
SID banka
31.12.2013
31.12.2012
Nivo 1
Nivo 2
Skupaj
Nivo 1
Nivo 2
Skupaj finančna sredstva
362.917
43.307
406.224 323.289
88.569
Skupaj
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva, namenjena trgovanju	0	0	0	0	1	1
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	337.221	7.212	344.433	299.190	10.565	309.755
-dolžniški vrednostni papirji	337.221	5.037	342.258 299.055	10.565	309.620
-lastniški vrednostni papirji	0	2.175	2.175	135	0	135
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	0	36.095	36.095	0	78.003	78.003
Skupaj finančna sredstva	337.221	43.307	380.528	299.190		88.569	387.759
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	0 0	129	129		0 0	44 0	44 0
Skupaj finančne obveznosti	0	146	146		0	44	44
							
			Skupina SID banka				
		31.12.2013				31.12.2012	
	Nivo 1	Nivo 2	Skupaj	Nivo 1		Nivo 2	Skupaj
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Finančna sredstva, namenjena trgovanju 0	0 0 0	1	1
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 362.917	7212 370.129 323.289	10.565	333.854
-dolžniški vrednostni papirji 357.729	5.037 362.766 315.952	10.565	326.517
-lastniški vrednostni papirji 5.188	2.175 7.363 7.337	0	7.337
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju_0 36.095_36.095_0	78.003	78.003
411.858
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
129
129
44 0
44 0
Skupaj finančne obveznosti
146
146
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1151
Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
Preglednica prikazuje poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti in jih
analizira glede na raven v hierarhiji poštene vrednosti, v katere so razvrščene.
31.12.2013
		SID banka				Skupina SID banka		
	Nivo 2	Nivo 3	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Nivo 2	Nivo 3	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost
Denar v blagajni in stanje na								
računih pri centralni banki	177.416	0	177.416	177.416	177.417	0	177.417	177.417
Krediti	2.618.148	603.091	3.221.964	3.216.262	2.636.577	684.139	3.320.715	3.315.041
- krediti bankam	2.618148	0	2.618148	2.614.504	2.634.747	0	2.634.747	2.631.103
- krediti strankam, ki niso banke	0	603.091	603.091	601.136	0	684.139	684.139	682.212
- druga finančna sredstva	725	0	725	622	1.830	0	1.830	1.726
Skupaj finančna sredstva	2.796.289	603.091	3.399.380	3.393.678	2.813.994	684.139	3.498.132	3.492.458
Finančne obveznosti do centralne								
banke	207.742	0	207.742	207.742	207.742	0	207.742	207.742
Finančne obveznosti, merjene po								
odplačni vrednosti	2.090.936	1.134.713	3.225.649	3.224.663	2.175.561	1.134.713	3.310.274	3.309.316
-vloge bank	40.497	0	40.497	40.497	40.497	0	40.497	40.497
- vloge strank, ki niso banke	6	0	6	6	6	0	6	6
-krediti bank	1.575.729	0	1.575.729	1.574.979	1.658.864	0	1.658.864	1.658.142
- krediti strank, ki niso banke	473.201	0	473.201	472.965	473.201	0	473.201	472.965
- dolžniški vrednostni papirji	0	1.134.713	1.134.713	1.134.713	0	1.134.713	1.134.713	1.134.713
-druge finančne obveznosti	1.503	0	1.503	1.503	2.993	0	2.993	2.993
Skupaj finančne obveznosti	2.298.678	1.134.713	3.433.391	3.432.405	2.383.303	1.134.713	3.518.016	3.517.058
Za knjigovodske vrednosti denarja se predpostavlja da so približno enake njihovi pošteni vrednosti.
Za poštene vrednosti kreditov z variabilnim donosom in spremenljivo obrestno mero, pri katerih se kreditno tveganje pomembno ne spreminja, so uporabljene tržne obrestne mere. Glede na to, da predstavlja portfelj kreditov z nespremenljivo obrestno mero komaj 1,6 odstotka, SID banka in Skupina SID banka ocenjujeta, da ni materialnih razlik med pošteno vrednostjo kreditov in njihovo knjigovodsko vrednostjo.
Poštena vrednost finančnih obveznosti po variabilni obrestni meri je približno enaka njihovi knjigovodski vrednosti na datum poročanja. SID banka in Skupina SID
banka nimata finančnih obveznosti s fiksno obrestno mero, tako da so za izračun poštene vrednosti uporabljene tržne obrestne mere.
Izdane dolžniške vrednostne papirje in kredite SID banka in Skupina SID banka pripoznava in meri po odplačni vrednosti. Za instrumente, ki so vključeni v razmerje varovanja pred tveganji, za namene izračunavanja učinkov iz obračunavanja varovanja pred tveganjem izračunava pošteno vrednost z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti in sicer pričakovane sedanje vrednosti. Pričakovano sedanjo vrednost izračunava z uporabo vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoče opazovati, to so obrestne mere in krivulje donosa.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1152
Poročanje po poslovnih segmentih
Razdelitev in razkritja po poslovnih segmentih so opravljena na osnovi poslovnih značilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. Pri razkritju informacij po poslovnih segmentih so upoštevani nadzorni pristopi in vsebine poročil, katerih se poslužuje poslovodstvo banke pri upravljanju Skupine SID banka. Poslovanje po poslovnih segmentih se spremlja na osnovi računovodskih politik, kot so predstavljene v 2.3.26 točki. Poročila so pripravljena v skladu z MSRP. Pretežni del poslovanja Skupine SID banka je na domačem trgu, zato dodatnih členitev po geografskih območjih Skupina SID banka ne razkriva.
Vsak poslovni segment je organiziran kot pravna oseba v obliki samostojne gospodarske družbe. V Skupini SID banka se dejavnost bančništva odvija v obvladujoči družbi SID banka, zavarovanje terjatev se izvaja v družbi PKZ, faktoring pa v Skupini Prvi faktor. V poslovni segment faktoring je vključen sorazmeren delež Skupine Prvi faktor (50 odstotkov). Posamezni poslovni segmenti vključujejo produkte in storitve, ki se po tveganjih in donosnosti razlikujejo od ostalih poslovnih segmentov. Transakcije med poslovnimi segmenti se vršijo po normalnih poslovnih pogojih.
Aktivnosti Skupine SID banka je mogoče razdeliti v tri poslovne segmente:
-	bančništvo,
-	zavarovanje terjatev in
-	faktoring.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1153
Analiza po poslovnih segmentih
2013	Bančništvo	Zavarovanje terjatev	Faktoring	Skupaj	Medsebojna razmerja	Razmerja do tretjih
Prihodki iz obresti in podobni prihodki	117.832	719	9.806	128.357	(2.058)	126.299
Odhodki za obresti in podobni odhodki	(65.288)	(21)	(6.798)	(72.107)	2.129	(69.978)
Čiste obresti	52.544	698	3.008	56.250	71	56.321
Prihodki iz dividend	1.422	0	0	1.422	(1.422)	0
Prihodki iz opravnin (provizij)	3.017	0	3.824	6.841	(42)	6.799
Odhodki za opravnine (provizije)	(626)	(14)	(606)	(1.246)	153	(1.093)
Čiste opravnine (provizije)	2.391	(14)	3.218	5.595	111	5.706
Realizirani dobički/izgube iz finančnih						
sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po						
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	15.568	1	0	15.569	0	15.569
Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in						
obveznosti, namenjenih trgovanju	26	0	(8)	18	0	18
Dobički/izgube iz finančnih sredstev in						
(obveznosti), pripoznanih po pošteni						
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	1.579	0	0	1.579	0	1.579
Spremembe poštene vrednosti pri						
obračunavanju varovanj pred tveganji	1.053	0	0	1.053	0	1.053
Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik	(4)	0	(315)	(319)	0	(319)
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja						
sredstev brez nekratkoročnih sredstev v						
posesti za prodajo	0	0	6	6	0	6
Drugi čisti poslovni dobički/izgube	2.032	7.358	(245)	9.145	(116)	9.029
ČISTI PRIHODKI/ODHODKI	76.611	8.043	5.664	90.318	(1.356)	88.962
Druge informacije po segmentih	(70.911)	(4.614)	(18.226)	(93.751)	18.315	(75.436)
Administrativni stroški	(8.781)	(3.653)	(3.133)	(15.567)	5	(15.562)
Amortizacija	(589)	(356)	(78)	(1.023)	0	(1.023)
Rezervacije	6.454	250	0	6.704	0	6.704
Oslabitve	(67.995)	(855)	(15.015)	(83.865)	18.310	(65.555)
Dobiček/izguba iz rednega poslovanja	5.700	3.429	(12.562)	(3.433)	16.959	13.526
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega						
poslovanja	(1.344)	(707)	(647)	(2.698)	0	(2.698)
Odloženi davki	509	4	(1.346)	(833)	0	(833)
Cisti dobiček/izguba iz poslovnega leta	4.865	2.726	(14.555)	(6.964)	16.959	9.995
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI						
Skupaj sredstva	3.787.565	65.852	120.551	3.973.968	(34.393)	3.939.575
- dolgoročne naložbe v kapital odvisnih,						
pridruženih in skupaj obvladovanih družb	8.831	0	0	8.831	(8.412)	419
Obveznosti (brez kapitala) po segmentih	3.441.772	40.442	130.701	3.612.915	(47.303)	3.565.612
Skupaj kapital	345.793	25.410	(10.151)	361.052	12.911	373.963
Povečanje/zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev_(154)	(283)_4 (433)	(488)	(921)
V stolpcu medsebojna razmerja so izkazani vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni med družbami v Skupini SID banka, prihodki iz dividend odvisne družbe, oslabitve danih kreditov družbam v Skupini SID banka in oslabitev
naložbe v kapital družbe Prvi faktor Ljubljana, naložbe v kapital odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe, medsebojne terjatve in obveznosti družb v Skupini SID banka, ter druge konsolidacijske knjižbe.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1154
2012	Bančništvo	Zavarovanje terjatev	Faktoring	Skupaj	Medsebojna razmerja	Razmerja do tretjih
Prihodki iz obresti in podobni prihodki	156.562	867	11.768	169.197	(2.461)	166.736
Odhodki za obresti in podobni odhodki	(93.420)	(37)	(8.666)	(102.123)	2.461	(99.662)
Čiste obresti	63.142	830	3.102	67.074	0	67.074
Prihodki iz dividend	1.632	0	352	1.984	(1.632)	352
Prihodki iz opravnin (provizij)	1.819	0	4.233	6.052	(70)	5.982
Odhodki za opravnine (provizije)	(706)	(13)	(873)	(1.592)	259	(1.333)
Čiste opravnine (provizije)	1.113	(13)	3.360	4.460	189	4.649
Realizirani dobički/izgube iz finančnih						
sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po						
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	1.689	109	0	1.798	0	1.798
Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in						
obveznosti, namenjenih trgovanju	(11)	0	(8)	(19)	0	(19)
Dobički/izgube iz finančnih sredstev in						
(obveznosti), pripoznanih po pošteni						
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	21.072	0	0	21.072	0	21.072
Spremembe poštene vrednosti pri						
obračunavanju varovanj pred tveganji	2.648	0	0	2.648	0	2.648
Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik	(5)	(2)	843	836	0	836
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja						
sredstev brez nekratkoročnih sredstev v						
posesti za prodajo	(D	0	(41)	(42)	0	(42)
Drugi čisti poslovni dobički/izgube	2.221	4.934	(269)	6.886	(194)	6.692
ČISTI PRIHODKI/ODHODKI	93.500	5.858	7.339	106.697	(1.637)	105.060
Druge informacije po segmentih	(87.638)	(2.595)	(5.954)	(96.187)	185	(96.002)
Administrativni stroški	(7.585)	(3.387)	(3.149)	(14.121)	5	(14.116)
Amortizadja	(575)	(323)	(111)	(1.009)	0	(1.009)
Rezervacije	(10.095)	1.374	0	(8.721)	0	(8.721)
Oslabitve	(69.383)	(259)	(2.694)	(72.336)	180	(72.156)
Dobiček/izguba iz rednega poslovanja	5.862	3.263	1.385	10.510	(1.452)	9.058
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega						
poslovanja	(588)	(551)	(876)	(2.015)	0	(2.015)
Odloženi davki	(233)	(23)	36	(220)	0	(220)
Cisti dobiček/izguba iz poslovnega leta	5.041	2.689	545	8.275	(1.452)	6.823
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI						
Skupaj sredstva	4.088.662	65.398	157.519	4.311.579	(52.767)	4.258.812
- dolgoročne naložbe v kapital odvisnih,						
pridruženih in skupaj obvladovanih družb	11.919	0	0	11.919	(11.500)	419
Obveznosti (brez kapitala) po segmentih	3.748.438	41.340	153.158	3.942.936	(47.299)	3.895.637
Skupaj kapital	340.224	24.058	4.361	368.643	(5.468)	363.175
Povečan je/z ma nj ša nj e o p red m eten i h osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev_40 1.007_(45) 1.002_0 1.002
V stolpcu medsebojna razmerja so izkazani vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni med družbami v Skupini SID banka, prihodki iz dividend odvisne družbe, oslabitve danih kreditov družbam v Skupini SID banka, naložbe v
kapital odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe, medsebojne terjatve in obveznosti družb v Skupini SID banka, ter druge konsolidacijske knjižbe.
PRILOGE
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1156
1. Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije
SID banka kot pooblaščena institucija zavaruje v imenu in za račun Republike Slovenije tiste komercialne in nekomercialne posle oziroma politične rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje tveganosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti.
SID banka kot pooblaščena institucija v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja tudi program izravnave obresti za izvozne kredite.
Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije ni vključeno v računovodske izkaze SID banke. Evidentira se na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje teh poslov.
31.12.2013
Zavarovanje v imenu in za račun Republike _Slovenije
Program izravnave obresti
Skupaj
Sredstva
Denarna sredstva strank na transakcijskih računih Terjatve iz finančnih instrumentov
-	krediti
-	finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
-	drugo
65
144.100 56.707 76.124 11.269
2
8.031 1.501 6.496 34
67
152.131 58.208 82.620 11.303
Skupaj sredstva	144.165	8.033	152.198
Obveznosti			
Obveznosti do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov	144.165	8.033	152.198
Skupaj obveznosti	144.165	8.033	152.198
Evidenčni račun agentskih poslov	682.788	3.983	686.771
			
31.12.2012
Zavarovanje v imenu in za račun Republike _Slovenije
Program izravnave obresti
Skupaj
Sredstva
Denarna sredstva strank na transakcijskih računih
Terjatve iz finančnih instrumentov
-krediti
-	finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
-	drugo
136.688 68.332 63.944 4.412
2
8.072 3.436 4.548
9
144.760 71.768 68.492 4.500
Skupaj sredstva	136.695	8.074	144.769
Obveznosti Obveznosti do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov	136.695	8.074	144.769
Skupaj obveznosti	136.695	8.074	144.769
Evidenčni račun agentskih poslov	689.273	6.638	695.911
Evidenčni račun agentskih poslov pri zavarovanju v imenu in za račun Republike Slovenije predstavlja izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovalnih polic in
obljub, pri programu izravnave obresti pa izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju obrestnega tveganja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1157
2. Dodatna razkritja na podlagi sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic
V	nadaljevanju so predstavljena tista razkritja po sklepu o razkritjih s strani bank in hranilnic (v nadaljevanju sklep o razkritjih), ki niso vključena v prejšnja poglavja letnega poročila.
SID banka ima v skladu s kapitalsko zakonodajo položaj EU nadrejene banke, zato je dolžna objaviti razkritja po navedenem sklepu na podlagi konsolidiranega finančnega položaja.
V	konsolidirane računovodske izkaze po sklepu o nadzoru na konsolidirani podlagi (bančno konsolidacijo) sta vključeni SID banka in po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina Prvi faktor (50-odstotni delež). Skupina Pro Kolekt in CMSR sta izključena, ker znaša njuna bilančna vsota manj kot 1 odstotek bilančne vsote SID banke in njuni prihodki manj kot 1 odstotek prihodkov SID banke. Naložba v Skupino Pro Kolekt tudi ni odbitna postavka pri izračunu kapitala bančne skupine
SID banka. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka po MSRP sta poleg SID banke vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina Prvi faktor po metodi sorazmerne konsolidacije. Bančna in računovodska konsolidacija se torej razlikujeta v tem, da slednja vključuje še zavarovalnico PKZ.
V bančni skupini SID banka ni ovir za prenos kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno in podrejenimi družbami.
Vse podrejene družbe Skupine SID banka, ki niso vključene v konsolidacijo po sklepu o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi, izpolnjujejo zahtevan minimum kapitala. Skupni znesek primanjkljaja kapitala jeO.
2.1. Skupni znesek izpostavljenosti, zmanjšan za oslabitve oziroma rezervacije, brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj ter povprečni znesek izpostavljenosti v poročevalskem obdobju, razčlenjen po vseh kategorijah izpostavljenosti
(15. c. člen sklepa o razkritjih)
Kategorija izpostavljenosti
Stanje 31.12.2013
Povprečje 2013
Stanje 31.12.2012
Povprečje 2012
Enote centralne ravni držav in centralne banke
Enote regionalne ali lokalne ravni držav
Osebe javnega sektorja
Multilateralne razvojne banke
Mednarodne organizacije
Institucije
Podjetja
Zapadle postavke
Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti
Krite obveznice
Naložbe v investicijske sklade
Ostale izpostavljenosti_
412.202 24.108 38.059 12.071 7.423 2.737.465 615.311 48.271 3.007 2.639 0
7.638
331.703 15.778 39.852 12.262 7.460 2.991.472 690.641 40.706 5.173 3.908 113 6.544
203.993 11.760 41.138 12.516 7.642 3.188.529 734.732 48.622 5.949 4.726 135 5.111
192.126 4.348 37.508 9.859 7.504 3.268.020 750.628 54.286 5.469 4.307 136 4.845
Skupaj
3.908.193
4.145.612
4.264.853
4.339.036
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1158
2.2. Porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih področjih, razčlenjenih na pomembne kategorije izpostavljenosti
(15.d. člen sklepa o razkritjih)
2013
Kategorija izpostavljenosti
Slovenija
Druge članice EU
JV Evropa (brez članic EU)
Druge države
Skupaj
Enote centralne ravni držav in centralne banke
Enote regionalne ali lokalne ravni držav
Osebe javnega sektorja
Multilateralne razvojne banke
Mednarodne organizacije
Institucije
Podjetja
Zapadle postavke
Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti Krite obveznice Ostale izpostavljenosti
Enote centralne ravni držav in centralne banke
Enote regionalne ali lokalne ravni držav
Osebe javnega sektorja
Multilateralne razvojne banke
Mednarodne organizacije
Institucije
Podjetja
Zapadle postavke
Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti
Krite obveznice
Naložbe v investicijske sklade
Ostale izpostavljenosti_
392.139 23.533 25.052 0 0
2.283.715 428.753 42.898 604 0
7.636
75.302
10.213 12.071 7.423 410.013 12.343
0
2.639 0
1.038 571 87 0 0
12.652 149.233 3.981 2.403 0
147.499 10.101 29.749 0 0
2.916.825 527.482 43.857 3.864 0 135 5.109
52.831
11.351 12.516 7.642 235.388 19.726 29 0
4.726 0 0
3.664 1.648 38 0 0
28.335 176.858 4.736 2.085 0 0
0 0 0 0 0
2.128 1.728 0 0 0 0
0 0 0 0 0
7.981 10.666 0 0 0 0 0
468.479 24.108 35.352 12.071 7.423 2.708.509 592.058 46.910 3.007 2.639 7.638
Skupaj	3.204.330	530.039	169.968	3.856	3.908.193
					
2012 Kategorija izpostavljenosti	Slovenija	Druge članice EU	JV Evropa (brez članic EU)	Druge države	Skupaj
203.993 11.760 41.138 12.516 7.642 3.188.530 734.732 48.622 5.950 4.726 135 5.111
Skupaj
3.684.621
344.220
217.364
18.648
4.264.853
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1159
2.3. Porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto komitentov razčlenjenih na kategorije izpostavljenosti
(15.e. člen sklepa o razkritjih)
2013
Kategorija izpostavljenosti
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti
Predelovalne dejavnosti
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
Promet in skladiščenje
Drugo
Skupaj
Enote centralne ravni držav in
centralne banke	177.416
Enote regionalne ali lokalne
ravni držav	0
Osebe javnega sektorja	0
Multilateralne razvojne banke	12.071
Mednarodne organizacije	0
Institucije	2.700.509
Podjetja	62.482
Zapadle postavke	0
Regulatorno zelo tvegane
izpostavljenosti	246
Krite obveznice	2.639
Ostale izpostavljenosti_2.379
291.048
23.756 24.908 0 0 0
427
0 0 0
0
0 0 0 0 0
240.326 34.810
770 0 0
0
0 0 0 0 0
153.090 1.587
1.334 0 0
15
0
0 0 0
42.875 598
0 0 0
468.479
24.108 35.352 12.071 7.423 2.708.509 592.058 46.910
3.007 2.639 7.638
Skupaj
2.957.742
340.142
275.906
156.011
43.489 134.903
3.908.193
2012
Kategorija izpostavljenosti
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti
Predelovalne dejavnosti
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
Promet in skladiščenje
Drugo
Skupaj
Enote centralne ravni držav in
centralne banke	408
Enote regionalne ali lokalne
ravni držav	0
Osebe javnega sektorja	0
Multilateralne razvojne banke	12.516
Mednarodne organizacije	0
Institucije	3.156.373
Podjetja	88.608
Zapadle postavke	0
Regulatorno zelo tvegane
izpostavljenosti	245
Krite obveznice	4.726
Naložbe v investicijske sklade	135
Ostale izpostavljenosti_208
257.159
10.908 26.112 0 0 0
643
0 0 0 0
0
0 0 0 0 0
292.736 31.370
567 0 0 0
0
0 0 0 0 0
170.668 1.824
1.233 0 0 0
0
0 0 0 0 0
50.043 740
0 0 0 0
585
852 11.411 0
7.642 3
114.460 13.870
3.902 0 0
4.904
258.151
11.760 37.523 12.516 7.642 3.156.376 716.520 48.446
5.947 4.726
Skupaj
3.263.218
294.826
324.673
173.725
50.783 157.628
4.264.853
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1160
2.4. Razčlenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti do enega leta in nad enim letom
(15.f. člen sklepa o razkritjih)
2013
2012
Kategorija izpostavljenosti
Kratkoročno (do 1 leta)
Dolgoročno (nad 1 letom)
Kratkoročno (do 1 leta)
Dolgoročno (nad 1 letom)
Enote centralne ravni držav in centralne banke
Enote regionalne ali lokalne ravni držav
Osebe javnega sektorja
Multilateralne razvojne banke
Mednarodne organizacije
Institucije
Podjetja
Zapadle postavke
Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti
Krite obveznice
Naložbe v investicijske sklade
Ostale izpostavljenosti_
339.217 970 231 0 0
681.646 182.459 24.354 38.346 0 0 208
72.989 24.886 39.706 12.071 7.423 2.066.513 599.025 69.424 142 2.639 0
10.198
114.690 10.301 42.250 10.986 7.642 2.782.670 644.945 79.572 5.573 2.698 0
5.109
Skupaj
1.267.430
2.905.016
773.198
3.706.436
2.5. Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij za pomembne gospodarske panoge
(15.g.člen sklepa o razkritjih)
2013 Dejavnost
Zapadle izpostavljenosti
Zapadle oslabljene izpostavljenosti
Popravki vrednosti zaradi oslabitev in _rezervacij
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne
varnosti
Predelovalne dejavnosti
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Promet in skladiščenje Drugo
10.780
525 55.608 7.572 1.463 50.081
10.780
525 55.590 7.569 1.463 50.079
36.791
3.728 118.815 31.298 13.756 59.864
Skupaj	126.029	126.006	264.253
			
2012 Dejavnost	Zapadle izpostavljenosti	Zapadle oslabljene izpostavljenosti	Popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij
Finančne in zavarovalniške dejavnosti
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne
varnosti
Predelovalne dejavnosti
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil Promet in skladiščenje
Drugo_
Skupaj_
10.783
742 72.638 9.467 1.650 54.947 150.227
10.958
739 73.979 9.665 1.650 56.201 153.192
52.952
83.617 15.825 13.234 47.426 214.780
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1161
2.6. Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij za pomembna geografska območja
(15.h. člen sklepa o razkritjih)
2013 Območje
Zapadle izpostavljenosti
Zapadle oslabljene izpostavljenosti
Popravki vrednosti zaradi oslabitev in _rezervacij
Slovenija Druge članice EU JV Evropa (brez članic EU) Druge države_
105.637 108 20.284 0
105.629 108 20.269 0
227.268 1.846 35.092 48
Skupaj
126.029
126.006
264.253
Zapadle Popravki vrednosti
2012	Zapadle	oslabljene zaradi oslabitev in
Območje_izpostavljenosti_izpostavljenosti_rezervacij
Slovenija	130.287	133.264	190.905
Druge članice EU	119	119	2.015
JV Evropa (brez članic EU)	19.820	19.810	21.823
Druge države_0_0_37^
Skupaj_150.227_153.192_214.780
2.7. Prikaz sprememb popravkov vrednosti in prikaz sprememb rezervacij po vrstah sredstev
(15.i. člen sklepa o razkritjih) Gibanje popravkov vrednosti (oslabitev)
2013
2012
Popravki Popravki kreditov Popravki kreditov strankam, ki Skupaj kreditov bankam_niso banke_popravki_bankam
Popravki kreditov strankam, ki niso banke
Skupaj popravki
Stanje 1.1. Oblikovani popravki Odprava popravkov
37.174 48.315 (74.843)
160.307 110.816 (39.273)
197.480 159.131 (114.116)
12.475 43.515 (18.816)
119.655 63.696 (23.044)
132.130 107.211 (41.860)
Stanje 31.12.
10.646
231.850
242.495
37.174
160.307
197.480
Gibanje rezervacij
2013
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti
2012
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti
Stanje 1.1.
Oblikovane rezervacije Odprava rezervacij Stanje 31.12.
14.486 7.510 (14.015) 7.981
4.408 18.352 (8.274) 14.486
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1162
Gibanje popravkov vrednosti (oslabitev) in rezervacij
2013	2012
_Oslabitve_Rezervacije_Skupaj_Oslabitve Rezervacije_Skupaj
Stanje 1.1. 197.480 14.486 211.966 132.130	4.408 136.538
Povečanje 159.131 7.510 166.641 107.211	18.352 125.563
Zmanjšanje_(114.116)_(14.015) (128.131)_(41.860)	(8.274)_(50.134)
Stanje 31.12._242.495_1981_250.476_197.480 14.486_211.966
2.8. Dodatna razkritja banke, ki uporablja standardizirani pristop
(16. člen sklepa o razkritjih)
Vrednost izpostavljenosti in vrednost izpostavljenosti z upoštevanjem učinkov kreditnih zavarovanj, razčlenjenih po stopnjah kreditne kvalitete
2013
2012
Neto vrednost izpostavljenosti
Vrednost izpostavljenosti z upoštevanjem učinkov kreditnih zavarovanj
Vrednost
Neto izpostavljenosti z vrednost upoštevanjem učinkov izpostavljenosti kreditnih zavarovanj
Stopnja kreditne Stopnja kreditne Stopnja kreditne Stopnja kreditne Stopnja kreditne Stopnja kreditne
kvalitete 0 kvalitete 3 kvalitete 4 kvalitete 5 kvalitete 6 kvalitete 7
3.660.921 2.443 3.090 73.476 53.200 53.508
3.684.251 186 1.882 71.557 50.765 39.358
3.982.327 5.349 3.046 103.439 66.521 39.629
3.996.615 480 194 101.159 64.368 37.672
Skupaj
3.846.638
3.847.999
4.200.310
4.200.488
V tabeli so upoštevane naslednje kategorije izpostavljenosti: enote centralne ravni držav in centralne banke, enote regionalne ali lokalne ravni držav, osebe
javnega sektorja, multilateralne razvojne banke, mednarodne organizacije, institucije in podjetja.
2.9. Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo
(21. člen sklepa o razkritjih)
31.12.2013	31.12.2012
7363	7336
0 12
Knjigovodska vrednost Presežek iz prevrednotenja
Lastniški vrednostni papirji v višini 5.188 tisoč EUR so bili pridobljeni iz naslova unovčenja terjatev. Vsi ti vrednostni papirji kotirajo na borzi. Opredeljeni so kot finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. V knjigovodski evidenci so izkazani po pošteni vrednosti, ki je enaka vrednosti kotacije vrednostnega papirja na borzi. Preostali del lastniških vrednostnih papirjev 2.175 tisoč EUR je prav tako razvrščen med finančna sredstva,
razpoložljiva za prodajo in so v knjigovodski evidenci izkazani po pošteni vrednosti. Ta del vrednostnih papirjev ne kotira na borzi in je bil pridobljen s konverzijo bančnih terjatev.
Za naložbe v lastniške vrednostne papirje po stanju na dan 31.12.2013 je bilo v letu 2013 oblikovanih za 2.531 tisoč EUR oslabitev.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1163
Bančna skupina SID banka je v letu 2013 realizirala dobiček iz prodaje naložb v lastniške vrednostne papirje v višini 32 tisoč EUR.
Konec leta 2013 bančna skupina SID banka ni imela nerealiziranih dobičkov iz naslova lastniških vrednostnih papirjev.
2.10. Pomemben poslovni stik
(23.c. člen sklepa o razkritjih)
V letu 2013 nobeno pogodbeno ali drugo poslovno razmerje ni izpolnjevalo meril za pomemben poslovni stik.
2.11. Kreditna zavarovanja
(25. člen sklepa o razkritij)
Vrste zavarovanj, ki jih praviloma uporablja SID banka, so opredeljene v pravilniku o zavarovanju naložbenih poslov. Pravilnik opredeljuje splošne kategorije in načela zavarovanja, kriterije za posamezno vrsto zavarovanja ter operativne postopke vzpostavitve, evidentiranja, spremljave/ vrednotenja in unovčevanja zavarovanja. V pravilniku so zapisana tudi pravila vrednotenja posameznih vrst zavarovanja in postopki glede premoženja, ki služi kot zavarovanje.
Bančna skupina SID banka kot primerne dajalce osebnih kreditnih zavarovanj upošteva enote centralne ravni držav in centralne banke, enote regionalne ali lokalne ravni držav, osebe javnega sektorja, multilateralne razvojne banke, mednarodne organizacije ter pravne osebe z visoko bonitetno oceno (stopnja kreditne kvalitete znaša najmanj 2 v skladu z metodologijo ECAI). Bančna skupina SID banka za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporablja kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.
Vrednotenje zastavljenega premoženja se v bančni skupini SID banka izvaja po tržni vrednosti. V kolikor premoženje kotira na borzi, se za vrednotenje uporabi tekoči tečaj. Premoženje, ki ni na borzi, se vrednoti na osnovi primerljivih transakcij. Nepremičnine vrednoti
neodvisni in usposobljeni cenilec, upoštevaje mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti. Vrednotenje nepremičnin je pripravljeno po tržni in hipotekami vrednosti. Uporablja se lahko tudi transakcijska cena, ki ni starejša od enega leta in dosežena v transakciji z nepovezanimi osebami.
Bančna skupina SID banka ves čas odplačilne dobe naložbe spremlja boniteto terjatve in pokritost naložbe z zavarovanjem. V primeru zmanjšanja vrednosti zavarovanja, bančna skupina SID banka po potrebi ukrepa s sklenitvijo dodatnega zavarovanja.
Znesek posrednih kreditnih ter tržnih izpostavljenosti iz naslova sprejetih kreditnih zavarovanj skupaj z upoštevanjem dejanske izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb ne dosega oziroma presega 10 odstotkov stanja virov sredstev SID banke. Bančna skupina SID banka trimesečno pripravlja poročilo o posrednih kreditnih izpostavljenostih.
Za bančno skupino SID banka so najpomembnejši dajalci osebnih jamstev banke, zavarovalnice, podjetja z dobro bonitetno oceno (solidarno poroštvo) in fizične osebe -kreditno sposobni solidarni poroki.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1164
Glede na vrsto zavarovanja predstavlja največji del zastava komercialnih nepremičnin, sledijo mu druga jamstva podjetij z oceno manj kot A- oziroma brez ocene, odstop terjatev v zavarovanje, jamstva podjetij brez bonitetne ocene, jamstva podjetij, razvrščena v
razred A, zastava kapitalskega deleža v družbi, zavarovalna polica SID banke za račun Republike Slovenije, fiduciarni prenos lastninske pravice na nepremičnine, zastava terjatev v zavarovanje, menice in druga zavarovanja.
Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana z osebnimi jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti
Kategorija izpostavljenosti	2013		2012	
	Znesek	Struktura v %	Znesek	Struktura v %
Osebe javnega sektorja	2.707	4,9	3.614	6,8
Institucije	28.745	52,4	31.878	59,9
Podjetja	22.097	40,3	17.546	33,0
Zapadle postavke	1.293	2,4	167	0,3
Skupaj	54.841	100,0	53.205	100,0
V zgornji tabeli so upoštevana samo zavarovanja, ki jih banka upošteva za zmanjševanje kapitalskih zahtev za kreditna tveganja.