^Dteljska kn/
učiteljski
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU**.
Izhaja ]. 'm 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj-se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov:	„Središnji
otlbor hrvatskih uCiteljskih društava Istre" v Kastvu. — Izdaja »Zveza jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Ste v. 12.
V Trstu, dne 16. avgusta 1920.
Leto I.
Dtlegocijsko zborovanje »Zveze slovanskih ufitellskili druiteo" v Trstu.
Vojščak.
Po delegacijskem zborovanju.
Zveza slovanskih učiteljskih društev je imela 5- i*1 6. t. m. dva delapolna dneva. Pokazala sta predvsem, pred kako ogromno nalogo stoji učiteljstvo, koliko požrtvovanja in krepke volje bo moralo zastaviti, da se upre pogubnemu proti toku, in da vspostavi ono stanje, ki je vladalo v naših krajih pred vojno. Povsod, povsod ista strašna slika razdejanja ; zgradba, delo nešte-vilnih rok v teku zadnjih, desetletij, leži v razvalinah. Potreba je, ne-le idealizma posameznika, ampak organizirane vstrajnosti množice, da ne omagamo pod hromečo zavestjo grozne istini-tosti. Kot v omotici zremo na brezkončno vrsto s .^razdejanja, ki hite mimo strmečih oči, ter puščajo za seboj bolesten občutek pogorišča.
Naša šola je postala torišče neslanih eksperimentov in samovoljnih odredb nekompetentnih cmiteljev.
. Na tisto autonomijo, ki smo jo imeli v reakcionarni Avstriji in jo smatrali Za popolnoma nezadostno, gledamo danes v režimu svobode s hrepenečimi očmi.
v Zatrli so nam sleherno samoupravo, poitalijan Cujejo naše šole in našo mladino, razpredli so Po šolski ustanovi nerazrešljiv birokratičen kaos, bombardirajo učiteljstvo s konfuznimi odredbami, naše šolstvo ubijajo z nesposobnimi nadzorniki, ki so postali nadzorniki radi bogve kakih zaslug — a gotovo ne šolskih, premeščajo učiteljstvo na čisto nezakonite načine, vlačijo ga v tuje kraje, od koder se vrača često bolno in strto na duši in telesu, kaznujejo ga brez vzroka, brez preiskav in zakonite razsodbe, mečejo ga iz službe, šikaniiajo ga po vojaških m organih javnega varstva, postavljajo mu miečnozobe občinske gerente, ki fung rajo kot krajni šolski nadzorniki z vso potrebno »objek-h vnos tj o “ in »inteligenco", razpuščajo mu društva, ovirajo na vse mogoče malenkostne načine vsako društveno delovanje, zasledujejo vse nje-B°ve korake, sestavljajo o njegovem vedenju ccle knjige s črnimi pikami, s kratka: spreme-n,h so deželo, kjer so vladali nekdaj zakoni v Pravi turški pašalik. In vse to imenujejo civilizacijo in svobodo.
Solze zatiranih in po krivici preganjanih za zn^menujejo pohod te civilizacije.
Učiteljstvo ima dovolj. Pripravljeno je imenovati poslej vsako krivico, vsako nesposobnost m samovoljnost, vsako nezakonitost z, njenim Pravim imenom. Metode s katerimi učiteljstvo aktiraj0i so barbarske in ne civilizatorne in naloga učiteljstva je, razgaliti to barbarstvo pred cmi vseh dobromislečih in hotečih.
. tem sklepom je cdhajaio učiteljstvo od vo)ega zborovanja in naloga njegove organi zacije je, da temu sklepu pomaga k izvršitvi.
*
* *
V naslednjem podajemo poročilo o delegacijskem zborovanjem samem. Prej pa naj mimogrede omenimo, da so bili prvotno ti naši učiteljski dnevi nekoliko drugače zamišljeni, kakor so se v resnici mogli izvršiti. TežkoČe, ki so se nam stavile v zadnjem času na pot, s° bile velike in, da je bilo mogoče izpeljati .VSaJ del prvotno določenega programa, gre ^ala našemu vrlemu in vztrajnemu predsed-tov. A. Germeku. pja'^z vse drugo pa pokladamo s prezirom
Poročilo o delegacijskem zborovanju »Zveze".
Dne 6. avgusta t. 1, se je vršlo javno dele-gacijsko zbor ovanje uZve<e slov. uč t. društev1* 'slovenski ljudski šo i pri Sv. Ivanu v Trstu, dan poprej se je sestal upravni svet k seji,
kjer je razpravljal o tekočih vprašanjih in je razdelil došle predloge, spomenice in druge uloge posameznim odsekom. Po seji upravnega sveta so zborovali odseki. Pred delegacijskim zborovanjem je določil upravni Svet sledeči dnevni red :
1. Pozdrav predsednika.
2. Protest proti preganjanju učiteljstva.
3. Gmotno stanje učiteljstva.
4. Tajniško poročilo.
5. Blagajniško poročilo.
6 Poročilo organizatoričnega odseka.
7. Poročilo šolskopolitičnega odseka.
8. Poročilo izvenšolskega odseka.
9. Počitniški socijalni tečaji.
10. Prememba pravil.
11. Določitev kraja bodočega zborovanja „ Zveze".
12. Razno.
1. Pozdrav predsednika. Predsednik otvarja zborovanje, pozdravlja zborovalce, ki so se udeležili v tako obilnem številu in omenja, da bi bilo letošnje zborovanje pravi triumf za našo »Zvezo", ko bi se ne dogodili v zadnjem času oni znani žalostni dogodki. Samo za izlet v Benetke se je priglasilo nad 300 članov. V nadaljnem govoru se spominja umrlega šolnika ravnatelja Schreinerja in-poživlja zborovalce, da počastijo njegov spomin s trikratnim „Slava“.
2. Protest proti preganjanju učiteljstva. Poroča predsedstvo. Predsednik poroča o brezpravnosti in o preganjanju učiteljstva. Omenja posamezne slučaje in pravi, da moramo javno povedati, da ne trpimo odslej nobenih perse-kucij in da bomo porabili vsa sredstva, da se branimo. Predlaga sledečo resolucijo: »Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu" protestira proti zasledovanju učiteljstva, zahteva preklic premeščenj, ki so se izvršila brez disciplinarnih preiskav in izjavlja, da bo izvajalo učiteljstvo posledice, ako bo vztrajala oblast pri svojih zakonolomnih odločitvah,1' —Resolucija je sprejeta soglasno in z odobravanjem.
3. Gmotno stanje. Poroča tov. Možina. V svojem poročilu opisuje žalostno gmotno stanje učiteljstva, ki se mora mnogokrat baviti z raznimi opravili, da si pridobi postranskih zasluž kov, kar je v sramoto in škodo šole in stanu. Res se je plača učiteljem zvišala, a od tedaj je draginja tako narastla, da ta plača nikakor več ne zadostuje. Dolžnost oblasti je, da učiteljstvo vedno primerno plača. Nato je .bila sprejeta s'e deča resolucija: »Slovansko učiteljstvo včlanjeno v »Zvezi slov. učit. društev" poudarja, da so njegovi službeni prejemki popolnoma neza dostni, da bi mu mogli zagotoviti obstoj. Nujno zahteva, da se mu prejemki nemudoma regulirajo draginjskim razmeram primerno. V nadaljnem postopanju vlade v tem vprašanju pa zahteva, da se izroči sukcesivna regulacija plač od slučaja do slučaja posebni komisiji."
4. Tajniško poročilo. Poročevalec tajnik Rode. Iz tega poročila razvidimo življenje in delovanje »Zveze" od njene ustanovitve. »Zveza" šteje sedaj g društev s 784imi člani.
5. Blagajniško poročilo (poročevalec tov. Gruntar), ki nam je pokazalo razveseljivo sta-n|e Zvezine blagajne, je bilo sprejeto z odobravanjem.
6. Poročilo organizatoričnega odseka. Poročevalec tov. Hreščah predi ga, naj se »Zveza" izreče za »Del. Zbornico . Ker se je o tem že toliko govorilo in pisalo in ker so še vsa uči-t-Tjska društva zato že odločila, meni, da bi bilo čisto odveč, da bi se o tem še na dolgo in široko razpravljalo in prosi zato predsednika, ('a da predlog o piistopu k »Del. Zbornici" na glasovanje. Predlog je bil sprejet z vsemi proti 2 glasovoma.
Glede verskega pouka v ljudski šoli predlaga tov. Hreščak, da naj učiteljstvo vztraja na svojem principielnem stališču, naj se v šolskem zakonu nič ne izpreminja, torej tudi ne zakonitih določb glede verskega pouka. — Za ta predlog je govoril tudi tov. Josip Pahor. Predlog je bil sprejet. — Proti predlog tov. Karla Pahorja ni našel odmeva pri zborovalcih.
V marsikaterem učit. društvu je radi prevelike obsežnosti šol. okraja ovirano pogosto zbiranje članov. Iz tega vzroka je uvesti učit. krožke po sodnih okrožij, kjer je stik težak. Pri tem pa ne sme trpeti enotnost društva. — Za ta predlog govori tudi tov. Medvedič. Predlog se sprejme.
Za tem pride v razpravo predlog tov. Mi-kuša, da naj se imenujejo učiteljska društva »strokovna" učiteljska društva' Svoj predlog opira tov. Mikuš na to, da marsikdo, ki še ni dosedaj naš član, ker se boji, da so naša učit. društva politična, bi v tem slučaju pristopil k nam. — Proti temu predlogu govorijo tovariši Urbančič, Požar, Baf in Pahor Karel. — Predlog pade.
Z ozirom na to, da je oteškočena in onemogočena dobava mladinskih listov in knjig preko premirne črte in ne moremo mladine prepusti i brez primernega čtiva, občuti vse učite!jstv o zasedenega ozemlja neobhodno potrebo, da začne izdajati mladinski list. List bi izhajal mesečno ali vsak drugi mesec in sicer v obliki »Zvončka*’. Podoben list kot za slovenske, bi se ustanovil tudi za hrvaške otroke. — O tem govori tov. Urbančič, ki predlaga, da naj se določijo stalni sotrudniki za mladinski list. Tov. Gerželj predlaga naj se določi takoj urednik lista, ki naj brž začne z zbiranjem gradiva. — Tov. Hreščak pravi, da delegacija ne more izvoliti oz. določiti sotrudnike za list, ker vsak za to ni sposoben. Kdor ima prirojen pisateljski dar, ta se bo moral oglasiti sam. Ravno tako slabo bi bilo, če bi delegacija izvolila urednika. Urednik mora biti sposoben človelr; takega dobi prej odsek na podlagi razmišljevanj in poizvedovanj. Zato predlaga, da se dovolijo organizačnemu odseku a priori vsa sredstva, ki so potrebna, da se nabere gradivo in organizira sotrudništvo ter realizira podjetje, če le mogoče s prihodnjim letom. Predlog se sprejme.
7. Poročilo šolskopolitičnega odseka. Poročevalec tov. Rojc. Predlog odseka, da naj se na učiteljiščih sprejemajo le dijaki štirih nižjih razredov gimnazije, realke ali meščanske šole pade. Proti temu predlogu govorijo : tov. Josip in Karol Pahor, ki sta proti 4 razredom srednjih šol za predizobrazbo; Urbančič, ki zahteva, naj bi ostalo pri starem ; Požar, ki zahteva kot predizobrazbo meščansko šolo, zato pa zahtevajmo čim več meščanskih šol; Medvedič, ki je za to, da ostane pri starem, zakaj Hrvati nimajo niti gimnazije, niti realke in niti meščanske šole in bi ne imeli zato nikakega uči teljskega naraščaja več.
Nato se sprejmejo še sledeči predlogi:
1. Razpišejo naj se takoj vsa učna mesta na učiteljiščih.
2. Ravnatelj pedagogija bodi odličen pedagog in sin našega naroda.
3. Na zavodu naj se nastavijo akademično izobraženi profesorji in izprašani strokovnjaki, ki imajo potrebne izpite iz učnega jezika.
4. Slovensko učiteljišče naj se obnovi s prihodnjim šolskim letom v Gorici, kjer je zgrajeno v ta namen moderno urejeno šolsko poslopje.
5. Država naj razpiše v svrho šolanja siromašnih dijakov sedanjemu času odgovarjajoče ustanove. — Glede deželne učiteljske konference se sprejme sledeči predlog odseka;
Protestira se proti odredbi, ki določa italijanščino kot edino razpravni jezik na deželni učiteljski konferenci v Trstu.
Tov. Gerželj predlaga, naj volijo delegate za deželno učit. konferenco — okrajne učiteljske konference in ne vodstvo.
Tov. Križman predlaga, naj ima predsednik učit. društva pravico revidirati volitve delegatov.
V tem oziru razpravljajo še tovariši: Kašča, J. Pahor, Turk, Punčuh in Leonardis.
Od šolskopolitičnega odseka se sprejmejo še sledeči sklepi:
Naj se odpravijo sedanje nove šolske tiskovine, ker so nepraktične ter naj se nadomestijo z novimi, ki naj se začrtajo sporazumno z učiteljstvom.
Glede poučevanja italijanščine:
Ugovarjamo proti obligatni vpeljavi italijanščine na ljudskih šolah, kjer se ni že prej poučeval kak tuj jezik.
Glede šolskih zastopov:
Vpostavijo naj se čimprej vsi okrajni in deželni šolski zastopi.
Glede srednjih šol:
Odprejo naj se s prihodnjim šolskim letom vse slovenske in hrvatske srednje šole.
8. Poročilo izvenšolskega odseka. Poročevalec tov. Kmet.
Marsikje se učiteljstvo res trudi za povzdigo ljudske izobrazbe z vstanovljanjem čitalnic, knjižnic, pevskih društev itd., a uspeh ne odgovarja trudu. To pa zaraditega, ker vsak ni sposoben za vse. Zato predlaga poročevalec: Učiteljstvo deluj med ljudstvom po svoj.h zmožnostih, ne pa na raznih poljih, katera so mu neznana.
Izvenšolski odsek naj vrši nadzorovalno službo nad vsem izvenšolskim delom učiteljstva. V to svrho naj vzbuja učiteljstvo k delavnosti tudi potom svojega glasila.
Ker se je marsikje pokazalo, da se šolo-odrasli otroci le prekmalu zanemarijo in da v kratkem času pozabijo vse, kar so pridobili tekom šolskih let, zato predlaga tov. Možina :
Naj se vršijo v vsakem kraju kmetijsko nadaljevalni tečaji za šoloodraslo mladino v dobi od 14.-16. leta. Taki tečaji naj bi bili obliga-toriČni. Predlog se sprejme z dodadkom tov. Gerželja, da naj se vpeljejo zato tudi na učiteljiščih ogovarjajoči predmeti, da bomo imeli za to tudi dovolj sposobnega učiteljstva.
9. Počitniški socijalni tečaji. Poročevalec tov. Hreščak. Vsi trudi izvenšolskega odseka so bili minimalni. Ne pride nam pa zato na misel, da bi pustili narod in bi se omejili le na šolo, a treba je, da poskrbimo, da se ne bo iz mučilo učiteljstvo v dolgotrajnem trudu brez uspehov. Treba je pokazati mladim tovarišem pot, po kateri naj hodijo, da pridejo čimprej do cilja. To bi se dalo najlažje doseči s so-cijalnimi tečaji. Ti bi tudi dali našemu listu dobrih sotrudnikov.
Tudi obstoj in razvoj „Zveze" sta odvisna samo od tega, ali si bo znala ta vzgojiti naraščaj, ali ne. Zato predlaga poročevalec, naj delegacija dovoli odseku potrebna sredstva v svrho vpeljave socijalnih tečajev. Prvi tak po čitniški tečaj bi se vršil v Trstu v septembru iu bi trajal kak h osem dni. Zjutraj bi se vršila predavanja, popoldne pa bi bile debate o predelani snovi. — Predavatelji bi morali biti plačani; udeležencem izven Trsta pa bi preskrbeli vsaj brezplačna prenočišča.
Predlog se sprejme sogiasno.
10. Prememba pravil. Poroča predsednik Germek. Višja pol. oblast zahteva malenkostno premembo pravil, ker hoče, da se natančneje določi sedež „Zveze“ in da se pojasni, kdo more biti pravi član društva. — Za sedež „Zveze“ se določi Trst; pravi član pa je lahko vsako slovansko učiteljsko društvo v Julijski Benečiji.
n. Določitev kraja bodočega zborovanja „Zveze“. Sprejme se soglasno predlog predsednika Germeka, da bodi kraj bodočega zborovanja Postojna.
12. Razno. Sprejme se predlog, da dobi „Zveza“ v svoje roke založništvo vseh novih šolskih knjig v Jul. Benečiji. »Zveza" bo imela zato 2o°/0 dobička od vseh razprodanih knjig.
Ker se klici po pravni pomoči od strani preganjancev na »Zvezo" dan za dnem množijo, se sklene v tem oziru sledeče: Pravna pomoč se preskrbi za dotičnika takoj, a vodstvo ima v v.;akem takem slučaju zahtevati izjavo od preganjanega, da je pripravljen „Zvezi“ povrniti vse izdatke pravne pomoči, ako se izkaže, da je zasledovanje zakrivil sam. — Vodstvo naj
takoj z njegovim okr. učit. društvom določi resnično stanje krivde.
Predlog tov. Bala, da naj se da »Učiteljskemu Listu" manjši format, t. j. format kot ga imajo revije, — se odda v pretres odseku
Tov. Medvedič pravi, naj pazimo, da bo »Učiteljski List" res nepristranski, nato omenja napad na njega v „Delu“.
Predsetinik Germek mu odgovori, da je postopal urednik našega lista korektno in lojalno; za to kar pišejo drugi listi pa vodstvo „Zveze“ ne more biti odgovorno.
Tov. Požar predlaga, da bi' se ukrenili potrebni koraki v svrho priznanja učiteljskih matur, polaganih izven tega ozemlja.
Tov. Gerželj omeni naj se »Zveza" zavzame za tov. Primožiča, ki je tu interniran.
Nato se je predsednik Germek zahvalil zborovalcem za njih vzorno vedenje in za vneto sodelovanje ter je zaključil to tako lepo uspelo zborovanje.
UfiteUskl dnevi o Beoitnda.
Prvi kongres Udruženja jugoslov. učiteljstva (UJU).
(Od našega .posebnega poročevalca.)
Ideja ujediinjenja ni vzrastla v vrstah jugoslovanskega učiteljstva morda šele po dneh političnega odrešenja jugolslovenskega naroda, ampak živela je v njem že deij čaisa prej. Že 1. 1905. se je v Ljubljani o priliki odkritja Prešernovega spomenika razgo-va.rjial srbski tovariš Jovan P. Jovanovič s slovenskimi učiteljstvom o možnosti medsebojnega spoznavanja in zbližanja. Leto kasneje, na delegacijsikem zborovanju »ZaVe.ze jagodovučit. društev v Ljubljani«, ki se je vršilo dne 2. junija 1906. v Šoštanju, je predlagal tov. Ivan Šega, naj izbero delegat j e 4 člane, kii btodo zastopali Slovence v dneh 17. do 22. avgusta istega: leta, na prvem kongresu »Učit. ud-ru-ženja v Beogradu« o priliki 25.1etnice društvenega obstanka. Obenem se jim je naložilo, da se poraz-govore s srbskimi tovariši o vsem potrebnem glede ustauovljenja »Jugoslovanske učiteljske zveze«. Izvoljeni so bili E. Gangl, L. Jelenc, Iv. Šega in M. Berberovič.
Za dan 29. avgusta 1906. je sklical pripravljalni odbor za osnovanje »Zveze« sestanek v Beograd, kateremu ja predsedoval brvatski tovariš Davorin Trstenjak iz Zagreba, poročal pa je Slovenec Ivan Šega. Na tem sestanku je bila .sprejeta sledeča resolucija: »Učitelji Srbi, Hrvati i Slovenci, koji pri-sustvujiu I. srpskom učiteljskem kongresu, jedno-dušno iz-riču želja, da se učvrsti i organizira moralno jedinstvo medju jugoslovanskim učiteljstvom. Toga radi .poživlja sve prisntrnke, da razmdšlje, kako bi se populazirala ta ideja, te pozivlju privremeni odbor, koji je vodio te konference, neka poraidi, da s-azo-ve 1907. god. o velikim praznikima I. jugoslo-venski' učiteljski, sastanak, koji neka realizuje tu idejiu.«
.Poročevalec, tov. Iv. Šega je bil sestavil pravila, »Zveze«, ki jih je takratni začasni odbor razposlal v pretres vsem jugoslovanskim učiteljskim organizacijam. Ali tedanje politične in državne razmere jugosLoiven-ikega naroda sp onemogočile realizacijo te ideje.
Ob prevratu in razsulu stare Avstrije je ideja vnovič .oživela .in takrat sta se Luka Jelenc in Engelbert G.angl spet podala v Beograd, da požurita vse predpriprave za formalno izvršitev ujedinienja vsega učiteljstva v Jugoslaviji.
 X----------
Prehajajoč preko paradne strani učiteljskega kongresa v Beogradu, ki jio hočemo v kratkih potezah orisati na koncu svojega poročila, obrnimo se najprej k pozitivnemu delu, ki ga je izvršilo jugoslovensko učiteljstvo v zgodovinskih dneh od 17. do 19. julija t. 1. Še prej pa so potrebne sledeče ugotovitve:
Udeležba -učiteljstva od vseh strani Jugoslavije je oila ogromna. Na kongrseu je bilo prisotnih .olkolli 1500 organiz.irancev, kar nam dokazuje, da je organi-začnii čut jugoslovanskega učiteljstva visoko razvit. Potek razprav nam je pia pokazal, da .primanjkuje tej učiteljski masi še glavnega! predloga za .vsako uspešno delo: discipline in čuta parlamemtialrizma. Med učiteljstvom Srbije so se pojavila taka nasprotja v .mišljenju in debate so včasih zavzele tako buren značaj, da se je mirnemu -opazovalcu včasih zazdeloi, da se mora kongres, vsled temperamentnih nastopov- posameznih govornikov, .vsled njihove medsebojne nestopljivosti, vsled splošnega vika in krika, ki. je spremljal vse dni kongresno delo, da se mora, pravimo, kongres ralzbiti in bosta jtugosloven-sko učiteljstvo in javnost zopet razočarana j,n ogoljufana .za lep ideal.
Beograd na eni — pokrajina na drugi .strani. Oportunisti in diplomati tu —na .drugi strani borci', neizprosni bojevniki za prava stanu. Diferenca med starimi in mladini, med ljudmi, ki: so ostali verni
tradicijam ijn .ornimi, ki! jim je vojna vcepila novih idej, je bila ostro začrtana.
Dosedanji odbor -udruženja, živeč v preteklosti, je samo upal na srečen konec — iniciativ in direktiv pa niii imel in jih ni dajal nikomur. Omalovažujoč opotzicijo, je pozabil informirati Slovence, zato je bil možen kaos, v katerega je zašel kongres. P.a tudi v vodstvu razprav je odrekel popolnoma. Dobili smo vtis, da se je bal pokazati verno sliko pteložaja, misleč, da poteče kongres gladko, ako ■skrči njegov obseg in zakrije .resnično .sliko s pajčolanom formalnosti, z nekako diktaturo svojih lastnih misli in Idej. Šele po kongresu se je pclkazaia sledeča slika oblik našega udruženja, za katero so se borile posamezne skupine:
a) Udruženje jugoslovanskega učiteljstva je res samo strokolvno-stanovskio, kakršno .je bilo sklenjeno na kongresu,
b) sindikalno udruženje učiteljstva (intelektualcev) brez zveze z manualnim delavstvom (Črnogorci),
c) sindikat, borcev, ramo ob rami z manualniim delavstvom — strogo -sccajalisfiični sindikat (klasne) razredne borbe, v kateri intelektualci kooperirafo z ostalim1 delavstvom v .dosego svojih ciljev.
Prvo tedeucc! je zastopal osrednji odbor, drugo delegat Vukič v imenu Črnogorcev, tretjo pa odposlanec cpotzicije tov. D.ragiša Mihajlovič, urednik ■.Učiteljske Borbe«, glasila »Kluba učitelja(icia) so.-o:|jaldenuo:krialtla« v Srbiji.
Da je pa bil vkljub splošni di5.01rientaci.j1 in zmešnjavi sklep kongresa vendarle pozitiven!, je pač glavna zasluga Slovencev, ki .so prišli na kongres s trdnim programom, katerega1 so .znali' z discipliniranim .nalstcipclm uveljaviti. Vendalr je bila .od druge strani potrebna .izjava, ki ,j.o jie motal podati v imenu »Zaveze« predsednik L. Jelenc in ki je pomirila vsiaij v toliko .duhove, da je bilo mogoče speljati močno se zibajočo ladjo v vami pristan. Drugi uspeh slovenskega učiteljstva (je tudi ta, da j,e bil spirejet kolt temelj ujiedinjenju Vsega učieljsfva v idržavi načrt, ki ga je predložila delegaciji. »Zveza j-ugoisl. učit. v
Ljubljani'«.
Zborovanje delegacije.
Dne 17. juLija dopoldne ob 8. uri (je 'bilo v saborski cerkvi svečano cerkveno opravilo za padle tovariše v svetovni vojni.
Ob 9. uri je pričelo zborovanje delegacije v dvorani ljudske šole pri saborski cerkvi. .Dvorana je bila nabita zborovalcev, katerih mnogi so morali stati itudi zunaj na hodniku.
.Predsedlniik Udruženja učiteljstva itov. Dim, S-o-kolovič pozdravlja vse delegate najpriter-čnejše ter povdairjjta v svojih nad-aijnih izvajanjih, da je naloga .učitejlstva .ustvariti iemotmoj organizacijo. S.pominjla se zasedenega ozemlja ter pošilja tople pozdrave neo.drešenilm bratom in sestram. Predlaga v to primerno resolucijo, katero naj stavi kongres. Nato slede razni predlogi z ozirtcm na delovanje kon--gresa.
Med temi je bil tudi predlog, naj predsedujejo kclngresu dosedanji predsedniki .pokrajinskih zvez. Predlog je bil sprejet. Dalje se je sestavil pripravljalni -odbor za končni o- izdelavo pravil udruženja, .oziroma v pretres predloženih načrtov pravil.
Že tu je zavladala napetost med delolm delegatov in dosedanjim odhortoim, oziroma .z večino delegacije,
Nek delegat iz južne Srbije želi pojasnil, kako je s Hrvati, je-li so samo gostje kongresa ali so delegati za iujedi.nj.enije.
Odgovor predsednika je bil, da so pnavoimočno izbrani delegati, ki imajo pravico sklepati in delovati na kongresni z ostalimi delegati države.
Opozicija je .zahtevala v pripravljalni odbor za konečno ,redakcijo pravil nekatere .svoje člane. Tako sta prišla v odbor tov. Dragiša Mihajlovič iz Kragujevca in Vukič s Cetinja.
Med raznimi prč in comtra govorniki je omembe vreden govoir tol v. Iva .Radovanoviča, .predsednika Sarveza d-almuatiiin. .učiteljstva iz Splita, ‘ki- se je zahvalil za silmpatijie, izražene ne osvobojeni Dalmlai-ciji. Želi -udruženj.u naj demokrati čnejši in niajliberal-nejši ustroj ter apelira, daisi sam član levice, .nanjo, da .»e usmeri v svojih -izjavah in debatah. Ne veruje v revolucij.o*, ker je revolucija nasilje, ki rodi priolti-nasilje in jie .samo nestalen, efemeiren ip|oj.av v življenju narodov in držav. Nanjo računati je pogreška. Evolucija je niaravnia, zanj merodajna, skoikiolv ne piozna; le v evoHutivnem razvoju je bodočnost.
.Izbrani pripravljalni odbor je odšel na .delo, ostali delegati so .se razšli. Naslednja seja delegatov je bila' določena na 4. uro popoldne -istega dhe.
Ob 4. uri1 popoldne je bil sestanek .delegacije, na katerem je tovariš Radovanovič kot poročevalec po dal -sliko -predloženih pravil udruženja. -Bili. so tu trije načrti: .Beograjski-je bil absolutno centralističen, drugi je bil federalističen, slovenski pa je tvoril nekak kompromis med obema staujamia. (Poročevalec loimenja, da so nekateri za centralizem, -drugi za decentoalizem, tretji- za federalizacijo. Odbor je pri-šel do prepričanja, da je najboljši slovenski načrt.
Ta načrt združuje v sebi vrlin« obeh ekstremov. Po tem načrtu je Beograd centnum, po posameznih •pokrajinah so poverjeništva, katerim so podrejena okrajna učiteljska društva. Le na ta način je možna delavnost, drugače nastopi mrtvilo. ‘Nato čila pravila.
Za poročevalcem, govori tov. Milihajtoivič, urednik »Učiteljske Borbe«, ki zavrača pralvila v vsem obsegu, stoječ na strogo centralističnem stališču. Po njem ni centralizacija, zamišljena v pravilih, ujedi-njenje, temveč le nekak Siavez. '
Del. Vukič iz Čmegore pavdairja v govoru svoje Sindikalno stališče, ki ipa se razlikuje odi ostalih sindikatov, ker želi damžiti le učiteljstvo brez ozira na delavstvo. Podpira pa predložena pravila in kar je v njih dobrega, itd vzemiimci liiz njih. Ako se pravila n« obnesejo, jih čez leto dtni izmenjamo; če se obnesejo, nam bodo v čast in v ponos.
Isto povdairja tudi tiotv. O.reščaniu iiz Banovine. Tov. Skavtič, podpredsednik Save za hrvaških učiteljskih društev, izvaja:
Šolstvo naj prevzame držaiva. Ta pravila urejujejo popolnoma edinstveno našo organizacijo. Tež-tipam in željam celokupnega učiteljstva je ž njimi ustreženo.
'Nedeljko Lazarevič iz Sarajeva ‘pravi:	Zjediniti
se moramo. Vsake točke predloženih pravil seveda iRe moremo sprejete brezpogojno, pa so vendarle taka, dia jih lahko sprejmemo za zdaj, iker so najboljša. Piraiksa nam šele pokaže, kaj je na njih dobrega, kaj slabega; nato jih bomo šele popravljali.
Takoj natlo nastane vihar, ki se poleže šele, ko Vstane tov. Jelenc in poda na Slovence sledečo izjavni:
"-Ako gonite svoje zahteve dalje in ne prenehate s svojimi debatami, ki so prešle popolnoma na politično polje, tedaj zapuste Slciveinci Beograd. Slovensko učiteljstvo je prišlo v Beograd, da doseže udruženje učiteljstva, ne pa dia zire v kaos, iz katerega na izhoda. S tem izročate posebna slovenska učiteljstvo samovolji vladajočih strank, dia izrablja učiteljstvo še nadalje. Njegove besede so dosegle uspeh.
Tov. Radovanovič apelira nlai navzoče, da bi ne storili zločinstva, da bi se razšli brez uspeha.
Predsedstvo odredi iOminutni odmor in izprazni) en. je dvorane. Po odmoru so prišli v dvorana samo delegatje.
1 Predseduje Itojv. Nedeljko 'Lalzalrevfič, kli' vpraša zborovalce, kdo je za po tovarišu Radovanoviču sestavljena pravila. Z malimi Izjemami so zborovalci avngnilo roke. Pri ipncitiiglasovanju se je dvignilo le nekaj rok.
Nato čila tov. Oreščarin
resolucije:
I.
1. U Istoriji Južnih Slovena otpočela je nova epoha.
Strbi, Hrvata i Slovenci, tri otgranka zajedničkog »tabla, završili su još u 7. veku svoja naseljavanja u prostrane predele tod Alpiskiib gora i Jadranskog m/ora do Balkana ,i Maoedomskih ravnica.
Reke njihove, blago njihovo, teku u trii mora, kvaseči nosom, i natapajuči njihove planine i ravni,, njihove dobrave, njive i 'livade, kan šlo ih več 1300 goidlinia kvasi i natapa znoj vrednih ratara i krv junaka u borbi za slobodu.
2. Narod jednoga porekla i jedne duše, stavljen u roku Istorije u bogate i lepe predele; izležen ve-čfita pritisku sila s Istoka d Zapada, Severa i Juga; ogroža van kroiz sve vekove do naših dana imperi-jama, ‘državama A silama koje su ga smatrale za svoj plen i smetnju svojim planovimia; Možen uitičaijiu, raznih kultura, A borbi za kulturno, versko, polifičkoi, ekonomsko iti kakvo drugo potčinjavanje, iždržae je dugotnajnd i strašni i«pit u borbi za oipstianak, d Posle tolikih vekov i neizmernih žrtavia i fpaitnji, S'tvorio svoje narodno ujedinjenje.
3. Da bi uginule sve klice koje siu: .vekovima rodile na duhovnom, političkom, ekonomskom i verskom r az jediinj avan j u i porabljavanju mora,ju pasti sve predrasude i sve pregrade, veštačiki st varane i stvo-reine: da nas odlrode, da, nas rasbave, da stvore ne-poverenje in da nas razjedine.
4. U unutranjem državnom žitvotu mora biti izvedeno poitpunoi jedinstvo centralne upravne i zako-nodavne vlasiti.
5. Sledlujuči primeru velikih radnika na st varanju jedinstva, .sve plemenite narodlne sile moraju se uputiti jednome cilju: st varan ju jedne duše narodne i jednog, jedimstvenog, zdnavog, poliličkog, prosvet-nogj, ekonomskog i socialnog organizma, kako bi stirujanje novoga života unelo snage u isve kutove Otadžbine i1 stvorilo jedan .snažan front: z,a slobodu, pravdu i napredak lumstiva, i za obezbedjenje sku-počenih tekovina narodnih i odbranu nacionalnog jedinstva od zavojevačkih težnja spolja.
6. Ovakvim radom idlragoceni delovi našega naroda koji su još pod itudjinom neče prepasti, jer je tu živa A močna majka Gtadžbitaa; doki e pametni
sporazumi medžu narodima ne stvore novi, poredak, u kcime če ujedinjeni1 narodi živeti i radlti jedni po-red drugih d jedmi s drugima za visoke ideale slo-bodnega čovečanstva.
II.
1. Udruženo učiteljstvo kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca, svesno svoje velike ulcge u životu našeg ujedinjenog nalroda; svesno svoijih dhžnosti i svojih prava; svesno svojih klasnih interesa stvara od sile dcsadašnjiih pokrajinskih organizacija isa centralom u Beogradu, i pozivfl‘ sve neenganizovane drgove i drugarice da mu pristope.
2. Udruženi na central isti čkoij osnovi1, so širokim poljem rada u obliasnim učiteljskim društvima; za-dahnuti željam1 za svestrani napredak svega naroda a države; zadahnuti ijubavljti prema narodnoj prosveti i inheresima svoga staleža, stvaramo jedan so-lidairan front spesoban za horbu, život i rad.
3. Našcj centrali ustavljamo odrešene muke, da, konziulitujuči po potrebi oblasna učiteljska društva, pred.uzima sive potrebne im ere za napredak oovog udruženja, naredne prosvete A učiteljstva, i rešava sporazumno sva pitanja1 mepredvidjena pravilnima, kojia peteknu iiz stapanja svih organižacija u jedmi.
4. Završujuču solidarirsanije u svirna pitanjima učiteljstva ‘snpskog, hrvatskeg i slovenačkog, kongres izjavljuje, da je centralma uprava cirganizacije u Beogradu predstavnik svega učiteljstva u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca, koje je jadpia telo i jedna duša, i tako hoče da ositane.
III.
Prvi kongres udruženih učitelja i učiteljica kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca zahteva:
1. Uvodjenje jednog prosvetneg zakoncidajisitva za čelu 'državu;
2. Stvaranje mogučnosti, da nastavno o.sablje, istaino ili priivremeno može služiti i van ranijih pokrajinskih granica kako bi se izvršila duhoivna obnova i puno jedinstvo narodne 'duše;
3. Državno staranje u podizanju i Azdržavanju na-irodnih škela;
4. Izjedhačenje učitelja i učiteljoca u oeloj kralje-Vinii u pravima s ukaznim činiovnicima, i luivcdjenje prilikom' donjošenja uvedbe o platama i dodaitcima u onaj red činolvničkii kome pripadaju po spremi;, i po važnosti posla fcoijil tobavljaju;
5. Pravo dia učiitelj bira i da bude biran za poslanika, bez gubitka službe i plate; jer se to pravo priznaj.e i drugima, koji se ne interesuju narodnim životom onioliko koliko se učitelj interes uje, ili ga i ne poznaiju;
6. Kongres zahteva, da u svakoj komisiji, koja radi zakonodavne projekte za osnovnu narodnu školu A učiteljstvo, ili rešava pitanja koja ise itiču narodne škole i učiteljstva, buidu predstavnici organizovanih učitelja i učiteljica.
Zastopnik manjšine predlaga ,pjo dolgem prerekanju 7 točko nove resolucije, o kateri pravi sam, da se v bistvu ,po večini ujemajo s prejšnjimi tremi ter so le v nekaterih ‘točkah tem nasprotne.
Vnovič se oglasi k besedi tov. Mihajlovač, ki ponovno povdarja stališče opozicijie.
Toiv. Toidlorovič prediaga, naj preidejo zborovalci preko resolucij manjšine na dnevni red ter naj sprejmejo ostale resolulcije indizpremlenjene, kot (jih je predložil tov. Oreščanim.
Pri glasovanju so bile resolucije sprejete ;z oigroimno večino. S tem je bilo zborovanje delegacije zaiklju-čenio1.	(Konec	prih.)
HoUo bodoča začetnico...
(Konec)
Ko smo pridobili enkrat nekatere glasove, potrebujemo neobhodho tudi' taikozvane ponavljalne skupine, da se oltrokom glasovi in črke tembolj utrde in da se vadijo v pisanju in branju.
Te ponavljalne skupine nadomeščajo one brezmiselne in nerazumljive stavke ter pojme, ki slede vsaki črki' v dosedanjih začetnicah. Otrok jih bere in piše, a največkrat ne razume njih pomena. Učimo otroke pisati in čitati to, kar lahko razumejo!
Vprašam, ali more šolar ali šolarica v prvih mesecih učenja tako: tekoče Sitati, da bo razumel nelogično zverižene stavke in abstraktne pojme? Naj navedem- par primerov!
črki »b« v Widnovem berilu sletfl naslednje čtivo: bi-ti, de-te A-ma bo-ben. b, bo, bo-ben, bob, te-be, te-bi, i-ma-mo zo-be, zob bodi, če>-be-la le-ti, i-ma že-lo, na-bi-ra-mo že-lo-de, ma-ti me bo-ža, be-žim, rmta ni be-la.
Še slabše je pri Krulcu, kjer čitamo za črko »s« s d-to; si-to> si-to; ti ma-ti, si-ro-ta, ma-ti’ u-mi-va sado, si-ro-ta mo-ita ni-ti, ni u-mi-ta, ma-ti lin si-ro-ta vo-zi-ita o-ta-vo, ti, si-ro-ta ni si-ta, ma-ti‘ tio-žii ni ži-ta.
Alii ni to besedičenje že višek koinfuzije?
Vse ito pa sledi iz tega, ker jie hotel sesitavljalec zbrati kolikor mogoče veliko besejd, ki vsebujejo
glas »s« in ki ne vsebujejo še neznanih glasov. Te je potem verižil, kakor se je pač dalou Odraste! človek bo tu -pa tam uganil, kaj hoče ta ali oni stavek povedati (n. pr. — ni umita, namreč posoda); nemogoče pa je to pri otrc.ku. Učitelj mora take in enake stavke ter abstraktne pojme (n. pr. pom. gl. biti!) pojasnjevati na dolgo in široko. — Otrobi zdehajo; potem berejo stavke zlogoma in celote a jasnosti ni nikjer.
Gori omenjene težkoče in slabosti poravnajo in odpravijo ponavljalne skupine. Prirodnih glasov je veliko, lahko jih tedaj uvrstimo za vaje v branju in pisanju h glasovom, katere smo pridobili, sicer pa sproti le take, ki ne vsebujejo še neznanih glasov. Naštejem nekatere!
Za glascu! m: me (ovca); n: no, ne; v: van (majhen pes); r: ra-ra (trobenta); č: čiv-čiv; š: aš, šč; b: buim, bim-bam-bom, ci-ci-be; h: hi-hi, he-he, ho-ho, i-ha-lia, hov-hov; k: ko-ko, kok-kek, ki-,ke-ri-ki, res.k, kvak; t: tra-la-la-lom, tra-ra-ra, štr-bunk, ščink; d: idrsk: kc-ko-daik; j: ju-hej, ju-hu, mjav; p: pi-kai-po-ka, pok, piki-pok, pet-pedi, klip^klolp, tip-top; g: re-ga, f: frr, ci-ci-fuj; z: zum-zum; ž: živ-žav, ži-ga-ža-ga. —■ Sicer pa nisem nasproten, če se med gornje ponavljalne skupine, uvnste tudi nekateri konkretni pojmi. Zametujem le že prej označene. To je v glavnem moja slika načina pridobivanja iglasov in njih znamenj v naši bodoči začetnici. Morebitni ugovor, da tu ne moremo gojiti risanja, ne velja, ker se tudi po tej metodi obravnavajo predmeti, kakor v prejšnji. Priporočati bi bilo celo, da se goji risanje v naših šolah na prvi stopnji v večji meri kot dozdaj.
V Gaberšček - Razingerjevem »-Abecedniku« in Knulčevi »Čitanki« slede za malimi črkamii fonetične vaje in včitavanja-bralnih težkoč. Wider tega nima, in to je pb mojem mnenju popolnoma prav. Čemu mučiti sebe in otroke s suhoparnimi besedami in stavki, kjer ne moremo olepšati pouka na noben način, in kjer je uspeh nasproti trudu in zamudi časa malenkosten?
Brez pomišljanja lahko preidemo od malih črk na velike. Če pa otroci v resnici potrebujejo po malih črkah večje temeljitosti v branju in pisanju, nadomestimo te vaje z nekaterimi' slikami iz nazornega naulka, kjer bodo napisovali imena ionih predmetov, o katerih so se poprej učili. Istočasno iahko napi-isuje jo tudi kratke (gole) stavke v zvezi s predmeti. Primer! Naz. maiulk: šolska soba. Napisovanje besed: tabla, miza, klop, omara, okno, vrata, strop, tla, ziid, stena, peč, obešalo, knjiga, zvezek in dr. (Take slike bi bile: šola, dom, cerkev, pokopališče, travnik, polje, potok, semenj i. t. d.) Napisane besede otroci čiitajo in ijih pri pouku drugega oddelkai (na eniorazrednici) prepisujejo. Seveda bi morali biti ti predmeti v novi začetnici naslikani, sledila bi jim pisana in tiskana imena ter stavkovno izražanje: kakšni Si o, kaj delajo.
Zgoraj sem omenil, da preidemo lahko od malih črk takoj k velikim jvendar se mi zdi umestno, da uvrstimo v začetnico tuldi te vaje, tako jih bo potem oni učitelj, ki jih ne rabi, izpustil, ‘drugemu pa bodo zelo dobro služile.
Sedaj, ko take zdčetnice še nimamo, obravnavam po potrebi te slike s pomočjo knjige za nazorni nauk. Otroci mi sami napi®ujeijo vsa konkretna Imena na tablo in v zvezke. Ko smo napisalA že precejšnje število takih imen, jih 'čitamo. Včasih imen ne pišemo, ampak jih tiskamo ter potem čitamo. Tako se vadijo otroci pisati An bratil pisane besede, poleg tega pa se do dobra izurijo v spoznavanju in branju tiskanih črk in besed, posebno ker morajo tiskane pismenke, iz katerih sestavljajo besede, sami iskati, potem ko sem jih razvrstil po šolski mizi; ali po odru.
Ko so učenci dobro utrjeni v branju iin pisanju malih pismenk, preidemo do velikih črk. Za obravnavo velikih črk naj omenim v prvi vrsti sledeče! P,usti otrokom, da sami napišejo vsako novo, veliko črko. Vedno je v šoli kak učenec ali učenka, ki že zna pisati črko, katero hočemo pridobiti. Krivica bi tedaj bila, če hi se učitelj ne oziral na znanje otrok. Ali ni bolje, da črko napiše učenec, kakor oai učitelj. o katerem učenci itak vedo, da mora znati vse črke in še mnogo več? Potom takega postopanja' se vzbudi v otrocih veselje ‘do učenja, tako da tekmujejo med sabo, kateri bo več znal.
Velike črke ,bi pridobivali v novi začetnici po ■ilstem načinu in re'dno, kakor do sedaj. Nadomestili bi le razna krstna imena v sedanjih začetnicah s priimki in imeni slovenskih pesnikov im pisateljev, seveda le tam, kjer je to mogoče, ker toliko An tako različnih imen naših mož nimalmo, da bi zadostovala za vse črke. Na ta način bi (seznanili otroke že v prvem šolskem letu z imeni naših umetnikov, za’ katere bi se pozneje v šolski dobi in tudi po dokončani šoli, bolj zanimali; kakor do sedaj. Lahko tpa pridobimo one velike črke, katere so začetnice otroških priimkov in krstnih imen v šoli, tako da napiše dotočni otrok svoj priimek sam na tablo. Ako slučajno sam ne zna, pa naj stori to kak drug sošolec ali sošolka. Še le potem preidemo k isti črki v začetnici.
Gotovo je, da tudi na (ta način, ni mogoče pridobiti vs-eh velikih črk, talko smo slej kot prej navezami na začetnico.
V zadnjem delu — začetnice — čtiva zastopam isto stališče,- kakior sta ga obrazložila tovariša Loč-miškar in Sivec, zato o tem delu ne bom podrobneje razpravljal.
Pripomnim samo!
Začetnica je prva otrokova knjiga in nima samo namena, da ga navadi in izuri v čitanju in pisanju, temveč mu mora vzbuditi veselje do knjig v višjih šolskih letih in pozneje v življenju. Tvoriti mora prebod' od igranja; do učenja. Biti mora ogledalo otroške duše. Prva knjiga naj boi tudi po zunanjosti kolikor mogoče lepa in popolna. Zadnji - pripovedni del naj vsebuje več primernih narodnih pravljic, katere otroci že doma tako radi poslušajo. Vsaj nekatere pravljice na j bodo ponazorjene' z barvnimi slikami. Zavržejo' naj se vsi koščki o vzvišenih otrocih polnih morale, ker na zemlji ni laikih otrok.
Uvrste naj se v začetnico primerne pesmi naših pesnikov - umetnikov. —
Trdno sem uverjen, da bo naša prva bodoča začetnica sestavljena po novi; metodi, pa naj izide v Trstu ali v Ljubljani. Nič bi me pa boLj ne veselilo, kakor če bi dobili tako začetnico mi, kar nas je tu; tako bi- pokazali svojo moč in napredek od tistega časa, ko smo navezani sami nase.
iz organizacije.
Počitniški tečaj.
Vsled sklepa Zvezine delegacije se bo vršil v drugi polovici meseca septembra t. 1. učiteljski počitniški tečaj, ki je proračunan na dobo enega tedna.
Vsak dan predpoldne se vrši po( eno predavanje in sicer iz 'sledečih panog: gospodarske organizacije sociološko spoznanje, politika in etika, izobraževalno delo učiteljstva izven šole, verska toleranca, socializem s posebnim ozitTom na narodnost in verstvo.
Pol vsakem predavanju se vrši zgolj akademična razprava o predmetu.
V popoldanskih urah pa se bodo obdržavale proste •diskusije o navedenih panogah s posebnim ozirom na praktično uporabo v našem; kulturnem in političnem življenju. S predlavanji in diskusijami se bode izpolnilo 6 delavnikov — sedmi dian, v nedeljoi se pa priredi primeren izlet, ki se bo natančneje določi po predlogih organizatorjev tečaja skupaj z vsemi udeleženci.
Namen in važnost takega izobraževalnega tečaja je razvidna že iz programa. Razpravljali1 ise bodo problemi, ki so danes najaktualnejši, toda ne samo zato, ker sia aktualni., marveč predvsem, ker so in ostanejo to problemi vseh časov. Učitelj, ki hoče veljati medi ljudstvom za intelektualca, mora o njih premišljevati in zavzeti' svoje stališče. Brez* načel je v javnem življenju vsaka kulturna misija nemogoča.
»Zveza« se obrača z vabilom k udeležbi na vse napredkal in orientacije željne učitelje, zlasti pa na mlade tovariše, ki imajo dovolj dobre volje, postaviti svoje moči v služboi vsestranskega napredka.
Tečaj se bo vršil, kct je omenjeno, v drugi polovici meseca septembra v Trstu, Za brezplačno 'prenočišče bo poskrbela »Zveza;«. Kdor se mislil tečaja udeležiti, je maprošen, da naznani to še tekom tega meseca, najpozneje pa do 8, septembra 1.1., tov. Antonu Germeku, Sv. Ivan št. 950, '(pri Trstu).
Vodstvo.
Zborovanje »Tolminskega učiteljskega društva«. Zborovanje »Tolminskega učiteljskega društva« dne 12. 'julija je bilo precej dobro obiskano. Predsednik Rakovšček pozdravi navzoče in pojasni več vlog, ki jih je poslalo društvo oblastim. Civilni komisarijat naznanja, da se uradna učiteljska konferenca letos ne more sklicati, ker je g. okrajni šol. nadzornik preveč zaposlen; skliče se prihodnje leto. Učiteljska knjižnica sc je prepeljala iz Podbrda v tolminsko ljudsko šolo. Izvoljen je knjižnični odsek — L. Obleščak, Just. Silič, Fr. Sivec, — ki jo bo oskrboval. Knjižničarka je Just. Silič. Društvo je interveniralo pri okrajnem šolskem svetu glede zastalih pavšalov za šol. leta 1916-17, 1917-18. Dobilo jc odgovor, da se bo oblast za to zanimala in prosi naj prizadeta šolska vodstva naznanijo vsote, ki' še niso bile izplačane. Na vlogo, da naj se skliče seja okr. šol. sveta zaradi razpisa učiteljskih mest, je prišel odgovor, da bodo razpisane službe, ko bodo dani pogoji za razpise in se prouči kako vrednost imajo naša izpričevala za nove pokrajine. Seja okr. šol. sveta bo razpisana, ko pride dovoljenje od j ri-stojne oblasti. Na vlogo, da bodi poslovni jezik slovenski, društvo še ni dobilo odgovora. Zbor svečenikov sv. Pavla je poslal društvu vlogo, v kateri prosi, naj se izreče učiteljstvo za obveznost krščanskega nauka. Zborovalci so vzeli isto z odobravanjem soglasno v znanje. Glede izvolitve delegatov za deželno učiteljsko konferenca so bili zborovalci mnenja, da se nikakor ne morejo odzvati pozivu, ker nimajo niti enega člana, ki bi bil zmožen, da se v italijanskem jeziku udeležuje potrebnih debat.. Tudi odklanjajo za letos sestavo podrobnih učnih načrtov in sklenejo vposlati le prevdarke učne snovi za šolsko leto 1920-21. Z ozirom na to, da misli oblast uvesti s prihod-
njim šol. letom italijanščino v ljudske šole, sc izrečejo zborovalci soglasno proti in zahtevajo, naj se poučuje ista samo tam, kjer se je poučevala prej nemščina. Obenem vzamejo z obžalovanjem na znanje, da mučenja premeščati oblast definitivno nameščeno učiteljstvo brez disciplinarne preiskave iz kraja v kraj. Za delegacijsko zborovanje v Trstu so bili izvoljeni tov. Perko Rud., Ger-želj Alb., Iv. Geržclj, Fr. Kašča, Lj. Mesar, Kil. Podgornik, Fr. Sivec, Vikt. Vuga.
Glavna skupština hrv. učitelj, društava za Istru obdr-žavala se u Pazinu dne 8. srpnja u prostorijama »Hrvat-ske Čitaonice« uz sledeči dnevni red:
I. Nagovor predsednika; II. Izvešče tajnika; III. Izvešče blagajnika; IV. Izvešče o »Radničkoj komori«; V. Pro-mena pravila; VI. Izbor odbora; VII. Izbor delegata u »Delegacijski zbor Saveza«; VIII. Slučajnosti.
I. Predsednik, drug Medvedič, konštatira dovoljan broj članova, ter otvara skupštinu u 9 sati. Imenuje beležni-cima druga Marka Zlatica i družicu Veru Defar, redate-ljima Goštinčara i Vodariča, a revizorima računa Nežica i Licula. Čita brzojavni pozdrav druga Mija Radiča u ime drugova sa kvarnerskih otoka. Za drugove iz Li-burnije veli, da su o svemu več raspravljali na skupštini držanoj na Matul jama dne 1. srpnja. Za svako eventualno razjašnjenje poslaše na današnju skupštinu druga Staniča iz Kastva
Pozdravlja bratski sve prisutne, a osobito drugove Slovence: Sarneca, Hreščaka, Leonardisa i Brceta. Predstavlja skupštinarima odaslanika političke .oblasti, nadzornika Siderinia, kojem toplo priporuča, da u vršenju zakona bude pravedan u pravom smislu reči. Pozdravlja nadalje gosp. Belaniča, urednika »Pučkog Prijatelja.« Veli zatim, da je odborov rad — uza svu volju i marljivost — bio težak i neugodan; nailazio je posvuda na poteškoče, Bračo! U organizaciji jc moč. Svi složno napredi Manje kritiziranja, a više rada — kliče predsednik — pa čemo onda sretno i bez ikakvib poteškoča dovesti našu ladju (društvo) u pravu luku.
Premnogo aktuclnih pitanja imademo, da danas rešimo, ali najglavnije pitanje je naš pristup u »Radničku komo-ru.« U borbi za naš obstanak, mi — narodni učitelji — nemarno danas drugog oružja do »R. k,« koja je uzela u okrilje sve potlačene, med ju koje nažalost spadamo i mi, lučonoše prosvete, a to je atentat na kulturo, a time i na drobrobit čovečanstva,
II. Drug Opašič čita svoje izvešče, iz koga saopčujemo:
Tajnik našeg društva drug Brnobič otselio se polo-
vicom svibanja u Jugoslaviju, pa sam privremeno preu-zeo njegove poslove. Izvestiti ču vas ukratko o radu odbora od zadnje glavne skupštine do danas.
Odbor je obdržavao usve 18 sednica, na kojima je ras-pravljao sva pitanja, koja se tiču naših škola i učitelja, te poduzimao sve potrebite korake u korist istih. Premnogi su naši korači ostali bez uspeha, mnoge naše pri-tužbe i, želja bez rešenja, ali tome se nije čuditi u današnjem abnomalnim vremtnima.
Malo dana iza naše skupštine bila je ustanovna skupština »Saveza« svih jugoslovenskih učiteljskih društava u okupiranem krajevima. O programu i radu »Saveza« otfavešteni ste putom našeg glasila. O jakosti jedne jake učiteljske organizacije uveren je svaki pojedini od nas. Da možemo svi tim navaloma odoljevati, da možemo šti-titi interese naše i škola naših, moramo imati čvrstu or-ganizaciju, a to je naš »Savez,« koji če nas voditi pod geslom: Svi za jednoga, a jedan za sve.«
Svi predlogi i zaključki glavne skupštine bili so po mogučnosti izvršeni, a tako i oni kotarskih skujpština i odborskih sednica, a i pojedincima, kada su štogod za-tražili od odbora naslojalo se udovoljiti. Poslali smo razne molbe, proteste i predloge na kompetentne oblasti
i to
a) o plesu i njegovom štetnom delovanju na moral dece; b) o pušenju sa Strane dece; c) o promenjivanju hrvat-skih imena školske dece u talijanska; d) o dopisivanju učitelja sa školskim oblastima u hrv. jeziku; c) o sazivu službenih kotarskih učit. skupština; f) o roditeljskim sa-slancima; g) o poduči veronauka u pučkoj školi; h) o čitankama i knjigama uopšte; i) o novim školskim tiska-nicama itd., a u zadnje vreme rcasumirali smo u jednoj prestavci na gen. civ. komisara u Trstu g. Mosconi-a sve nepravde i nezakonitosti, koje su se dogodile — u koliko je nama poznato — našim drugovima i školama i dodali što mi sve tražimo od škoiskih oblasti.
Materijalna beda, koja nas je dugo vremena tištila (ti-šti.nas i danas! Op. pisca) i zahtevala mnogo žrtava medju učiteljima i njihovim obiteljima nagnala nas je koncem godine 1919 u Jtrajk, koji jc trajao oko 6 sedmica. Uspeli smo u toliko, da se je bar donekle poboljšalo naše neznosno materijalno stanje. Ima još te nažalost mnogo naših drugova, koji nijesu dobili beriva što im po zakonu pripadaju, ili su im bila protizakonito obustavljena, pa smo ih putem novina, opozorili što im je činiti. Depu-tacijama, koje smo slali u Poreč i Trst bilo je svaki put obečano, da če se sve povoljno Čimprej rešiti, ali naši drugovi moraju još uvek čekati. Čudno je, da se baš učitelji moraju toliko boriti da dodju do svojih prava. Nije
ii možda i to znak, da nas se nitko ne boji, jer su naše organizacije preslabe? Naš je odbor nastojao, da sakupi u jedinstveno društvo celokupno jugoslovensko učiteljstvo Istre. Ovo mu je donekle i uspelo. — Medju hr-vatskim drugovima vrlo je neznatan broj oni':, koji još nisu stupili u naše društvo, a nekoliko njih ne plačaju redovito članarinu, pa ako ne učine doskora svoju du-žnost, morat če ih buduči odbor brisati iz društva. Slovensko učit. društvo za koparski koiar izjavilo se tako-djer za jedinstveno društvo, pa ima nada, da če se i oni nama pridružiti početkom buduče šk. g., kako nam je odbor njihovog društva več saopčio. Preuredili smo uz pripomoč dosadanjib predsiavnika učiteljskih društava pravila za jedinstveno društvo za celu Istru. Na dana-šnjoj skupštini čemo o njima konačno zaključiti.
Odbor je želio več na početku ove godine, da se čim pre sazove glavna skupština. Na jednoj odborskoj sednici basa zaključamo, da se skupštine zajedno obdržava sa slovenskim učit. društvom za koparski kotar — to u Trstu par dana iza svršetka škole. Iznaša uzroke, s kojib je odbor bio prinužden da sazove skupštinu za danas u Phzin.
Drug Marko Zlatič mnije, da bi se današnja skupština morala raspustiti s razloga, što nema prisotnih 50% članova, a osim toga po dogovoru skupština se ne sme.ob-državati pre svršetka šk. g.
Predsednik odgovara Zlatiču, da je konštatirao dovoljan broj članova za» obdržavanje skupštine, u koju je svrhu primio sa sviju strana povoljne vesti, jedino su se drugovi iz Libumije nešto bunili. Velavažna pitanja imademo da danas rešimo, pa ne bi imalo smisla, da skupštinu prenesemo.
Skupštinari sc zadovoljuju sa predsednikovim izvadje-nima, te se prelazi na dnevni red.
III.	Blagajnica Mara Opasič čita blagajničko izvešče, iz kojeg proizlazi, da je od 2. XI. 1919 do 8. VII. 1920 bilo prihoda 4235 L, rashoda 4216’20 L; čistog prihoda 18'80 L, a vrhu toga je uloženo u posujilnici 600 L,
(Dalje prih.)
Šolske vesti.
Vse tovariše im tovarišice opozarjamo na sporočilo »Zveasinega« vodstva, ki ga objavljamo v današnji številki pod rubriko »Iz organizacije«.
Meščanska šola v Postojni potrebuje s prihodnjim šol. letom nujno dobrega risarja- Tovariši (tovarišice), ki bi jih veselila tretja strokovna skupina, naj blagovolijo sporočiti svoj naslov ravnateljstvu.
Ante Štiglic, nadučitelj u Poljanama, kotar Volosko, bio je interniran u Italiji i vratio se je h uči. Dozvclili su mu milostivo, da se može vratiti kuci, ali je morao prije izjaviti,, da jc zadovoljan, da bude iz Poljana službeno preimšten na koju drugu školu. Na temelju toga več ga premestili u istom svojstvu u Brešca, gde mora da pre-uzme službu do 15. ovoga meseca.
Nije učinio ništa kažnjiva, a morao je tražiti preme-štenje. Zašto? Odgovora ne treba.
Šola za gluhoneme v Trstu zatvorjena. Miunicipij poroča, dlai se s prihodnjimi šolskim letom ne odpre več šola za gluhoneme. Gluhonem? otroci se bodo mcuraii obrniti na druge slične zavode v Italiji.
Književnost In umetnost.
Damir Fcigel: Bacili in Bacilke. Humoreske. (Tiskala Narodna tUskamnjai v Gorici. Cena knjigi 3 L. Prodaja se v Gorici, v Katol. 'knjigarni, Gosp. ul.
2 in v Štokovi knjigarni v Trstu).
Fkateij, rnaiš goriški znanec, avtor »Pol litra vi-pa v ca in mnogih poThtkov naš.h časnikov nam podaja v svoji' zbirki1 10 lahkih humoresk. Viečiina teh stvari dlaitira — žal — še iz predvojnega ozračja im smo jih že brali v »Domačem prijatelju« in diruigod1. Če pa pomiilslimo, da živimo v dobi, ki mam je vzela vsak smehljaj, dla že segamo po Nietzschejevem nlaluku: Učimo sie smejati! — tedaj nam bo liuidii tal Feiiglov prispevek dofofroldlošel; p|ožilvii mas. morda 'kakor pol litra pristnega1 vipavca. — sče izoziamemio humoreska «Nla svetovni' rafzstavi,« ki je najbolj raizMimj.emia in v itej zbirki najslaibša, so vise diruge prilbližinlo enako doibire, Itupaltam satirično n,a špic ene (Samiulm, Elektropbale i. dir.), večinoma ,pa le dobrodušne, ki te le ščegetajo1, dla praskneiš v smeh. —
Na splošno lahko rečemo:
Čeprav tem- stvarem; iz umetniškega stališča ne molrelmo dajati potuhe, veridiaJr moremo priznata, da sio pisane z veliko rutino. Stil me jeclja; stal vek -se drvi za stavkom v mrzlični hitrici, kolt dla je avtor sata okužen z »bialocilom zgovornostih« —
Tisti, ki so smehiai željni, bodo radi segli po knjigi.
A. Š.
Srečko Kumar, pianist, se je vrnil iz tujine in se ustanovil v Trstu. Poučevati bo začel v Trstu in Skednju začetkom septembra. Tozadevne informacije daje na svojem stanovanju v Skednju št. 216, I. nad. (v Drejačevi hiši).
Italijanski pisatelj Giovanni Verga, eden izmed prvih sedanjih pisateljev je praznoval te dna josem-diesetletoioa. Njegov veliki roman »Mialaioigliai« se. kffls-a z Mamzonijevimii »Promessi sposi«.
Nemški pisatelj Ganghofer je umrl 24. julija v starosti 65 let. Zadela ga je kap.
Razne vesti.
Žensko učiteljišče v Zagrebu. Ura!dni list objavlja naredbo po kateri se - ustanovi v Zagrebu samostojno žensko učiteljišče.
Fakulteta za trgovino in obrt v Zagrebu. Podpi-saria je naradba, po kateri se bo ma zagrebškem vseučilišču otvorila fakulteta za trgovino; iln obrt. Reidni' slušatelji bodo mogli bili samo; absolvirami gimnazijci in 'trgovski akademiki z maturo. Predavanja bodo trajala šest semestrov.
Srbski šolski zakon v Vojvodini. Ministrstvo presvete je razširilo zakon o narodnih šolali, ki je dose-datj veljal zai Srbijo, itudd na ozemlje Vojvodine. S. tem.' je ukinjen prosvetni odbor ministrstva prosvete, ki je bil dosedaj v Novem Saidu.