Na pokopališču.
Večerne zarije ])liinUeči svit
j)0 Širnem, smrtnem polji je razlit,
]>o cvetji rosnem sieil zelenja;
žari se kriz... Kešnik razpet. . Njegov
pojjlcd je v tloI(^e vrste vprt j,n<>l)Ov,
v nebrojne križe : znak vstajenja ! . . .
Tam ^ tiaije mili ^las zvonov iz lin
se sjKija s }>etjem sladkim slavca in
zveni tje v tihi mrak val)Ijivo ;
je ćuti s stoljia pozne ure vdar.
ko skozi vrata nekov mladi par
prihaja sem  na snirtiio njivo...
Pri križu sred grobišča obstoji,
scpeće ninoj^o lam o »svidenji«,
ljubavi «vernej, večnolrajni«. ..
Ne óujejo, t>h, mrtveci v j^-robcb.
prise^j ne éujejo src mladili teli :
ne moti to jih nič v njih sjjanji I
Srce premnogo, ki zdaj tu trohni,
nekoč je sanjalo, kar sanjaš ti,
to križi i^^'ičajo okoli ;
pa zj^inil je Ijuoavi sladki sen,
/a-^nuil nade zlate ^n'ob ])rsten,
tu našlo leka mnojjo boÜ . . .
.1  vama skoro bo zazoril dan,
ko zove vaju smrti klic i^rozan,,,
ila ležeta tu v ozko jamo ;
najtrajnejsa zvestoba je le tu,
v tem pristanišči večne<,M miru,
vse druj^o besedilo samo ! . . .
Mokriška.