__ 0 Y i C e pa _3P- Janez Bleiweis. XXXI. 1873. ,,Božični prazniki so pretekli, — al cvetke, ki jih še zmirom nahajamo na vrtih, žalibog, da se ne skladajo s tem, kar pogrešamo ravno v Božičnem času o političnih naših razmerah. Namesti da bi mogli prav iz srca veseli biti v spominu na oni milosti polni čas, ko so angelji miru se zibali nad svetom in peli: BSlava Bogu v višavi in mir ljudem, ki so blagega srca", čujemo dandanes le žalostne glasove, da ne sme mir biti med narodi, kajti ona prevzetna stranka, ki le gospodovati hoče vsem narodom, sramotiti hoče sveti nauk Izveličarja našega o svobodi, enakosti in bratinstvu vseh narodov. če pa tudi letošnji Božieni prazniki niso še vsadili cvetlic mirvi in sprave na političnem polji, vendar zarad tega v svojih pravicah dandanes še zatirani narodi Avstrije ne obupajo, marveč o zavesti svojega prava trdno zaupajo na — veselejši Božični čas! Radi se udamo previdnosti Božji — a ne udajmo se sili nemčnrstva (7.)! S to Bleiweisovo se vjema tudi novoletnica česka: Novo leto smo nastopili sicer brez veselega poguma, toda nikakor ne potrtega srca i. t. d. (18. 19). Spisal je dr. J. Bleiweis v jedenintridesetem tečaju n. pr.: nUš na trtnih koreninah. Poduk, kako naj se ravna z živino, da ne zboli, in kaj naj stori gospodar, kadar mu zboli. Turška goveja kuga se nam bliža. Gospodarji pozor! Iz ces. postave zoper govcjo kugo 1. 1868. 0 rcji kuretine. čemu so postave na korist kmetijstva, ako se ne izpolmijejo. Zboljšanje zemljišč. 0 sirarskih družbah. 0 Švicarskem sirarstvu. Kaj storiti, če se živina po porodu ne iztrebi, kakor bi moralo biti. Kaj storiti, da omet na zidovji dobro drži. Na planinah se mora in se da veliko zboljšati. Na čast stoletnici krorapirjevi. Društvo za stavbe in zidanje na Kranjskem in v sosednih deželah. Živinska kupčija, nje težave in goljufije, in kako jim v okom priti. Zopet o uravnavi zemljiškega davka po novi postavi. Jabelka hraniti. Kam hočejo naši svilorejci pridelane kokone prodati. 0 potrebi zavarovanja klaje in pa žita, dokler je v slami. Gospodarji! čas je misliti na mlatilnice. Zakaj nektero popolnoraa dorašeno drevo vendar ne rodi. Kako naj bi se sršeni (brenceljni) iz konj spravili. Ktera goveja živina je lepa. Napake mleka pri goveji živini. Pomoč zoper netopirje itd." 0 veliki politiki in posebej o volitvab. naravnost v državni zbor pišejo mnogi sostavki: Slovanstvo in Nemštvo (po Ost u. West). Španija, Francija, Avstrija (po Vaterl.). Kaj imamo pričakovati od volilne reforme. Volilna reforma od druge strani ogledana. Začetek nove dobe v Avstriji. Poglavitne odločbe nove postave za direktne volitve v državni zbor. Slovenci na Kranjskem. Poziv k volitvara po novi postavi. Gospodom trgovcem, obrtnikom in rudarjem iz Slovenije, iz izvrševalnega volilnega odbora itd. 0 stranki pravice ali pravni stranki v Avstriji. Kaj je naloga državnopravni stranki (^Zaupanja je treba, poguma in delovanja! Nič nas preplašiti ne sme. V boji se pokaže, kdo da je mož; kdor sam obupa, temu se ne zgodi krivica, ako je pogubljen"). Ozir na volitve (»Neugodni izid volitev naših na Slovenskem ima mnogo nauka v sebi . . . Kratkovidni mladi so, namesti utrditi edinost, seme razpora sejati začeli: sejali so veter in želi so zdaj vihar . . . Eno pa nas tolaži v vseh britkostih. in to je, da imamo Hohemvarta za poslanca. Ko bi ne bili staroslovenci Kranjski nič druzega storili za narod slovenski in za Afstrijo, piše Glas Goriški, kakor to, da so postavili Hohenwarta za kandidata in potem ga tako mojstersko spravili v državni zbor, zaslužili so si že s tera zahvalo vse Cislajtanske opozicije"). Kako bivši minister dr. Schaffle pojasnuje politiko ministerstva Hobeawartovega (101—116). Finančae homatije na Dunajski borsi (Krach — resk in tresk borsni). Palacky in Makušev o Avstriji. Slovenci (sp. Makušev) itd. 0 domačih stvarehje znamenita obravnava o nepostavnem imenovanji deželnega šolskega svetnika v deželnem zboru. 0 najnovejših prekucijah učnega jezika na Kranjskih srednjih šolah (maslo Wretschko — Fickerjevo). Omika in pot do nje (nnajprej v maternem jeziku . . Še le po naučenji tujega jezika ga učiti za njegov stan potrebnih vednosti, to se pravi s cerkvijo okoli križa hoditi, a ne s križem okoli cerkve"). — Največi križ delali so mu Mladoslovenci ali Narodovci. Tem je kazal resnice na pr.: Mlado- in Staroslovenci (236). Krogotok Mladočehov (411). Nesramne zvijače Narodovcev (230. 231). Dr. Zarniku v poduk (nZ imenom napadenega poštenjaka vred se zapiše tudi imč njegovega obrekovalca, kakor tudi največi hudodelnik slovi po svetu, ako napade kako imenitno osebo. A Bogme! da taka slava je žalostna. Privoščimo jo vso . . . koteriji v Slov. Narodu in v nemčurskem Tagblattu" . . 326). — BKako kratke politične modrosti so politikarji Slov. Naroda, priča to, da si hočejo lastne hruške peči s perfidnimi pretvezarai, da vsi tisti, ki ne trobijo v piškavi rog nNaroda", so se izneverili slovenskerau programu! Starodavni slovenski program: nZa vero, dom, cesarja" ostane nam in vsem našim nepremakljivo vodilo. Pod to zastavo se borijo tudi za vse to, kar Narodovci, in so se borili že davno pred njimi; al tudi bramba pravic svete naše vere in vsega, kar je ž njo v zavezi, je nam ostala v programu. Narodovci pa so jo eskaraotirali vr. svojega — in se drzuejo zdaj celo kričati, da smo mi se izneverili slovenskemu programu!! Ker poguma nimajo, svoj program tako določno svetu oklicati kakor Tagblatt in drugi listi enake baže, iščejo nepošteuih pretvez. Žalostna inajka Slovenija (197)1" Iz prijateljskega srca so mu zložili se: 22) »Spomini in črtice iz življenja barona Antona Zoisa" v Novic. 170—173 ter potem v Letopisu (1. 1872—73) Matice Slovenske (str. 151—8): nBaron Anton Zois". Spisal dr. Janez Bleiweis. — Vesel preslavlja XXVletnico cesarja Frančiška Jožefa (1. 49); al — kakor o Božiču — pisal je pomenljivo o Velikonoči (127): nIzveličar naš je prestal britko trpljenje in zmagonosen od srarti vstal, v ktero so ga obsodili ljuti judje, rekši, da je šuntar in zapeljivec ljudstva. Sveti ta spomin Gospodovega vstajenja obhajajo kristijani o velikonočnih praznikih: to je velečastni pomen velike noči! — Ako s stališča velike te dogodbe krščanstva se ozrerao Avstrijanci na to, kar se v državi naši godi že nad 10 leti, je pač upravičena želja vsacega domoljuba, da bi v Avstriji že enkrat konec bil političnih bojev in političnega trpljenja in da bi po pomirjenih in zadovoljnih narodih svojih Avstrija obhajala vstajenje vseh narodov k ravnopravnosti! K ravnopravnosti — pravimo; kajti ogledimo mnogoletne boje od kakoršne koli strani, jedro jim je narodnost, kteremu se je po letu 1867 pridružil še boj za pravo katoliške cerkve. Na uni strani Litave si prilastuje Magjar gospodstvo nad drugimi narodi, na tej strani pa Nemec, in povsod se od te srani proklamuje »Confessionslosigkeit". Menda so posebno Slovani in vzlasti mi Slovenci prestali že toliko štacijonov križeve poti in tudi Judežev že imeli toliko, da res živo hrepenijo po pravici in miru! Al še nas čakajo hude borbe. V žalostnem tem položaji nas tolažijo le nepozabljive besede cesarjeve: jaz hočem mir imeti med mojimi narodi!" Spolnile se bodo, to je gotovo; al le po novih borbah, kterih imaino pričakovati, a ne se vstrašiti jih, kajti v politiki večidel mora vse privojskovano biti. Naj protivniki Slovanov na Českem kakor na Slovenskem in drugej Ijudstvu narodne njihove voditelje popisujejo za šuntarje in zapeljivce ljudstva, ljudstvo se bode spomnilo, da še celo naš Gospod in Izveličar je moral trpeti take psovke, kako — da bi se narodnim voditeljem kaj tacega očitati ne smelo!" V tem pravem duhu vabil je na naročbo za prihodnje leto: MNovice nastopijo svoje 32. leto; to pač je častna zaupnica, s kakoršno se celo nialo časnikov v Avstriji more ponašati. To zaupanje ohraniti si tudi vprihodnje bode živa skrb vredništvu . . . čeravno Novice kot tedensk list političuega polja ne morejo obdelavati obširno, ga obdelujejo vendar toliko, da bralci njihovi vse, kar se važnega po svetu zgodi čez teden, na kratko rečeno po njih zvedo! Ker njih program, ki so ga prve razvile na Slovenskem, ostane nepremakljiv Mza vero, dom, cesarja", pripravljene so kakor dozdaj na neprestali boj s puhlim liberalizmom in poganskim brezverstvom. Trdno prepričane, da za vero katoliško, Slovenijo in Avstrijo pridejo še huji časi memo sedanjih, ne bodo se strašile nobene borbe za svoj program, zanašaje se na pomoč velike večine naroda našega in podporo prijateljev naših dopisnikov, katerim ob enem tukaj srčno zahvalo izrekamo za prijazno njihovo dosedanjo pripomoč (416)." XXXII. 1874. HNemški centralisti so po novi volilni postavi dosegli to, kar so nameravali — večino imajo v državnem zboru, in zopet so gospodje oni, ki imajo za seboj le manjšino narodov Avstrijskih. To je nenaravno . . Tak državni stan ni zdrav .. . Ustavoverci so fanatiki, od katerih ni pričakovati, da bi se poboljšali . . če nismo gospodarji v Avstriji, naj gre Avstrija rakom žvižgatl" Tako resnico govorf (str. 3) v spisku: Avstrija še zmirom na cedilu. Sicer je priobčil dr. J. Bleiweis v dvaintridesetem tečaju n. pr.: sKdaj je bolje krave molsti: ali predno se jim klaja poklada ali med tem ali po tem. Koze, ko- zice ali osepnice. Državne ali cesarske založnice. Zdaj, gospodarji Kranjski, pozor (o zemljiškem davku)! Le pametno, da si pri kužnih boleznih več ne škodujemo, kakor koristimo. 0 cenilnih zadevah še nekoliko. Kar je postavno, to zahtevajte brez strahii od okrajnih cenilnih komisij. Lugaste soli dobro gnojilo. Razstava v Parizu. Žalostni nasledki dualizma postav o Turški goveji kugi itd." — 0 veliki politiki govorijo na pr. spisi: Glas Nemca iz severne Amerike za Bismarkovo brezversko organizacijo sveta. Berite in mislite! — Kako je Bismark, sovražnik kristjanske vere, 1. 1849 inislil in govoril o verskih zadevah (37). Bismark in pa veliki škof Ledobovski. Bismarkov švindel (244). Šaljiva stran verskih postav. — Prašajte Italijane: kaj je svoboda? Bosnija in Avstrija. Dalmacija in Bosnija. Nekoliko o našem dramatičnem društvu. 0 zemljišketn davku. — Iuterpelacije — nič druzega (nStara pesem je že, da je našemu parlamentarizmu ta- in unkraj Litave najvažnejša stvar, najpotrebnejše delo — verske postave, kajti ž njimi se po mnenji liberalcev in tudi naših svobodomiselnih slovenskih (?) poslancev tolažijo žalostni, sitijo lačni, napajajo žejni, oblačijo nagi; sploh bo po teh postavah v Avstriji kmalo vse dobro! Pa ne, da bi se kdo smejal" 166)! — Ovaduhi ali špiceljui v Avstriji — od kodi in od kedaj so (nBirokracija, večidel v Metternichovi, pozneje v Bachovi šoli izučena, zna liberalno govoriti, kazati se Ijudoljubno, a ravna povsod absolutistično, po svoji volji" . . 171). — Servilizem v dobi svobode (182). BTagblatt je naš članek o servilizmu tako zasklel, da ga je skoro vsega prestavil in ga v sobotnem listu po svojem prežvekal. Po svoji navadi se huduje iiad Novicami, a tega jim ne dokaže, da niso resnice pisale. Z zabavljanjem se pa nič ne dokaže. Mi toraj ostanemo pri tem, da je v Avstriji zlasti liberalna stranka najbolj servilna ali služna (193)". — Palackijev zagovor. Državnopravna opozicija in omahovalna stranka (po Reform.). — Šole bolehajo in gnijo! — Novice svojim prijateljem glede na volitve v Kranjsko kupčijsko in obrtnijsko zbornico (378). — Pritožbe ljudi v sedanjih časih (čez nravnost propalo, neizmerno visoke davke, vojne, šolske postave, poraanjkanje duhovnov, čez časnikarstvo . . Zakrivil novošegni liberalizera . . 315). Kako sodijo pametni politikarji najnovejše izjave mladoslovencev in mladočehov (po Reform. 251). Novice so rekle, da med Narodovci in nemčurji ni bistvenega razločka, ker imajo oboji enake principe; razloček je le še formalen, da namreč oni slovenski, a ti nemški govore v svojih zborih in pišejo v svojih časnikih, sicer se pa njihova načela popolnoma vjemajo (210)." nBobnati se mora, je Vošnjakovo geslo . . če človek bobna in le bobna, se jame ljudem norec zdeti in le otroci še za njim dero (264)". nKoder Vošnjakovci hodijo, tam trava ne raste (221)". Sloga: Bodirao složni, Slovenci, — Sloga jači, nesloga tlači (388 — 399). — Bridko zgodovinska so dr. Bleiweisova pisanja: 0 slovensko-nemškem delu Wolfovega slovnika (Navratil-Levstik . . 222 — 299), ktera se pa menda ne sprejamejo bodočemu slovarju v predgovor! nNovice nastopijo 33. tečaj . . obseg, načela, kakor so bila 32 let . . . ne zanemarjaje slovenskega slovstva in šolstva . . po svojem programu pripravljene na boj z lažnjivira in puhlim liberalizmoin in poganskim brezverstvom, kakor dozdaj, tako tudi v prihodnjem letu, v katerem, ako nas vsa znamenja ne motijo, bosta konec vzela oba (402). Vabilo na naročbo Novic za 1. 1875 ponavljaje sklicujemo se na oglas v 50. listu, in slovo jemaje v starem letu od prijateljev svojih, želimo naši pravični reči veselejše novo leto, kakor bilo je preteklo. V to pomozi mili Bog pod geslom sloge vseh političnih strank Avstrijskih, ki stoje v taboru federalizma, kateremu korenika je nepreklicljiva oktoberska diploma od leta 1860! —