145DR, Vol. XV (1999) 30-31 Miπo Jezernik OSTARELA DRUÆBA POVZETEK Pojasnitvi demografskih kazalcev, ki opredeljujejo pojav t. i. ostarele druæbe v industrijsko razvitem svetu nasploh in v Sloveniji posebej, sledi okvirna analiza politiËnih, ekonomskih, socialnih in moralnopolitiËnih implikacij. V tem kontekstu so posebej poudarjeni pojav gerontokracije in posledice t. i. generacijskega konflikta. Prvo in drugo je osvetljeno s podatki raziskav, ki so bile opravljene na tujem in doma. StaliπËa do domov za ostarele, patronaæne sluæbe in zdravstvenih institucij in z njimi posredno povezana ekonomska problematika sodijo med integralne dele prispevka, ki je v zadnji konsekvenci osmiπljen z globalnim procesom prehoda iz industrijske v postindustrijsko druæbo. ABSTRACT The explication of demografic indicators, which define the phenomenon of “old nations” in the contemporary developed world in general and in Slovenia in particular, is followed by a basic analysis of political, economical, social and moral-ethical implications. In this context the appearance of gerontocracy and the generation-gap conflicts is particularly emphasized. Both phenomena are illuminated by data collected in elsewhere and in Slovenia. The attitudes toward nursing homes for the elderly, day- care and health institutions and with them connected economic problems are part of the paper which point of departure was the global process of transition from the industrial to the post-industrial society. Dve temeljni znaËilnosti oznaËujeta pozno industrijsko in zgodnjo postindustrijsko druæbo: visoka longeviteta in nizka rodnost. Slednja je v zadnji konsekvenci tudi odgovorna, Ëe mislimo statistiËno, za sindrom “ostarele druæbe” ali za populacijski pojav, ki je kot novost v svetovni zgodovini πe zmeraj dokaj nezadostno raziskan.1 Razlogi longevitete, tj. visoke individualne povpreËne starosti, so relativno enoznaËni: manj naporno delo, ustreznejπa prehrana in πe posebej nesluteni razvoj preventivne in kurativne medicine. VzroËna zveza nizke rodnosti je veliko bolj zapletena. Ne poznamo dovolj niti narave vseh moænih spremenljivk, ki doloËajo konËne uËinke vzroËnega spleta, niti dinamike njihovega medsebojnega uËinkovanja, ki je oËitno odvisna πe od vsakokratne konstelacije vnanjih, se pravi kulturnozgodovinskih, socialnopolitiËnih in 146 DR, Vol. XV (1999) 30-31 ekonomskih dejavnikov. Kar zadeva slednje, lahko mirno, pa Ëeprav v grobo postavimo, da æe v pozni industrijski druæbi πtevilËnost potomstva zagotovo ne pomeni veË naloæbe, ki se obrestuje bodisi kot cenena in posluπna delovna sila bodisi kot porok za preskrbljeno starost starπev ali kot oboje, kar je grosso modo veljalo πe za nekdanjo kmeËko, obrtniπko ali delavsko “razπirjeno druæino”, marveË obveznost, ki se ji poskuπa sodobna “nuklearna druæina” ‡ zlasti v urbanih aglomeracijah, ki s svojimi tipi stanovanj eo ipso niso naklonjene velikim druæinam, in ne glede na slojno pripadnost ‡ izogniti na ta ali oni naËin. Po eni plati so namreË stroπki, ki jih dandanaπnji terja proces oblikovanja otroka v odraslega in Ëasu primerno izobraæenega obËana, postali tako visoki, da jih druæina s povpreËnimi dohodki in πtevilnejπim naraπËajem komaj ali sploh ne zmore pokriti. Po drugi plati in hkrati pa je skrb za bolj ali manj preskrbljeno starost prevzela s takπno ali drugaËno socialno politiko druæba v celoti, oziroma Ëe gre za zaposlene, takπna ali drugaËna zvrst starostnega ali/in invalidskega zavarovanja, ki ga poznajo vse razvite dræave. Izjeme je najti le v nerazvitem svetu, se pravi v dræavah, ki se jim πe ni treba ubadati s posledicami pojava “ostarele druæbe”. Preden se bomo lotili tega pojava, ki je ‡ kot je æe bilo poudarjeno ‡ brez precedensa v zgodovini Ëloveπtva, in se z njim v zvezi tudi okvirno dotaknili nekaterih razseænosti posledic, s katerimi se oËitno ne zmoremo veË uËinkovito in uspeπno spoprijemati z uteËenimi pristopi in prijemi, se poskuπajmo vsaj fragmentarno seznaniti z demografskimi kazalci, ki priËajo dovolj zgovorno, da je pridevek: ostarela druæba, ki se ne sliπi preveË simpatiËno, upraviËen. V primitivnih druæbah je zelo teæko zaslediti veË kot 3 % ljudi, ki bi bili starejπi kot 65 let, medtem ko se v industrijsko razvitih deæelah - med njimi je tudi Slovenija ‡ ta odstotek danes giblje med 9 in 12 %. Toda 12 % πe ne pomeni konca rasti, saj demografi napovedujejo, da bomo Ëez 15 let æiveli v druæbi, v kateri bo morda kar 20 % petinπestdesetletnikov in starejπih. Francija npr. priËakuje porast prebivalstva, starejπega nad 65 let, do leta 2000 za 29 %, starejπega nad 80 let pa za 42 % (Sauvy, 1966). ZDA se pripravljajo na to, da bo do leta 2000 poraslo prebivalstvo starostnega razreda med 55 in 64 leti za 16 %, med 65 in 64 let za 23 % in nad 80 let za 60 % (Brotman, 1977). V SZ so izraËunali, da bo do leta 2000 za skoraj 300 % naraslo πtevilo prebivalcev, starejπih od 65 let (Roubakine, 1976). V ©vici, ki sodi zagotovo med najrazvitejπe dræave Evrope in najbogatejπe tega sveta, so ugotovili, da se je πtevilo osemdesetletnikov od leta 1888 do 1966 poπesterilo; demografske napovedi za leto 2010 pa grozijo, da se bo to πtevilo v primeri z letom 1966 πe potrojilo (Mitscherlich, 1971).2 Podobne podatke bi lahko navedli tudi za druge industrijsko razvite dræave. “Staranje” razvitih dræav spremlja “mladost” nerazvitih, ki se πe zmeraj ne zmorejo uspeπno upreti t. i. eksploziji prebivalstva (visoka rodnost, nizka longeviteta) in njenim posledicam: πtevilo ust raste hitreje kot kolaË, ki naj bi jih prehranil. Naπe Kosovo je najlepπi primer nebrzdane rasti prebivalstva in posledic, ki jih vleËe za sabo. Leta 1970 je bilo v Jugoslaviji okoli 1.586.000 obËanov, starejπih od 65 let, ali 8 %, leta 1980 jih je bilo okoli 1.966.000, leta 1990 jih bo, vse tako kaæe, okoli 2.089.000 in leta 2000 ali Ëez borih 15 let, Ëe se demografi ne motijo ali ceteris paribus, pa kar okoli 2.886.000, skratka za dobro “republiko”, ki bo morda πe bolj kot demografska kohorta Miπo Jezernik 147DR, Vol. XV (1999) 30-31 mladih, ki se πele pripravlja za vstop v produktivno æivljenje, obremenjevala aktivni del prebivalstva. Takπna je torej podoba, Ëe izhajamo iz spodnje meje ostarelosti, tj. 65 let, ki velja za zdaj kot standard po vsem svetu.3 Toda razmerja se hudo spremenijo, bræ ko doloËimo za spodnjo mejo leto, ko zaposleni normativno dozorijo za upokojitev ‡ pri nas je to za zdaj 60 let za moπke in 55 za æenske ‡ ko postavimo enaËaj med upokojenostjo in ostarelostjo. Ta spodnja meja pa se bo zelo verjetno æe v bliænji prihodnosti pomaknila za 5 ali celo let veË navzdol. Kaj bo to pomenilo, najbolj prepriËljivo izpriËuje podatek, da je obËan, ki se je, denimo, upokojil leta 1945, smel pri nas priËakovati, da bo “uæival” svojo pokojnino 7 do 8 let, medtem ko sme upati, Ëe se upokoji danes in πe posebej Ëe je æenska ‡ priËakovana æivljenjska doba æensk je za nekaj let daljπa od moπke in, paradoksalno, æenska je upraviËena, da se upokoji bolj zgodaj ‡ da bo to poËel dobrih 17 ali celo 20 let. SporoËilo, nad katerim se je treba zamisliti, saj gre konec koncev za obdobje, ki je enako Ëasu, v katerem se povpreËni obËan formalno usposobi za opravljanje svojega poklica. »e se bo do zdaj predpisana delovna doba πe skrajπala za pet ali celo deset let, pa za Ëas, ki ga terja visokoπolska diploma oziroma visokoπolska diploma z doktoratom znanosti. Ob tem se kajpak samo po sebi zastavlja vpraπanje, od kod sredstva, ki so potrebna za vzdræevanje tega demografskega razreda, ki ga prav zaradi njegove πtevilËnosti ne moremo veË priπtevati med t. i. marginalne skupine. Razen seveda, kolikor ne gre za onemogle, ki sodijo podobno kot otroci med t. i. ranljive druæbene skupine (vulnerable groups). Toda tudi ta posebej ranljivi del ostarele prebivalstva, ki najbolj bremeni skrbstvo in zdravstvo, se skrb vzbujajoËe πiri.4 Kazalci, ki jih v tem prispevku ne gre v podrobnosti in “in extenso” navajati, razkrivajo, da je podoba demografskih trendov, ki smo jih nakazali za Jugoslavijo, πe bolj zaostrena v Sloveniji, saj je æe zdaj okoli 15 % Slovencev starejπih od 60 in 11.5 % starejπih od 65 let. Leta 2000 pa naj bi imeli æe Ëez 20 % obËanov starejπih od 60 let. Povedano pa tudi implicira, da se bo morala naπa republika med prvimi v Jugoslaviji resno spoprijeti s problematiko ostarelih, ki je po definiciji veËplastna, saj je treba iskati odgovore tako na politiËnem in gospodarskem podroËju kot na socialnem in ne nazadnje na moralno-etiËnem; ne nazadnje na moralno-etiËnem podroËju preprosto zato, ker nismo kot samoupravna socialistiËna druæba postavili v osrËje politiËnega sistema ideoloπke abstrakcije, marveË konkretnega obËana. Apostrofiranje konkretnega Ëloveka pa pomeni hkrati tudi obveznost, da bomo poskuπali kot druæba ustrezno zadovoljiti njegove posebne potrebe, æelje in priËakovanja. Te posebne potrebe, æelje in priËakovanja pa se ne oblikujejo v socialnem in zgodovinskem vakuumu, paË pa v konkretnih socialnih in kulturnozgodovinskih koordinatah, v naπem primeru v srednjeevropskem geopolitiËnem prostoru. Ali drugaËe povedano: v srednjeevropskem prostoru, v katerega kot etnija spadamo, je zasidrana tudi legitimiteta meril, s pomoËjo katerih presojamo, kaj je in kaj ni praviËna socialna razdelitev “privilegijev” oziroma kaj je ali kaj ni ustrezna kakovost æivljenja. Prav ta prostor je torej naravni referenËni okvir, v katerem se oblikujejo hierarhije potreb in motivov ljudi, ki so se tu na-rodili. PoslediËno potemtakem tudi merila presoje ostarelih obËanov, kaj je in kaj ni Ëloveka dostojno staranje. Sklicevanje na jugoslovanska povpreËja kot na “points of reference” ne more v tej zvezi nikogar Ostarela druæba 148 DR, Vol. XV (1999) 30-31 prepriËati in πe veË, ne moremo ga uporabljati kot izhodiπËe zadevnih izboljπevalnih posegov, ki naj bi bili uËinkoviti in predvsem uspeπni. Tega bi ne smeli izgubiti izpred oËi predvsem naËrtovalci druæbenega razvoja. Najbræ je odveË opozorilo, da se politiËne, ekonomske, socialne in moralno-etiËne razseænosti pojava “ostarele druæbe” medsebojno prekrivajo in pogojujejo, kar pomeni, da je skoraj nemogoËe razpravljati ‡ tudi Ëe zadevo poenostavimo ‡ o kateri koli razseænosti izolirano. Za primer se najprej ustavimo pri politiËni razseænosti. Znano je, da postajamo z leti vse bolj starokopitni, da se vse bolj krËevito oklepamo ustaljenih navad in pogledov na svoje oæje in πirπe okolje, skratka, da æivimo v soglasju z modrostjo starega hindujskega pregovora: v prvi polovici svojega æivljenja oblikujem svoje navade in nazore, v drugi polovici pa navade in nazori oblikujejo mene. To pa v bistvu pomeni, da postajamo z leti neofobni, da odklanjamo ali da smo vsaj hudo nezaupljivi do vsega, kar je nepoznano in novo. Socioloπke in socialnopsiholoπke raziskave politiËnega vedenja (Eysenck, 1954; Berelson et al., 1954; Lazarsfeld et al., 1944) so pokazale, da se nagiba pomemben del ostarelih volivcev k radikalizmu, konservativizmu ali k politiËni neodzivnosti. Konservativizem gre pripisati njihovim investiranim interesom v status quo, radikalizem v staliπËih je povezan z njihovo opozicijo skupnosti, za katero menijo, da jih je neupraviËeno odrinila ali poskuπa odriniti na obrobje druæbenega in druæabnega dogajanja, politiËna apatija pa je najbræ pogojena z anomijo, ki izvira preteæno iz obËutka nemoËi in manka socialne integracije. Ostareli obËani so kratko malo pomembno manj pripravljeni sodelovati v spreminjanju druæbenega, druæabnega in fiziËnega okolja kot mlajπi oziroma se pomembno bolj kot mladi upirajo kakrπnim koli popravkom obstojeËega. K neofobnosti ‡ in za to pravzaprav gre ‡ pa poleg omenjenega prispeva πe zastarevanje znanja in spretnosti, ki prihaja πe posebej do izraza v obdobjih skokovitega razvoja tehnologije, ali z eno besedo, v razvojnih intervalih diskontinuitet. Neofobija lahko usodno vpliva na uvajanje novih proizvajalnih sredstev in odnosov, bræ ko imamo opraviti z druæbo, za katero je znaËilna gerontokracija: v oblastnih strukturah prevladujejo kadri, ki so se poklicno in vrednostno oblikovali v Ëasu, ki ga je opredeljevala drugaËna tehnologija, in v socialnem okolju, v katerem so veljali drugaËni standardi in norme vedenja in vrednotenja. Zato ne preseneËa, da ponujajo ostareli vodilni kadri kar naprej stare odgovore na povsem nova vpraπanja, da skuπajo s skoraj patetiËnimi nastopi razglasiti za “druæbeno nevarno ali tuje” vse, Ëesar ne razumejo, kar presega svet njihovih skuπenj. Toda povedanemu πe ne sledi, da je neofobija gerontokratov, ki so sicer “bete noire” v oËeh nestrpnih naslednikov, a priori in povsem negativna oziroma da se je treba brez pridrækov pridruæiti zborom, ki pojejo evlogije v Ëast neofiliji, ki bi morala biti naravni atribut mladosti. Resnica je kot po navadi nekje v sredini: razumna neofobija dræi v πahu nekritiËno neofilijo. Kaj bi se zgodilo, Ëe bi ta medsebojni nadzor povsem odpovedal, je æe pred leti v nekem predavanju duhovito opisal L. Kolakowski z besedami: “... v obeh primerih, se pravi, Ëe bi se prepustili ekstremni neofobiji ali ekstremni neofiliji, bi πe danes æiveli v votlinah. Premalo sprememb je prav tako pogubno kot preveË....” Z drugimi besedami, doloËena mera Miπo Jezernik 149DR, Vol. XV (1999) 30-31 neofobije je potrebna za vzdræevanje kontinuitete in doloËena mera neofilije je potrebna za odprtost do diskontinuitet, ki so skoraj praviloma generator novih smeri razvoja. Bodisi na globalno sistemski ravni bodisi na podsistemski je torej “ostarela druæba” hkrati in na eni strani sooËena s sploπno teænjo h konservativizmu in na drugi z zaostrovanjem navzkriæij med generacijami (generation gap). Tako prvo kot drugo lahko pomeni resno zavoro prilagajanja spremembam, ki se dogajajo v relevantnem okolju globalnega sistema. Prilagajanje spremembam relevantnega okolja je namreË æivljenjskega pomena za obstoj katere koli druæbene formacije, saj ji v nasprotnem primeru grozi dezintegracija. Temu spoznanju mora kajpada slediti Ëisto doloËena akcija, doloËene strukturne korekture, ki naj bi razelektrile zaostrovanje in ozemljile konstruktivno razreπevanje generacijskih konfliktov, ki so lahko izredno neprijetni. Za politiËne in proizvodne organizacije ali ustanove velja, da je moæno uspeπno presegati razhajanje med generacijami s kadrovsko politiko, ki je utemeljena z dolgoroËnimi cilji razvoja. S kadrovsko politiko, ki ne dopuπËa absolutne prevlade niti odhajajoËi niti prihajajoËi generaciji, se pravi, ki zmore uËinkovito brzdati neofilno zagnanost mladih in parirati neofobno zadræanost starih. Pri tem so zlasti v proizvodnji pravi mojstri Japonci, ki so prvi odkrili, kako je moæno neboleËe ustaviti “graceful deterioration” ali “Ëastitljivi razkroj” organizacij, ki je za petami bioloπkemu staranju kadrov: razvojni oddelki so postali domicil mladih strokovnjakov, tj. kadrov, ki si morajo ugled πele ustvariti, ki πe nimajo lovorik, na katerih bi leæali, medtem ko je vrhunski menedæment πe zmeraj prerogativ izkuπenih, toda previdnih “starih maËkov”. Dodati pa je treba, da se kadri ne starajo samo bioloπko, temveË tudi profesionalno: sodobnejπa kot je tehnologija, hitreje postaja razvidna razlika med profesionalno usposobljenostjo “starih” in “mladih” strokovnjakov, in poslediËno, bolj brutalno se πiri t. i. generation gap. Najboljπa ponazoritev so priËevanja kronistov mikroelektronske revolucije v kalifornijski Silicon Valley (Hanson, 1980), v kateri so oæigosali ‡ v njeni eruptivni fazi ‡ za “starce” æe tridesetletne visokokvalificirane inæenirje. Pospeπen razvoj in radikalno tekmovanje nista dovolila niti trenutka premora, saj je veljalo pravilo: biti drugi, pomeni biti πe komaj dovolj dober. Razhajanja med generacijami prihajajo na povrπje na drugaËen naËin tudi v bivalnih okoljih sodobnih urbanih naselij, za katera je bilo æe tudi pri nas reËeno, da bi morala postati naselja treh ali πtirih generacij. Slednje v smislu, da bi moralo biti naselje arhitektonsko tako zasnovano, da bi moglo zaæiveti kot resniËna soseska, ki ne bi samo dovoljevala, marveË celo spodbujala socialno integracijo treh oziroma πtirih generacij. Sedanja krajevna skupnost tega zagotovo ne zmore, saj je proizvod tehnokratske pameti, ki je imela v mislih ustvariti najmanjπo in zato tudi socialno pregledno administrativno bivanjsko enoto, toda ki ji je uspelo priklicati v æivljenje le socialno atomizirano naselje. Toda tudi manjπim stanovanjskim naseljem se ni uspelo povzpeti na raven soseske v pravem pomenu besede. O tem najbolje priËajo podatki æe omenjene raziskave ISU o potrebah ostarelih: 29 % ali skoraj ena tretjina upokojencev nima s sosedi praktiËno nobenih stikov, medtem ko se 41 % ali dve petini s sosedi samo pozdravlja in morda z njimi tudi od Ëasa do Ëasa rahlo poklepeta. OËiten manko socialne integracije, za katerega smo æe rekli, da sodi med vzroke politiËne apatije. Podatki πe pridobijo teæo, Ëe Ostarela druæba 150 DR, Vol. XV (1999) 30-31 upoπtevamo, da pomeni delo (zaposlitev) najbolj pomembno avenijo, ki vodi obËana v druæbeno in druæabno æivljenje, saj mu doloËa identiteto, stil æivljenja, ugled in poloæaj, in mu ne nazadnje ponuja vzorce udeleæbe v politiËnem uveljavljanju. Da bi lahko vse to nadomestili formalni sestanki politiËnih organizacij, denimo SZDL ali ZKS, je veË kot iluzija, je fantazma politbirokratov, ki so odtrgani od resniËnega æivljenja. Najbræ bodo morali biti naπi urbanisti, arhitekti in administratorji bolj domiselni, ko bodo snovali stanovanjska naselja in krajevne skupnosti. Stereotipni arzenal: otroπki vrtec, πola, ambulanta, poπta, banka, samopostreæna trgovina in morda πe kakπen zanikrn bife zagotovo niso zadovoljiva fiziËna “infrastruktura” za Ëloveπko sprejemljivo simbiozo veË generacij. Manjkajo obrtne in storitvene dejavnosti, manjkajo primerni gostinski lokali. Ob tem je treba πe poudariti odsotnost prostorov za razliËne “hobi” dejavnosti, za katere vemo, da presegajo socialne ovire, ki jih postavljajo izobrazba, poklic in seveda starostne razlike. »e arhitektom, urbanistom in pristojnim administratorjem manjka domiselnosti, se bodo morali paË moËneje kot do zdaj naslanjati na izsledke socioloπkih ali socialnopsiholoπkih πtudij. Kolikor pa je tudi teh premalo, jih bodo morali odloËneje spodbujati. Z omenjanjem “hobi” dejavnosti pa smo æe preπli ekonomsko domeno problematike “ostarele druæbe”. Povedano je bilo, da nalagajo ostareli obËani æe zdaj izredno teæko finanËno breme na druæbena ramena in da se bo to breme v bliænji prihodnosti πe obËutno poveËalo. Za ponazoritev: v naπem Ëasu “delajo” za enega upokojenega nekaj manj kot πtirje zaposleni, Ëez borih 15 let pa bosta najbræ ostala za to le πe dva. Vpraπanje, ki smo ga na zaËetku zastavili, od kod sredstva, torej oËitno ni bilo odveË. To pa tudi pomeni, da se bo treba Ëim prej usmeriti v iskanje poti, ki bodo vodile k omiljenju pritiskov na zdravstvene in skrbstvene sklade. Prvi korak v tej smeri: potegniti je treba jasno zaËrtano mejo med ostarelimi in onemoglimi, s tem da empiriËno in sistematiËno ugotovimo potrebe, æelje in priËakovanja prvih in drugih, ki se ‡ kot razkrivajo izsledki dosedanjih raziskav doma in po svetu ‡ po svoji naravi in intenziteti krepko razlikujejo. Pri onemoglih je poudarek predvsem na potrebah, ki so povezane z delovanjem zdravstvenih in skrbstvenih institucij, pri ostarelih pa na delovnih zmoænostih, ki ostajajo v veËini primerov ‡ zlasti pri nas ‡ neizkoriπËene. Ali drugaËe: Ëe gre pri prvih, tj. onemoglih, predvsem za retribucijo, gre pri drugih, tj. ostarelih, ki so πe psihofiziËno sposobni in motivirani prispevati k druæbeni blaginji, za kontribucijo. NeizkoriπËene delovne zmoænosti se jasno mnoæijo v premem razmerju s “pomlajevanjem” upokojencev (zgodnejπa upokojitev, daljπa longeviteta). Ali z drugimi besedami: toliko veË bo za aktivno dejavnost sposobnih in voljnih upokojenih, kolikor dlje bodo morali ti ob relativno zadovoljivih psihofiziËnih sposobnostih Ëakati na smrt, kar ni ravno prijetno opravilo. Toda prav to je za zdaj in πe zmeraj “predpisana” usoda ostarelega oziroma upokojenega obËana. Vzorec vedenja, ki mu ga je oktroirala druæba, s tem da mu je zablokirala dostop do vrat, ki vodijo v smiselno societalno in sprejemljivo socialno æivljenje, tj. ustvarjalno ali vsaj primerno delo, ki daje status in identiteto ‡ ne pozabimo, da se je samo pri nas uveljavil “poklic” upokojenec ‡ ki ga skratka rekonstituira kot polnopravnega in enakovrednega dræavljana. ©e posebej velja to za Miπo Jezernik 151DR, Vol. XV (1999) 30-31 upokojence, za katere je bil edini “hobi” delo na delovnem mestu, za ostarele torej, ki niso poznali niti pred upokojitvijo niti po njej nobene ustvarjalne prostoËasne dejavnosti. Drugi korak bi zato bil priprava na upokojitev ali t. i. psiholoπka profilaksa upokojitve (PoleksiË, 1980), ki izhaja iz ugotovitve, da spremljajo prehod iz aktivne faze æivljenja v pokoj pogosto nepredvidene socio-ekonomske in psiholoπke posledice. Zlasti takrat, kadar se iztek delovne dobe in kronoloπka starost ne ujemata s psihofiziËnimi sposobnostmi prizadetega, kadar je, enostavno reËeno, upokojenec “mlajπi” kot bi po letih moral biti. Prav zato ker tega navzkriæja po navadi nihËe ne preverja, je treba s psiholoπko predpripravo za upokojitev, ki lahko pomeni za marsikoga pravcati eksistencialni in eksistenËni πok, zaËeti æe leta pred dokonËnim odhodom iz delovne organizacije ali ustanove. Z drugimi besedami: na proces prilagajanja novemu slogu æivljenja, ki πe ne pomeni ali vsaj ne bi smel pomeniti slovesa od aktivnega druæbenega in delovnega udejstvovanja, se je treba pripraviti, πe preden se je ta dejansko zaËel, podobno kot se pripravljamo za vstop v produktivno æivljenje. V isto poglavje sodi tudi pomoË pri iskanju ustreznega “hobija” ‡ Ëe ga πe nima ‡ ki bi se mu bodoËi upokojenec z veseljem posvetil, podobno kot ga je treba prekvalificirati, Ëe se æeli po upokojitvi zaposliti s skrajπanim delovnim Ëasom na delovnem mestu, ki je zanj novo, za katero mu manjka ustreznega znanja in spretnosti, ki pa ustreza njegovim zmanjπanim sposobnostim. Tretji korak pomeni preverjanje obstojeËih in iskanje novih delovnih mest, ki bi ustrezala zmanjπanim psihofiziËnim sposobnostim in interesnim nagnjenjem ostarelih in koristila oæji in πirπi druæbeni skupnosti. Ponuditi ostarelim delo ‡ Ëe si to æelijo in so za to sposobni, za katero bi bili tudi ob skrajπanem delovnem Ëasu primernejπi kot mlajπi, ki pogosto opravljajo dela pod ravnijo svojih psihofiziËnih sposobnosti, pa πe zdaleË ni poseg, ki bi zapiral pot k zaposlitvi mladih. Gre predvsem za prerazporeditev delovnih mest in za odpiranje novih, ki bi bila od vsega zaËetka namenjena ostarelim in invalidom. Kar pa zadeva problematiko zaposlovanja mladih, ki so jim pri tem baje v oviro starejπi, za upokojitev æe zreli zaposleni, pa je treba podËrtati, da je ILO (International Labor Organization, UN) æe pred leti predlagala, da naj bi se v razvitih dræavah daljπala delovna doba ob vzporednem krajπanju delovnega tedna. Predlog, ki oËitno implicira prerazporeditev delovnih mest v smislu, da bi bil volk sit in koza cela: veË delovnih mest za mlade in manj neposrednih stroπkov za “vzdræevanje” ostarelih. (Pri tem je zanimivo omeniti, da je npr. Avstrija izraËunala, da si ob sedanji produktivnosti oziroma nacionalnem dohodku ne more privoπËiti, da bi njeni zaposleni odhajali v pokoj pred 57 leti starosti). Poleg tega pa bi s takπnimi in podobnimi posegi pomagali ostarelim osmiπljati æivljenje, saj bi ostali ob manjπi fiziËni in psihiËni obremenitvi πe zmeraj v srediπËu dogajanja. Moralno-etiËna obveza, ki izvira iz dolga mlajπih generacij do minulega dela, Ëe æe iz niËesar drugega. (Kaj pomeni prekinitev delovnih obveznosti, je najlaæe razbrati iz podatkov raziskave POTREBE IN DELOVNI POTENCIALI OSTARELIH, ki je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu slovenskih starostnih upokojencev. VeË kot polovica upokojenih je izjavila (53.8 %), da so se po upokojitvi poËutili hudo prazne. Predvsem so pogreπali druæbo tovariπev pri delu (42 %), nato delo, ki so ga opravljali (29 %), in nazadnje zasluæek, ki je bil viπji od pokojnine (16 Ostarela druæba 152 DR, Vol. XV (1999) 30-31 %). Skoraj ena tretjina vpraπanih ‡ 32.2 % ‡ je potoæila, da jih pogosto ali obËasno obide obËutek, da æivljenje nima posebne vrednosti. ©e posebej to velja za æenske ‡ 34.5 % - vdovce(e) ‡ 44.5 % ‡ in loËence(ke) ‡ 47.8 %). Vendar, ko teËe beseda o ostarelih kot socialnem problemu, se pogovor po navadi ustavi pri zdravstvu, patronaæni sluæbi in domovih za ostarele, pri domnevnih stebrih skratka, na katerih naj bi stala ali padla celotna druæbena skrb za ostarele. Pri tem se imajo seveda v mislih zdravstvo in patronaæna sluæba, takπna, kakrπna sta, ter domovi za ostarele kot institucije, ki zasluæijo kveËjemu tu in tam takπno ali drugaËno kozmetiËno korekturo. Videti je, da tisti, ki naj bi bili ali so pristojni za domove, o izboljπavah ne razmiπljajo preveË. Raje se dræijo uvoæenih kolovozov. StatistiËni podatki, ki jih je zbral dr. B. Acetto (neobjavljeni), pravijo, da je bilo npr. leta 1982 v KliniËnem centru v Ljubljani na zdravljenju 51.125 oseb, od tega 26 % bolnikov, ki so bili starejπi od 60 let, se pravi veË kot Ëetrtina, kar je dokaj skrb vzbujajoËe. Po eni strani namreË vemo, da postajajo vedno bolj glasna priporoËila ‡ bolniπnice so prenatrpane ‡ da bi bilo dobro organizirati veË zdravljenja na domu, zlasti starejπih, ki so bolj potrebni dolgotrajne nege na domu kot mlajπi, po drugi plati pa je tudi dokazano, da je zdravljenje na domu cenejπe. Iz veËkrat omenjene πtudije ISU je razbrati, da kar 60.7 % starostnih upokojencev sodi, da bi bilo dobro in prav, Ëe bi se za ostarele organizirale posebne zdravstvene sluæbe. (Za to zamisel se predvsem ogrevajo æenske in upokojenci z viπjo in visoko izobrazbo. Med tistimi, ki se ogrevajo za posebno zdravstveno sluæbo za ostarele, pa jih veË kot polovica predlaga, da bi bile organizirane v okviru ambulant zdravstvenih domov). Sedanja organizacija zdravstva ostarelim oËitno ni preveË pri srcu. Pravijo, da je osebje preobremenjeno in da se jim ne more posvetiti dovolj. Zanimivo pa je, da skoraj dve tretjini vpraπanih odklanjata posebne oddelke za ostarele v bolniπnicah. (Negativno staliπËe se krepi z izobrazbo: viπja kot je izobrazba, bolj odklonilno je staliπËe do posebnih oddelkov). Morda bi se v posebnih oddelkih poËutili kot v getu? Zato je nesprejemljiva sedanja praksa, ko poskuπa KliniËni center (Sobotna priloga Dela, 25. 5. 1985) spremeniti domove za ostarele v svoje posebne oddelke za ostarele ‡ gre za ostarele bolnike, ki ne potrebujejo veË kliniËnega zdravljenja, a nimajo nikogar, ki bi jim stregel na domu ‡ pa Ëeprav morda ni za zdaj drugega izhoda. Kar se tiËe patronaæne sluæbe, pa preseneËa, da 18.6 % starostnih upokojencev sploh ne ve, da ta sluæba obstaja in da jih kar 54 %, ki sicer vedo, da obstaja, ne ve, kako deluje. Patronaæna sluæba, ki naj bi πe zmeraj nosila glavno breme skrbstva, æivi torej bolj ali manj v senci. O organizaciji samopomoËi, ki postaja vedno bolj popularna v Zahodni Evropi in ki bi zmogla pod strokovnim vodstvom pomembno razbremeniti patronaæno sluæbo ‡ veËina ostarelih (77.6 %), ki vedo za njen obstoj, meni, da deluje, kot se spodobi, in meni, da je preobremenjena ‡ pa verjetno zelo malo ljudi razmiπlja oziroma Ëe razmiπlja, ne ve, kako bi jo bilo moË priklicati v æivljenje in tudi ohraniti pri æivljenju. Pri nas imamo 57 domov za ostarele. V teh domovih je pribliæno 73 % zdravstveno problematiËnih oskrbovancev, ki so povpreËno stari veË kot 80 let. Govori se, da bi potrebovali πe najmanj 1.700 postelj. OËitno tedaj za onemogle in ne za ostarele (85.5 % starostnih upokojencev med 55 in 75 letom starosti namreË izjavlja, da ne potrebuje Miπo Jezernik 153DR, Vol. XV (1999) 30-31 nobene tuje pomoËi v gospodinjstvu. Med tistimi, ki potrebujejo pomoË pri pripravljanju hrane, so v veËini primerov moπki, med tistimi, ki rabijo pomoË pri dnevnih nakupih, pranju in likanju, pa æenske. Najbolj prizadet je starostni razred med 65 in 75 leti in kajpak πe starejπi, in to zlasti samski, razvezani in ovdoveli upokojenci). Nasploh pa imajo ostareli izredno negativno mnenje o domovih za ostarele, ki se jih najbræ πe dræi stigma bivπih hiralnic: azil za obËane, ki so jih vsi bliænji zapustili. Dejstvo namreË, da samo 14 % starostnih upokojencev misli, da so domovi za ostarele πe zmeraj najboljπa reπitev za ostarelega Ëloveka, je æe samo po sebi dovolj zgovorno. 39.0 % starostnih upokojencev ne bi pod nobenim pogojem pristalo na tovrstno skrbstvo, 38 % samo pod pogojem, da ne bi bilo drugega izhoda, in le 0.7 % s pogojem, da bi bili domovi bolje organizirani, kot so bili do zdaj. (Zanimivo je, da je med moπkimi upokojenci najveË takπnih, ki pod nobenim pogojem ne bi bili pripravljeni preæiveti zadnjih let svojega æivljenja v domu, in da je med æenskami pomembno veË takπnih, ki menijo, da so domovi za ostarele πe zmeraj najboljπa reπitev, pa Ëeprav vemo, da znajo æenske bolje skrbeti zase kot moπki. Omembe vredno je πe, da z leti staranja padajo simpatije do domov in ne obratno, kot bi bilo priËakovati). Predlogi za izboljπanje domov za ostarele, ki smo jih do zdaj najbræ presliπali, so naslednji: 1 - 57.2 %: zniæati oskrbnino 2 - 35.2 %: izboljπati odnos osebja do oskrbovancev 3 - 23.1 %: oskrbovancem izboljπati stike z zunanjim svetom 4 - 21.9 %: izboljπati moænosti za ukvarjanje s “hobiji” 5 - 20.1 %: izboljπati prehrano 6 - 18.2 %: bolje prikriti navzoËnost umiranja 7 - 17.4 %: bolj smotrno razporejati oskrbovance glede na njihovo izobrazbo in interese 8 - 16.6 %: poveËati osebno svobodo oskrbovancev 9 - 8.7 %: omogoËiti veË zasebnosti. Tisti, ki sodijo, da bi æiveli v domovih za ostarele, tj. izrazita manjπina, navajajo naslednje agrumente: 1 - 65.4 %: oskrba je zadovoljiva 2 - 56.3 %: zdravnik je pri roki 3 - 35.4 %: ne æeli biti v nadlego niti sorodnikom niti prijateljem 4 - 32.7 %: hrana je primerna 5 - 21.8 %: prijetno je æiveti med enako starimi. Ne glede na to, da so agrumenti v prid domov za ostarele sprejemljivi, je vendar odstotek upokojencev, ki domove za ostarele energiËno odklanja, tako visok, da sploh ne more biti dileme, ali so domovi za ostarele najboljπa reπitev za obËane, ki so na stara leta ostali prepuπËeni sami sebi, ali ne. Ker je odgovor oËitno negativen, je tedaj tudi jasno, da bo treba slejkoprej poiskati izhod v drugi smeri, tj. v negi in varstvu na domu s strani usposobljenih institucij ali v samopomoËi, ki je dosegla na Zahodu, zlasti na ©vedskem, in ZDA zavidljive rezultate. Toda nega in varstvo na domu sta samo ena plat medalje. Druga je stanovanje, ki je ali previsoko ali pa je ostalo preveliko. Kaj Ostarela druæba 154 DR, Vol. XV (1999) 30-31 pomeni stanovati npr. v desetem nadstropju za ostarelega v deæeli, v kateri je delovanje dvigal loterija, ali pa npr. v Ëetrtem nadstropju v bloku, lahko brez prevelike fantazije uganemo. (Invalidi so v enakem poloæaju.) Vendar ne poznamo mehanizmov, ki bi omogoËili ustrezne zamenjave brez prevelikih pretresov, se pravi, ki bi ostarelemu omogoËili vselitev v manjπe stanovanje ali stanovanje v niæjem nadstropju, toda πe zmeraj v okolju, na katero je navajen. (94.0 % starostnih upokojencev je zadovoljnih z okoljem, v katerem bivajo! Od tistih, ki æivijo v viπjih nadstropjih, pa bi se jih kar 41.0 % æelelo preseliti v niæja, saj so v stolpnicah z dvigali ta v 44.0 % primerov pogosto pokvarjeno). Stanovanje in bivanjsko okolje bosta torej v zvezi z ostarelimi postali fiziËno in socialno kmalu zelo pereË problem (ManojliË, 1972). »e povzamemo, lahko in nuce πe enkrat ponovimo, da se bo “ostarela druæba” vsak Ëas, kolikor se æe ni, sreËala z vpraπanjem, ki je temeljno: kako misliti sebe v zmeraj bolj turbulentnih razmerah, ko postajajo stari in preizkuπeni recepti neuËinkoviti tudi pri odpravljanju simptomov, ki se nam zdijo kot oznaËevalci znani, toda pomenijo nekaj drugega, in pri vzrokih, za katere smo v preteklosti vedeli napovedati posledice, toda ki v nasprotju z naπimi predvidevanji ne nastopajo veË oziroma Ëe nastopijo, ne izvirajo iz enakega vzroËnega spleta. Pojav gerontokracije, ki zavira druæbeno fleksibilnost oziroma oæi moænosti uspeπnega prilagajanja spremenjenim parametrom relevantnega okolja, bo konec koncev izniËil delovanje “bioloπkega dejavnika”. Posebno podvpraπanje, kaj storiti, pa nastopi takrat, ko se biologija s svojimi “coups de grace” mudi, saj se medtem obdajajo gerontokrati s kadri, ki so se æe rodili stari, se pravi, ki æe mladi razmiπljajo in razsojajo podobno kot njihovi bioloπko ostareli vzorniki. Kako tedaj v opisani situaciji pravoËasno uresniËiti ustrezno kadrovsko politiko, saj je dejansko odloËanje v rokah tistih, ki bi jih prav ta kadrovska politika morala najprej odstraniti iz procesov odloËanja? Generacijski konflikti se poslediËno mnoæijo in pridobivajo moË ‡ in kriza, ki bo zajela druæbo v celoti, bo terjala drugaËna razreπevanja, kot bi lahko bili relativno neboleËi posegi bolj ali manj dobro zasnovane kadrovske politike. Nizka rodnost, ki resno naæira nacionalno substanco, terja prav tako πirokopotezen in dolgoroËen pristop, ki pa ne more vzkliti niti na gredi uËiteljske in πe manj policijske pameti, saj prva razmiπlja predvsem v okviru “prosvetljevanja, ki v tem kontekstu ne more roditi sadov, druga pa represije, ki je prav tako neplodna. V resnici pa gre za nov koncept socialne politike, ki ne izhaja iz nepreverjenih postulatov, marveË iz sistematiËno zbranih empiriËnih podatkov, ki zadevajo tako stanovanjsko gradnjo kot projektiranje bivalnega okolja, tako ugodnosti, ki naj bi jih bile deleæne druæine z veË potomci, kot perspektive nasploh, ki se kot moænosti razkrivajo mladim. Problematike ostarelih in onemoglih najbræ tudi ni mogoËe razreπevati samo z gradnjo domov za ostarele. To je sicer najenostavnejπe in zaradi tega tudi najprej v mislih tehnokratsko obarvane administracije, ki je pristojna za to plat socialne politike. OËitno bo treba intenzivneje razmiπljati o samopomoËi, ki bi se morala prav v naπi samoupravni druæbi najprej in najbolje uveljaviti. Razlogov, da se ni, je veË, vendar bi analiza presegla okvir tega prispevka. Sodobni svet, zlasti razviti, æivi prav zdaj v sredi turbulentnega obdobja prehoda iz industrijske druæbe v postindustrijsko, ki jo je æe prepoznati v najbolj grobih obrisih Miπo Jezernik 155DR, Vol. XV (1999) 30-31 tudi nam, ki πe zmeraj delujemo v miselnih okovih prve. Toda tudi mi se nezadræno pomikamo v postindustrijsko druæbo, pa Ëeprav na repu dogajanja. Vstopamo poËasi in nervozno v razviti svet, ki bo v primerjavi z nerazvitim slonel na ustvarjanju in distribuciji informacij in ki bo moral biti hkrati t. i. “high tech” in “high touch” druæba, se pravi, druæba visoke tehnologije in visoke socialne integracije (Naisbitt, 1982). V takπnih razmerah si bo pa prav tako nemogoËe privoπËiti luksuz avtarktiËnega ali v oæjem nacionalnem okviru izoliranega delovanja, kot bi si bilo v starih razmerah nemogoËe dovoliti razkroj hierarhiËno strukturiranih organizacij. V tem smislu se bo treba torej Ëim prej preusmeriti iz kratkoroËnih ciljev v dolgoroËne: na raËun dolgoroËnih ciljev se bo paË treba odreËi nekaterim kratkoroËno osmiπljenim ugodnostim. Ekoloπke zagate so najzgovornejπi primer. V ta referenËni okvir je treba postaviti tudi ukinitev institucij, ki so po svojem ustroju in naravi v nasprotju z dolgoroËnimi cilji razvoja, in misliti na ustanovitev novih, ki so uglaπene na te cilje. Med takπne institucije spada tudi veËina organizacij, proizvodnih in druæbenopolitiËnih, ki so strogo hierarhiËno strukturirane. Svoje mesto bodo morale odstopiti horizontalnim mreæam komuniciranja. Kakor koli, “mlada druæba”, ki ne pozna gerontokracije, ki pa je na æalost in praviloma industrijsko nerazvita, bi se zelo verjetno laæe odprla novim tokovom. Toda ker je to Ëista πpekulacija, bo morala potemtakem na nova vpraπanja poiskati odgovor “stara druæba”, s tem da bo znala preseËi “hendikep”, ki izvira prav iz njene “starosti”. Pokojni dr. Miπo Jezernik je prispevek napisal 1985. leta za Druæboslovne razprave πt. 3. Zaradi πe vedno aktualne teme in dr. Jezernikovega poglobljenega znanja problematike ostarele druæbe, ki ga nevdomno odkriva njegov prispevek, smo se odloËili, da ga, brez popravkov uvrstimo v naπ Zbornik. OPOMBE 1. V Sloveniji se je prvi lotil problematike ostarelih in s tem tudi pojava “ostarele druæbe” ISU z raziskavo “Potrebe in delovni potenciali ostarelih” (1980). V tem pogledu sta Zagreb in Beograd precej pred nami. ZaËeta raziskava ‡ do zdaj sta izπli dve monografiji (starostni in druæinski upokojenci) ‡ je bila leta 1984 vkljuËena v πirπi raziskovalni projekt ISU: “Kvaliteta æivljenja Slovencev”, ki zajema ostarele nasploh, ne samo upokojene obËane. 2. Ko teËe beseda o osemdesetletnikih, je treba opozoriti, da nimamo v njihovem primeru veË opraviti z ostarelimi, paË pa z onemoglimi, ki spadajo v posebno kategorijo. Izjeme, ki kajpak obstajajo, je moË opredeliti kot “quantite negligeable”. To potrjujejo tudi izkuπnje naπih domov za ostarele z varovanci, ki so v povpreËju stari 81 let in ki oËitno terjajo povsem drugaËen pristop kot mlajπi ostareli. Zato bi jih bilo morda pravilneje imenovati “domovi za onemogle” in jih tudi temu primerno organizirati. 3. Sicer pa je teæko “objektivno” doloËiti spodnjo mejo ostarelosti, tudi Ëe zanemarimo individualne razlike. Po eni plati postajajo ostareli vse “mlajπi”, kar gre na raËun povpreËne longevitete, po drugi pa obstaja javno mnenje, ki postavlja svoje lastne meje. PovpreËni odrasli Slovenec ‡ Slovensko javno mnenje, 1983 ‡ npr. meni, da je æenska ostarela pri 62 letih, moπkih pa pri 68. V Kaliforniji pravijo, da je æenska stara pri 71, na Tahitiju, ali denimo, v Centralni Afriki pa bi ta pridevek dobila æe najbræ pri 25. Ocene so potemtakem odvisne od Ostarela druæba 156 DR, Vol. XV (1999) 30-31 konkretnega kulturnozgodovinskega okolja in stopnje gospodarske razvitosti. Navedeni podatki postanejo ustrezno osmiπljeni πele v psihodinamiËnem kontekstu t.i. Thomasovega teorema (self-fullfilling prophecy): ko nas naπe relativno okolje opredeli za ostarele, se tej sploπni sodbi najprej kognitivno in Ëustveno, potem vedenjsko in nazadnje πe fizioloπko prilagodimo, skratka postanemo v resnici stari. 4. Po konservativni oceni US Office of Management and Budget so ugodnosti, ki so jih bili leta 1983 deleæni ostareli, zasegle 27 % zveznega proraËuna. Na podlagi ekstrapolacije obstojeËih demografskih trendov pa je moË sklepati, pravijo, da se bo do leta 2000 ta odstotek dvignil na 35 % in do leta 2025 na 65 %. Prav tako so v ZDA po letu 1965 ugotovili izjemen porast zdravstvenih stroπkov. V primeri z bolniki, ki so bili mlajπi od 65 let in za katere so se ob nespremenljivih cenah stroπki dvignili za 11 %, so se za bolnike, ki so bili starejπi, dvignili za 13 % (Katz, 1978). Pri nas podobnih izraËunov ne poznamo. Vseeno pa smemo domnevati, da situacija ni bistveno drugaËna. 5. Zveze med starostjo in politiËno angaæiranostjo sem obravnaval v prispevku “Nekaj determi- nant aktivne politiËne participacije pri nas” (Druæboslovne razprave, πt. 1, ISU, 1984). Izsledki kaæejo, da tudi v tem pogledu nismo izjema, se pravi, da tudi pri nas vzporedno s staranjem pomembno upada pripravljenost obËanov dejavno sodelovati v politiËnem æivljenju. 6. V æe omenjeni raziskavi ISU je tudi veË kot polovica starostnih upokojencev izjavilo, da so po upokojitvi obËutili praznino, ker so zapustili svoje delovno okolje. Najbolj so pogreπali svoje delovne tovariπe, potem delo, nato zasluæek in nazadnje ustaljeni urnik in delo v samoupravnih organih. LITERATURA Roubakine, A.: “Les Problemes des Vieilles d’Union Sovietique depuis la Grande Revolution Socialiste d’Octobre 1917”, Bulletin de 1’Academie Nationale de Medicine, 1975/159/6 Mitscherlich, A.: Thesen zur Stadt der Zukunft, Frankfurt,1971 Katz, E.: The Retarded Adult in the Community, C. C. Thomas, Springfield, 1977 ManojliË, P.: “Stanbena politika, uslovi stanovanja starijih osoba”, Komuna, 1972/2 Brotman, H. B.: “Population Projections: Tomorrow’s Older Population (to 2000)”, Gerontolo- gist, 1977/3 Hanson, D.: The New Alchimists, Little, Brown and Comp., Boston, 1980 Naisbitt, J.: Megatrends, Warner Communication Comp., New York, 1982 PoleksiË, J.: “Profilaksa penzionisanja”, Ergonomija, 1980/2 Eysenck, H. J.: The Psychology of Politics, Routledge & Kegan, London, 1954 Berelson, B. R.: Voting, University of Chicago Press, Chicago, 1954 Lazarsfeld, P. F.: The People’s Choice, Sloan & Pearce, New York, 1944 Sauvy, A.: Theorie Generale de la Population, Paris, 1966 Miπo Jezernik