APRIL J P Hugon * _2_SJFran«. Pavi. 3 N Tiha nedelja 4 T Izidor 5 T Vincent Fer. 6 S Viljem, opat. + 7 Č Herman (£ 8 P Albert, očak + _9_S^Marija, Egip. M N Cvetna nedelja 11 P Leon I., papež 12 T Saba, muč. 13 S Hermenegild + 14 Č Vel. četrtek S 15 P Vel. petek + 16 S Vel. soboCa + ŠTEV. PRVI SLOVENSKI LIST M AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of fovr Slovenian Organizations) ' ________ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, (NO.) 73. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. APRILA — THURSDAY, APRIL 14, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Ta četrtek se ima podpisati prijateljska pogodba med Anglijo in Italijo, ki pa stopi v veljavo šele, ko Mussolini odstrani svoje čete iz Španije. — Anglija prizna Italiji Abesinijo. — Možnost preloma nemško-laške zveze. London, Anglija. — Dolgotrajna pogajanja med angleško in italijansko vlado so v resnici prišla do uspešnega Zaključka in javlja se, da se bo pakt, s katerim se bo skleda prijateljska zveza med °bema državama, podpisal ta cetrtek. Isti dan se namerava angleški vojni minister med Svojim potovanjem na otok J^alto ustaviti v Rimu in obiskati Mussolinija, da se bo na ta način tudi z osebnim stikom l,frdila ta nova zveza. Nova pogodba se bavi sko-raj z vsemi problemi, ki so doslej odtujevali Anglijo in Italijo drugo od druge. Tako se v njej obravnava bodoča u-s°da Palestine, dalje se rešu-vprašanje interesne sfere o-Zenilja Arabcev v severni Afriki in končno se v njej razpravlja o Španiji in o Abe-siniji. Zadnji dve točki ste Predvsem važnega pomena. Glede Abesinije je Anglija P°Polnoma kapitulirala pred galijo in docela pozabila na Realna načela, katera je pred dvemi leti in pol na ves glas Ogovarjala v Ligi narodov, Namreč, da princip pravičnosti J'ikakor ne dopusti, da bi se galiji dovolilo, zasesti to de-Zelo; tedaj je Anglija tudi do-Se£la, da je skoraj celi svet napovedal Italiji gospodarsko j'ojno potom sankcij s tako lavernim koncem, kakor zna-Zdaj gleda Anglija na za-evo s "stvarnega" stališča, ne tako, kakor bi moralo biti, j^arveč, kakor bolje kaže, in ako se je odločila, da prizna a'iji popolno pravico do u-^"abljenega ozemlja. Obenem Je obvestile Ligo narodov, da kolikor se nje tiče, vsem tzavam na prosto dano, da P°dvza,mejo enak korak, vprašanj© glede Španije pa °stavlja celo pogodbo v svo-6vrsten položaj. Sklenjeno je ^ftireč, da stopi pogodba v eljavo šele tedaj, ko bo od-. lanila Italija svoje vojaštvo Španije. Kdaj se bo to zgo- 0 OBISKU DR. ADLEŠ1ČA Ljubljanski župan obišče ameriške rojake. tega nihče ne ve, in tako cela pogodba,dasi podpisa-sea> nekako v zraku visela. Zdi tega7kerV'Švojeasno n7od- • Kakor bi se hotel Mussolin'" Cleveland, O. — Te dni je tajnik jugosl. kulturnega vrta, Mr. J. Grdina,, prejel od ljubljanskega župana, dr. Adleši-ča, obvestilo, da za gotove obišče Ameriko, da se udeleži proslave otvoritve omenjenega vrta, ki se bo vršila 15. maja. V New York bo prispel 11. maja in namerava ostati v Ameriki do konca maja ter si med tem časom ogledati tudi druge slovenske naselbine, kakor tudi razne zanimivosti v Ameriki. Cleveland se pripravlja, da bo visokega gosta čim najsijajnejše sprejel,in se bo njemu v čast priredila 14. maja posebna dramska predstava, 15. maja pa slavnostni banket. -o- FILMSKI IGRALEC TOŽI MATER ZA DENAR Los Angeles, Cal. — Filmski igralec Jackie Coogan je zadnji ponedeljek vložil pri sodišču tožbo proti svoji materi in svojemu očimu, A. L. Bernsteinu, za znesek štirih milijonov dolarjev, za katere trdi, da so njegovi, ker jih je zaslužil kot mladoletni igralec v filmih. Fant je zdaj star 23 let ter pravi, da za časa,, ko je bil zaposlen kot igralec pri tihih filmih, ni dobil od staršev več kakor po $6.25 na teden, in je zdaj čakal, da bo mati sama odstopila, kar mu gre. Ker pa je mati očividno pod vplivom svojega sedanjega soproga in ni pri volji, da bi mu kaj plačala, se je obrnil na sodnijo. -o- TOWNSEND MORA ITI V JEČO Washington, D. C. — Dr. Fr. E. Townsend, znani propagator za starostno pokojnino po $200 na mesec, bo moral odslužiti svojih 30 dni v ječi, na kar je bil obsojen zaradi LEWIS POZIVA ' JJ.AD0 CIO načelnik za odpomoč proti brezposelnosti. OTROK SE PREBUDIL PO TREH TEDNIH Chicago, 111. — z veseljem so starši štiriletne Barbare Herpich, 7215 Ellis ave., zadnji torek opazili, da je deklica končno odprla oči po svojem dolgo spanju. Kot posledica osepnic je postal otrok žrtev spalne bolezni in se skozi cele tri tedne ni zavedel. Kot trdijo zdravniki, bo deklica popol noma okrevala. Washington, D. C. — V torek se je otvorilo tukaj zborovanje voditeljev delavske CIO organizacije in otvoritveni govor je imel načelnik John Lewis sam. Pri tem je pozval federalno vlado, naj vendar že nekaj napravi, da se stori konec brezposelnosti in se ljudem, ki so brez zaslužka, katerih je, kakor je dejal, do 13 milijonov, pomore do dela. Povdarjal je, da se obrat v privatni industriji ne bo oživil s samimi željami, marveč se mora ustvariti pod vodstvom vlade. Vlada naj takoj stavi na razpolago tri miljarde dolarjev za WPA, je dejal, toda s tem se naj podvzamejo v resnici važna in koristna dela, kakor zidanje bolnic, šol, re- verzitetni profesor Stan. Civin- KRIZEMSVETA —- Plymouth, Anglija. — Potniški parnik Queen Mary je prispel zadnji ponedeljek iz New Yorka z zamudo štirih ur. Med potjo se je moral boriti skozi 24 ur z močnim viharjem, med katerim je zado-bilo poškodbe 40 oseb na par-niku. — Varšava, Poljska. — Na tri leta ječe je bil obsojen uni 12 ,Vsega skupaj samo norčeva , Je k pogodbi pristal le,da h ko vern o Anglijo z njo pre-da bo ovir. mogel bolj ne- ^ ran° zasledovati svoj cilj. ^zkone angleška vlada to tu-]j a je mnenja, da je bo-t ' živeti v navideznem prija-Jstvu kakor pa v odkritem So£aštvu. ob ^ moznosti Pa si ®ta angleška vlada od skle-jj eile pogodbe zelo mnogo, i ftireč to, da bo z njo pre-Prijateljsko zvezo med j^. lJ° in Nemčijo ter prelo-j a os Rim-Berlin. Govori se, r^a os obstoji itak samo u-lj n°> na papirju; italijansko ir, . vo ji je očitno nasprotno, ^ sicer zato, ker se Nemčije Dokler ste bili Italija in d ničija oddaljeni druga od k ni bilo proti zvezi no-e£a posebnega nasprotja; *j zval pozivu na zasliševanje od ~ strani poslanske zbornice. Mož, ki je zdaj star 71 let, je vložil priziv pri vrhovnem sodišču, a to je zadnji ponedeljek apel odbilo. Lahko pa posreduje zanj predsednik Roosevelt. -o- ANGLEŽI SE ŽELE PRI-KUPITI AMERIKANCEM London, Anglija. — Neki tukajšnji list je izrekal priporočilo, naj bi angleška vlada oprostila ameriške turiste, ki pridejo na obisk v Anglijo, vsake carine. S tem, pravi, bi pokazali Amerikancem, da so jim ti bolj pri srcu kakor drugi narodi. vse drugače pa je zdaj, ko so po zavzetju Avstrije postali Nemci neposredni mejaši Italijanov. gulacija rek, odprava "slu-mov" in podobnega. -o- STOLETNIK — NE MORE DOBITI DELA! Colorado Springs, Colo. — Kako pretresljivo žalostno! Ed Grant, ki bo 25. aprila star "samo" 100 let, ne more nikjer dobiti dela. Povsod mu pravijo, da je prestar. Možakar je pri vseh svojih letih še čil in pravi, da je do svojega 96. leta v rudnikih razstrelje-val skale, na kar so ga odpustili. Nad življenjem se nič ne pritožuje, le to mu ni prav, da je brezposeln. -o- POŠTNI MOJSTRI ZDAJ V VLADNI SLUŽBI Washington, D.C. — Senat-ska zbornica je zadnji ponedeljek sprejela zakon, po katerem bodo postali poštni mojstri vladni uslužbenci (civil service) in ne več politični nastavljenci kakor doslej. Poslanska zbornica je podoben predlog odobrila že zadnje leto in potrebna je le še konferenca, da izravna nekatere razlike med obema predlogoma. NACIJONALISTI ZNOVA NAPADAJO Perpignan,, Francija. — Nacionalistična armada je pod-vzela zadnji torek nov sunek na bojno linijo vladne armade in je na nekaterih točkah tudi dosegla uspehe. Ker je cela Katalonija ogrožena od njih prodiranja, se prebivalstvo v velikem številu izseljuje preko meje v Francijo. •-o- V ORIENTU SKLEPAJO PRIJATELJSTVA Kairo, Egipt. — Med turško državo in Egiptom se je sklenila medsebojna pogodba prijateljstva in zadnji ponedeljek se je ta pakt potrdil. V imenu Turčije ga je podpisal njen zun. minister,Rustu Aras. -o- HITRO KONČANA STAVKA Detroit, Mich. — V avtomobilski tovarni Briggs Manu-facto Co., je v ponedeljek za-stavkalo 13,000 CIO delavcev. Spor pa se je poravnal že nekaj ur pozneje in v torek zjutraj se je obnovil obrat. ski. Obdolžen je bil, da je v nekem članku žalil čast pokojnega poljskega voditelja PiHsudskjija;. Proti Ffilsudsklju se namreč po zakonh ne sme nič pisati. — Berlin, Nemčija. — Za Veliko noč bodo smeli Nemci jesti svež kruh. Po zakonu je namreč prepovedan^ pekom, podajati kruh, ako ni najmanj en dan star. Notranji minister pa je izdal odredbo, ki izvzema iz te določbe dneve pred dvema praznikoma. -o- RIBANJE MED RUSIJO IN JAPONSKO Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada je poslala zadnji ponedeljek Japonski protest, ker je 11 japonskih aeropla-nov šlo preko meje ob Man-džukuo in letelo preko ruskega ozemlja. Neki tukajšnji PREDSEDNIK BO GOVORIL Obrnil se bo naravnost na prebivalstvo, da si zasigura podporo za svoj relifni načrt. 51 Washington, D. C. — Predsednikov načrt, da se z novimi skladi iz federalne blagajne pomore deželi,da se gospodarsko zopet postavi na noge in se zniža brezposelnost, je zadel na oster odpor pri nekaterih vodilnih osebnostih v kongresu. Kakor je bilo že poro-čano, ima predsednik v načrtu, da se stavi na razpolago znesek štirih in pol miljard dolarjev v ta i\amen, kar bi se spravilo v cirkulacijo potom posojil. Trdi se, da je med glavnimi predsednikovimi nasprotniki glede tega programa podpredsednik Garner sam. Ta mož, dasi zmerno progresiven, je o-čividno še starega političnega kova, ki verjame v 'šparanje', četudi na račun stradanja. Ker pa ima precejšen vpliv v kongresu, je možno, da bo znatno oviral predsednikov program. Roosevelt bržkone vidi, kaka borba ga čaka v kongresu in kako se dajo kongresniki lahko vplivati od raznih kri-čačev, in se namerava zato obrniti naravnost na ameriško prebivalstvo potom radio. Kakor se je v torek objavilo, bo imeil svoj govor v četrtek, ako ga ne bo prisiljen odložiti zaradi kakih drugih opravil. Iz Jugoslavije Huda nesreča devetnajstletnega hlapca iz Dolgega Gradišča, katerega je v Brežicah, kamor je prišel kupovat vola za gospodarja, povozil vlak. — Nevaren požar v Trebnjem. — Razne vesti. list, ki piše o incidentu, omenja,, da so sovjetski aeroplani pregnali japonske,* pri čemer je bil neki japonski pilot prisiljen, da je pristal na sovjetskem ozemlju in bil prijet. BELGIJSKI KRALJ OBISKU Vlak je šel čezenj Brežice, 24. marca. — Sno-či se je zgodila na postaji Brežice huda nesreča, katere žrtev je postal 19 letni Kraše-vec Karel iz Dolgega Gradišča v občini Št. Jernej. Tovorni vlak ga je povozil in mu zdrobil desno nogo pod kolenom. Kraševec se je pripeljal iz Kamnika z vlakom, ki pride v Brežice ob pol 10 zvečer. Iz Brežic se je hotel odpeljati v Št. Jernej. Prišel je kupovat vola za svojega gospodarja, pri katerem služi v Kamniku. V Brežicah je na postaji pomotoma izstopil iz železniškega voza na nasproti strani postaje. Baje so bila vrata pri železniškem vozu na nasprotni strani odprta in ker je izstopilo iz voza še več potnikov, je izstopil tudi on, kar je pa imelo zanj zle posledice. Na nasprotni strani je stal na prvem tiru tovorni vlak, ki je takoj po prihodu osebnega vlaka odpeljal proti Vidmu. Ko je Kraševec izstopil, se je tovorni vlak že premaknil. Kraševcu je na stopnicah osebnega voza spodrsnilo, najbrž zaradi teme. Pri tem je padel pod tovorni vlak, čigar kolesa so šla čez desno nogo. Ponesrečenca so uslužbenci postaje po odhodu obeh vlakov našli med tiri in ga odpeljali v bolnišnico v Brežice, kjer so mu morali takoj odrezati desno nogo pod kolenom. -o- Ogenj v Trebnjem Trebnje, 23. marca. — Sno-či proti polnoči se je vsa trebanjska dolina neznansko razsvetlila. Zagorelo je gospodarsko poslopje pri Zurcu v Trebnjem. K sreči je bilo ozračje skoraj popolnoma mirno. Plameni so švigali visoko v zračne višave. Ogorki goreče slame so prejšnji dan ukradena na domu Franca Klančičarja. — Bila sta to neki Tomaž S. in U. Drolc, znana tatova, katerih eden je bil za tri leta izgnan iz Ljubljane. -o- Smrtna kosa V Škofji Loki je umrla v ur« šulinskem samostanu mati Marija Norberta med svetom Katarina Božnar, požrtvovalna u-čiteljica in vneta redovnica, stara 54 let. — V Ljubljani je umrl Franc Tesnar, daleč poznani prodajalec sadja. — V Framu pri Mariboru je umrla Antonija Pristanik, mati ravnatelja vinarske šole, stara 82 let. -o- Z drevesa je padel V Škocjanu pri Turjaku je padel z drevesa komaj 11 letni sinko posestnika Alojzija Ponik-varja. Stopil je na suho vejo, katera se je odlomila in fant je padel doli ter se nevarno poškodoval. -o- " '» Zagoneten slučaj Med Sv. Lovrencom in Pra-gerskem so našli ležati ob cesti truplo posest, sina Ivana Ko-lariča. Na truplu ni bilo nikakih znakov nasilja, zato domnevajo, da je Kolarič postal žrtev prometne nesreče. Morda ga je povozil kakšen avto, ali se je pa po nesrečnem naključju sam zaletel vanj. ■-o- Pod vlakom Ob železniški progi blizu Starega trga pri Vidmu so našli pred kratkim truplo mladenke iz Dolenje vasi, katero je povozil vlak in jo razpolovil na dvoje. Iz pisma ki ga je pustila, so spoznali, da je šla sama pod vlak. Belgijski kralj Leopold je nedavno obiskal v Stockholmu na Švedskem starše svoje pokojne žene, ki je bila nečakinja švedskega kralja Gustava. Gornja slika ga kaže na cesti z njegovo taščo, princezinjo Ingeborg. Nevaren požar V vasi Zagorje pri Pilštanju pa kakor cunje padali je nastal sredi vasi velik požar daleč proti Staremu trgu. V ki je uničil posestniku Ivanu' veliki nevarnost^ je bila hisa z Ivačiču hišo in yga gospodarska 'poslopja, sosedu Francu Grač-nerju pa dvoje gospodarskih poslopij. Le mirnemu vremenu, Bogu in požrtvovalnim nepoklicnim gasilcem se je zahvaliti, da ni ogenj pokončal do tal cele zagorske vasi s cerkvijo in šolo vred. Najbolj je prizadet posestnik Ivačič,. kateremu ni ostalo drugega kot pepel in pa pet nepreskrbljenih otročičev brez strehe, brez hrane in brez vsega. Kako je ogenj nastal ni znano. Dva vloma V Celju je neki moški vlomil v stanovanje železničarja Ivana Friderika in mu odnesel raznih oblek v vrednosti nad pol drug tisoč dinarjev._Isto- tako je bilo neke noči vlomljeno tudi v stanovanje postrež-mce Marije Pongračeve, kateri je tat odnesel hranilno knjižico v kateri je bilo 5561 dinarjev gotovine. — Za tatovi ni sledu. ' obilnimi skladišči trgovca Gro ska, ker če bi se tam vnelo, potem bi gojtovo nasia|!a eksplozija nafte,, bencina in olja, ki bi bila usodna za vse Trebnje. Hvala Bogu tudi, da se ni vnela blizu stoječa farovška šupa (lesena in s slamo krita), ker bi potem ogenj prešel tudi na marof, Prosvetni dom, žup-nišče, cerkev; mežnarijo, šolo itd. Štiri gasilske čete (Trebnje, Ponikve, Velika Loka in Opči-ne) so z vso silo delale, da so ogenj omejile. Ogenj je bil podtaknjen. Zgorela je kašča, pod, šupa, drvarnica in hlev. -o- Izdala sta se V Medvedovi ulici v Ljubljani sta se pred kratkim nekega večera dva moška v pijanosti pretepala in delala pri tem velik hrup, da je prišla policija in ju odgnala na stražnico. Tam so ju preiskali in pri enem našli čedno vsotico denarja, drugi je pa bil oblečen v srajco, ki je bila J fan 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 14. aprila 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1191« Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 184S W. Cermab Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; .$5.00 . 2.50 . 1.50 Za telo leto Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta________1.75 'osamezna številka____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_____ For half a year For three months _$5.GC 2.50 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__$6.00 For half a year _ 3.00 For three months _ 1.75 Single copy_______3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredniStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Angleško oboroževanje Mednarodni razvoj v zadnjem času postavlja veliki britanski imperij pred trdo preizkušnjo. V tem spoznanju je Anglija že med abesinsko vojno izdelala ogromen načrt za svojo oborožitev, ki določa 814 biljonov dolarjev izdatkov in ki naj bi bil do vseh podrobnosti izveden najkasneje do leta 1942. V Angliji ni nobenega rodoljuba, ki bi ne priznaval upravičenost in potrebe tega naglega in ogromnega oboroževanja. Večina angleških dominionov pripravlja še posebne oborožitvene programe. Ako se med angleškimi politiki še vedno pojavljajo nesoglasja glede zunanjih akcij, se ta ne nanašajo več na oborožitev, temveč le na izbiro najboljše metode za ohranitev miru. Dne 7. marca je angleški ministrski predsednik Chamberlain s svojim znamenitim govorom o potrebi pospešenega oboroževanja sprožil v spodnji zbornici veliko obrambno debato, katere zaključek je bil, da se mora Anglija že zaradi svoje lastne varnosti čimprej oborožiti, pa naj se v zunanji politiki poslužuje teh ali onih metod. Chamberlain je v svojem tedanjem govoru poudaril pomen angleškega oboroževanja z naslednjimi štirimi posebnimi nalogami: varstvo Anglije, zaščita pomorskih poti za prevoz žvljenjskih potrebščin in surovin, obramba preko-morskih angleških posesti v zraku, na morju in na suhem ter morebitna podpora zaveznikov pri obrambi njihovih ozemelj. Od tega znamenitega govora dalje ni noben angleški državnik govoril o angleški zunanji politiki, da bi pozabil .'t poudariti pomen, ki ga za Anglijo ima nujna in čimprejšnja izvedba ogromnega oborožitvenega programa, določenega v prvi in drugi "Beli knjigi" iz let 1935 in 1936. V marcu letošnjega leta je razširila angleška vlada svoj prvotni oborožitveni program v skladu z vsemi novimi potrebami kakor je to podrobno utemeljila v svoji tretji "Beli knjigi". V sedanjem proračunskem letu je za angleško obrambo določenih 343 milijonov funtov, okoli IV2 biljona dolar-jeh, h katerim pa je treba dodati še preko osem milijonov funtov za posebne potrebe protiletalske obrambe. Ti krediti znatno prekašajo letne izdatke za obrambo, predvidene po oborožitvenem zakonu iz leta 1937. Za prihodnje proračunsko leto pa napoveduje letošnja "Bela knjiga" še novo povečanje vojnih kreditov, dasi že letošnje presega irvotno določeni letni obrok za celih 67 milijonov funtov, Ji 350 miljonov dolarjev. Četudi ritem angleškega oboroževanja ne ustreza še povsem pričakovanju po prvi in drugi "Beli knjigi", vendar nekaj podrobnih številk zgovorno osvetljuje silno naraščanje angleških oboroženih sil. Tako je bilo na primer v januarju 1935 v gradnji za 139.345 ton novega brodovja nasproti 281.925 tonam v letu 1936, 375.740 tonam v letu 1937 in 547.014 tonam v letu 1938. Po napovedih prvega lorda admiralitete bo samo v tekočem letu na novo splulo 60 bojnih ladij. V januarju pa so se že začele graditi še naslednje nove edinice: dve oklopnici, ena matična ladja za letala, štiri velike križarke, tri podmornice, trije mino-nosci ter več manjših in pomožnih vojnih ladij. Vzporedno z večanjem in moderniziranjem mornarice se veča in modernizira tudi suhozemna armada, dočim se produkcija letal nadaljuje v pospešenem tempu, odkar so se po dolgih preizkušnjah letalski strokovnjaki odločili samo za nekatere vrste modernih letal. Pozornost zbujajo tudi podrobni načrti za pospešenje produkcije vojnega materiala ter za dograditev vseh onih objektov in utrdbenih del, ki naj služijo uspešni obrambi pred napadi iz zraka. Povsem na novo je bilo zgrajenih 59 letališč, od katerh razpolaga 39 že s primernimi letalskimi eskadrila-mi. Grade se sedaj še pomožna in zasilna vojaška letališča. Od letošnjih vojnih kreditov odpade na letalsko ministrstvo okoli 750 miljonov funtov, kar predstavlja napram lanskemu letu zvišanje za okoli 150 milijonov. Pretežni del tega zneska bo uporabljen za zgraditev novih modernih letaj, ki bodo baje po svoji uporabnosti daleč prekašala .vse podobne izdelke v inozemstvu. Dočim je imela Anglija leta 1935. skupilo samo 52 letalskih eskadril, jih ima danes že 123, od katerih odpade 68 na eskadrile bombnikov, 30 na eskadrile bojnih letal, 15 na izvidniške in 10 na pomožne eskadrile za podporo vojske. Vzporedno s povečanjem domačih so bile povečane tudi prekomorske eskadrile. Po vsem tem lahko presodimo, da Anglija svoj oborožitveni program dosledno izvaja ne glede na posebne smernice svoje zunanje politike, ki so v neprestani evoluciji vzporedno z razvojem oboroževanja in razpoloženjem angleške javnosti, ki mu gre v demokratični Angliji še prav poseben pomen. Velike zunanjepolitične debate v angleškem parlamentu so samo priprava angleške javnosti za nove oborožitvene žrtve. Ne smemo pozabiti, da Anglija navzlic svojemu ogromnemu oborožitvenemu programu še vedno nima zakona o obvezni vojaški dolžnosti. Po podatkih letošnje "Bele knjige" sicer število aktivnega in izvežbanega vojaštva sproti narašča, toda Angliji še vedno manjka vsakoletni redni dotok rekrutov. Ko bo storjen tudi v tem pogledu korak naprej, bo angleško prebivalstvo nedvomno pripravljeno za velike obrambne napore. V nihanju med mirom in vojno bodo angleške obrambne žrtve imele še prav posebno težo na tehtnici evropskega in splošnega mednarodnega ravnotežja. i^r.rjislfKli RAZNO Z WILLARDSKIH FARM Willard, Wis Zadnje čase se je tukajšnjemu poročevalcu zmešala štre-nja in tako ne ve kje bi začel. Vsi dogodki kateri bi morali biti objavljeni v Amer. Slovencu gredo mimo in izginjajo poročevalcu izpred nosa kot kafra. Ko bi bil dovolj mlad in močan, bi vsem preostalim hrastom in javorom posekal zadnje veje, take misli so me navdajale te dni, ko sem izvedel, da se ta presneta štorklja premeteno skriva med vejami, da jo človek ne more pravočasno opaziti. Tukaj bi bil na mestu znani pregovor, da se članstvo fare množi, kadar poročevaler najlepše spi. Tako se je ta dolgo-kljunka mudila pri družini Mr. in Mrs. Joseph Godec, ml. or jim pustila zalo deklico. Istctako se je oglasila pri mladih zakoncih Mr. in Mrs. Joseph Lesar in jim tudi podarila brhko deklico prvorojen ko. Da olajšam morebitno radovednost cenjenim čitateljem Amer. Slovenca, ' naj ob kratkem omenim, kako se tukaj imamo. — Zimo smo imeli zelo milo. Zadetek pomladi, ki je ravno nastopil, je lep in topel in vse kaže, da -je čas :-etve pred durmi. In s tem se prične za farmarja vsestran sko delo. Za trud je pa farmar te čase silno slabo plačan, kajti cene na.:\r.i • >oduk-iom stalno padajo in so že blizu tiste točke, kot pred šestimi leti. Naši voditelji vedno ponavljajo in priporočajo naj kupujemo domače produkte — "buy american", — da s tem koristimo sebi, ob enem Pa pomagamo prosperiteti do boljšega razvoja. To je sicer lepa pesem, ako bi se tega držali tudi tisti, ki to priporočajo. N^ drug strani se pa kar na debelo kupne pogodbe s Kanado, Argentino in drugimi državami, odkoder se importira na milijone funtov farmax'skih produktov, medtem pa domači delavec in farmar zaman čakata boljših časov. No, z neko dobro idejo so se pa tudi na nas spomnili. Nekaj milj zapadno od Willarda namerava vlada zgraditi veliko umetno jezero. V svrho tega nameravajo zajeziti malo reko, katera bo preplavila več akrov nizke zemlje. Ko bo to delo gotovo, bodo v to jezero spustili kakih 15 trukov raznovrstnih rib, katere bodo v dg-glednem času na razpolago ljubiteljem ribolova. Strokovnjaki tudi trdijo, da bo to u-metno jezero dalo več vlage v podnebju in s tem privabilo več dežja, katerega zadnjih sedem suhih let zelo pogrešamo. — Vsem čitateljem A. Slovenca vesele velikonočne praznike. Pci-očevalec -o- APEL NA NAŠE CENJENE NAROČNIKE iN SOMIŠLJENIKE! Cleveland, O. Citate! j i naših katoliških listov "Am. Slovenca" in "Novega Sveta", bi se morali zavedati, da je na njih samih mnogo ležeče, če se bo katoliško čtivo (branje) in naša miselnost z dobrim tiskom širila med našim narodom. Znano nam je, da nas sv. Oče Pij XI. kakor tudi vsa katoliška duhovščina vedno bodri, da naj storimo, kar največ mogoče za dober katoliški tisk in to storimo povsem lahko. Treba je, da svoje katoliško časopisje priporočamo eden drugemu. Boclimo ponosni na svoj tisk. Pripovedujmo svojim bližnjim, kaj t listih čitamo, tako se bodo še oni začeli za naše liste zanimati. Posebno apeliram na naše dobre gospodinje, da naj ob vsaki priliki poagitirajo za podpisujejo razne naše katoliške liste pri svojih trgovcih in podjetnikih, kakor tudi pri vse, ki še niso naročeni, na res jako zanimiva lista "Am. Slovenec" in "Novi Svet". Ako bote v tem oziru kaj storili, znajte, da ste naredili nekaj dobrega, ker dobrih časopisov ni nikdar preveč med našim ljudstvom. Za več sodelovanja v katoliški akciji se priporočam za lista "Am. Slovenec" in "Novi Svet"! J. P. ■——o- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, III. Končno smo le prijadrali v zadnji teden posta, v takozva-ni veliki teden. Dolg, se nam je zdelo na pustni torek, bo štiridesetdanski post, pa če se ozremo nazaj, se nam zdi, kot da smo šele pred dobrim tednom sklonili glavo pod duhovnikovo roko, da nas je zaznamoval s pepelom. Kot katoličani bi se lahko vprašali sedaj ob koncu postnega časa, koliko na boljšem smo glede duhovnega življenja kot smo bih ob nastopu štiridesetdanskega posta. — Kot sem zgoraj 0-menil, smo v zadnjem tednu pred praznikom Gospodovega vstajenja. Ta teden je v resnici veliki teden, če ga gledamo s stališča vere in našega odrešenja. V tem tednu so se vršili dogodki, ki so odrešili svet pogube. V tem tednu o-pravlja katoliška cerkev izredno lepe in pomenljive obrede in prav škoda je, da jih malokdo ali skoro nobeden, razun duhovnikov, k je, da bi mogli še katerega žrtvovati," je povdarila Ladv Grey stoke in nadaljevala: "Sborova smo že izgubili. Ne boj' se, ne bo ga več nazaj." \Jezi me, ga kar tako pustiti," reče Brown; "toda dobil l>o svoje plačilo ko se vrne." — Kmalu se jc na vzhodu pokttzala zarja in dan je napočil. Tedaj je Lady Grcystokc že tako hudo zredčeni družbi, samo trije so bili z njo vred, tri so že izgubili, — poveljevala za odhod. — Brown se je začel čuditi samemu sebi, da je tako pokoren nasproti ukazom te ženske. Nobenega moškega bi tako vse ne ubogal kar hi mu ukazal; njej se pa ne more upreti. Tako so naši trije znanci hodili naprej po džungli proti vzhodu. Oba moška, Brown in Tibbs sta šla naprej, za njima je pa stopala Lady Greysto-kc. To malo družbo je dobro skrit v vejah dreves opazovalo neznano bitje, ki se je skrivoma plazilo od drevesa na drevo in jim sledilo kamor so se obrliili. * . Četrtek, 14. aprila 1938 •AMERIKANSKf SLOVENEC' Stran 3- ■ r -1 in VELIKONOČNI SPOMINI NA LIMBARSKO GORO Girard, O. Marsikateri čitatelj našega katoliškega lista se gotovo sPominja na krasno in romantično lepo Limbarsko goro, na kateri je znamenita božja pot Valentina. Vsako leto po-roma na to goro na tisoče veriga naroda, da se pokloni temu svetniku in ga v goreči Veri prosijo, da jim izprosi pri ljubo zdravje. Zlasti za božjastne bolnike se zatekajo k temu božjemu priprošnjiku. Tako je bilo tudi meni enkrat naklonjeno da sem že k»t mali deček bil deležen ve-'ikonočnega veselja na tej krasni gori ob tem svetem za-v'etniku. Ne moremo si misliti lepšega na svetu, kot je mlado srce, 0 v svoji razigranosti vidi Vse te neprecenljive zaklade )lašega Stvarnika in si jih v Sv°ji otroški veri obrača v prid Moja mati je bila doma s te gore, iz vasi Trata, — bile tam samo tri hiše in vasica |e ravno pod cerkvijo sv. Vagina. V hiši, kjer se je mo-^a mati rodila se je reklo pri trdinu,pisali so se pa Učakar. Mednje hiše so bile Bivčeva lfi Šmarčanova. ko ko: je pred cvetno nedeljo, sem prišel iz šole na veli- ponosno — Spomi- AEROPLAN ZA RUSIJO fločne počitnice, pa mi mati da se naj pripravim, a Poromam na Limbarsko go-lo> kamor bom nesel na cvetno £erteljo stricovo butaro v cer-k žegnu. Jaz sem se seve-a ves navdušen odpravil na Imel sem novo obleko in CevUe in v mladi glavici se mi Je Porodila misel, kako se bom Izstavil ko pridem na goro, )Se me bo gledalo. Že v sobo-0 2Jutraj mi mati navežejo Pu«kelček in pravijo: Tukaj jfriaš za s.tarega očeta nekoli-Co tobaka, za se imaš za eno palico kruha in dve dajači za Posebej mi je še dala dva rajcarja, s katerima sem mo-,al Plačati mostnino pri pre-Save. Tako sem se poslovi od očeta in matere in jo v ebeško lepem pomladanskem utru mahnil po beli cesti proti Sv. Jakob. V to cerkev ^ večkrat zahajal z materjo . ftiaši, zato mi ni bilo treba Praševati za pot. Ko pridem 0 Save, sem čuvaju izročil ^tnino, nato zelo ""•°Pam čez most. Jam se še, da ko ni bilo mo-^ > sva se z očetom z lesenim prepeljala preko Sa-'— Sonce je metalo svoje ^ate jn naravo oživljajoče ftFke na to lepo pokrajino in k oči so se pasle / po tej ^°zji prirodi. Na levo krasni v ^ci, pod njimi pa prijazne ^ Soteska, Sv. Jakob, Pod-];1.lca5 na desni je pozdravna cerkev v Št. Pavlu in eričevem, nekoliko višje je kraljevala sv. Trojica. Vse .j tako lepo razvrščeno, da ^ Vek ostrmi nad to lepoto. . tako ogledujem te lepe se kmalu znajdem v va-'^Oragomlje. — Mati mi je . Poprej zabičevala, da naj uam da vzamem novo cesto j^^ti Moravčam. Pa to pot se ^ .vlekla, silno dolgočasno, vso pot od Dragomelj pa tov ' se Je le tu pa tam ^kazala kaka bela hišica, u&aČe samo ravno polje. Pa Cmvs x o g se kljub temu kmalu zna-L.v trgu Domžale. — Ze v j | sem se učil, da so Domža-j eP trg, ki ima svojo posta-^ kamniške železnice; pa tu-, ^lamnikarska industrija je 3 Precej razvita. Ko tako jjjj"0 Po trgu ogledujem, se "p javijo oči na napisu: v in postni voz, ki pelje j}1 °ravče". Jaz se opogumim j*«* vprašati, koliko stane koUni voz" Bil sem že neko!i-^ , 'trujen in pa mislil sem si, 0 bom ponosen, ko se bom v Moravče. Tod°Št° pripeljal p c"a moj up je kmalu splaval v°di. Imel sem pri sebi sat-20 krajcarjev, voznik je zahteval za voznino pa še enkrat toliko. Nisem izgubljal časa, kajti pot je bila še dolga, zato sem jo peš mahnil naprej. Najprej sem prišel na Vir, kjer teče Kamniška Bistrica. Sredi mostu sem opazil kip sv. Janeza Nepomuka. Pot je bila prav zanimiva in kmalu sem se znašel v Dobu ter nato kmalu ko sem zapustil Dob za seboj, sem krenil na novo cesto, ki se je odcepila od glavne Dunajske ceste, speljano čez vas Krtine. Ravno o-poldne sem se znašel pred cerkvijo, kjer sem poslušal lepo ubrano zvonenje. — Tukaj je že konec ravnine in cesta se je začela viti skozi male vasi, toda kaj je bilo to meni, še bolj zanimive pokrajine sem videl. Po par urah hoje sem že zagledal dva visoka zvonika ki sta me pozdravila in mi naznanjala, da se bližam Moravčam. Ginjen sem stopal po i epi moravški dolini in ko pridem do cerkve, stopim noter, da se Bogu zahvalim za srečno pot. Moravče so zares jako priljubljen kraj. Mati so mi pravili, da ko so bili še dekle, so služili v gostilni "Pri Kavki". Dalje, da so imeli v Moravčah nočnega čuvaja, ki je vsako noč oznanjal ure. — Ker je bilo že prati večeru, sem se moral naglo posloviti cd lepih Moravč in vzeti pot pod noge, kajti pot na goro je bila dolga še več kot uro. Spotoma sem nameraval da se oglasim pri sestri in teti, ki je živela v vasi Gaberje, ob vznožju gore. Na svoje presenečenje sem o-pazil da se za goro temni. In res,* ko pridem do sestre, je že tako snežilo kot v zimi. Na, sem pomislil: V dolini najlepše sonce, tukaj pa kar naenkrat sneg. Pa mi teta pove, da tukaj v gori smo na visokem in je večkrat tako, posebno spomladi, ko vejejo v višini še vedno hladne sape. — Prav vesel sem bil, ker mi je teta postregla s šmornom, ki je neka običajna jed za gosta. Nisem se hotel dolgo muditi, zahvalil sem se teti za vse in nadaljeval pot na vrh gore. Snežilo je kot za stavo. Tu pa tam sem opazil zgodnje cvetice in resje, vmes pa sneg, ki je to lepoto še okrasil z belimi "mucki". Kmalu sem se znašel na vrhu Limbarske gore in cerkev sv. Valentina je stala pred menoj v vsej svoji velikosti. Poseben utis je napravil na me zvonik, ki stoji poleg cerkve, ker kaj takega doma nisem videl. Ravnotako sem se tudi čudil lipam, ki so bile vse obsekane. Mračilo se je že, ko se podam od cerkve proti Trdinovi hiši r — zemlja in na obeh straneh pod cerkvijo je bila od tega grunta. — Bilo je pa tudi precej hladno. — Komaj sem stopil čez hišni prag, že sem zagledal starega očeta in staro mater, ki pa je bila mačeha moje mater. Kmalu na to pride stric in njegova žena. Vsi so me lepo z veseljem sprejeli in prva beseda je bila; kako je šola, kako doma in pa -r če sem kaj lačen. Povedal sem, da mi je teta napravila šmorna in da mi in sile. Ko sem razvezal punkelček, ki mi ga je mati pripravila, oddam stricu tobak, katerega se je zelo razveselil in je takoj nabasal svoj vivček ter veselo puhal oblake dima. Nato mi reče: Ker si mi prinesel tobak od mame, ti bom pa eno zaigral na citre. — Stari oče je bil že blizu 90 let star, pa še vedno zdrav in čvrst in jaz sem težko čakal, kedaj bo zaigral tiste citre. Pa mi pravi: Tukaj za javorjevo mizo se vaedi in poslušaj. Res, bil sem ginjen do solz, ko zaslišim starega moža, kako lepo je igral pesem "Izidor ovčice pasel..." V mojem otroškem srcu se je vse radovalo te lepe pesmi in IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani) Seversky tvrdka v Farmingdale, L. L, je izdelala po naročilu sovjetske vlade aeroplan, ki ga kaže gornja slika. Izdelan je aeroplan, da lahko preleti 3000 milj brez postanka, popolnoma obložen. pozabil sem na šest ur dolgo utrudljivo pot katero sem pre hodil. Nato me oče popelje v "štibelc" in mi pokaže krasno "butaro", bila je vsa okrašena in visoka do stropa, katero je napravil za me. — Jutri jo poneseš v cerkev, mi pravi. S tabo bo šel tudi Bivčev Peter in drugi. — Po teh besedah sem težko pričakoval prihodnjega dne, ko bomo šli skupaj v Blagovico po tej gori. — Bivčev Peter je bil že na vse zgodaj pri nas in postala sva takoj prijatelja. Tutti on je imel lepo butaro, toda ne tako lepe kot jaz. Dan je bil zopet lep in sonce je veselo sijalo, ko smo stopali v dolino. — Tudi Blagovica se mi je dopad-la; cerkev je lepa in okolica tudi. Po maši in blagoslovu butar smo se vrnili zopet na goro in za kosilo smo bili že zopet doma. Stari oče, mati, stric in vsi so bili jako veseli in ko smo sedeli okolu mize, smo se prijazno pogovarjali. Ves velikonočni teden sem ostal tam in s starim očetom malo pomagal pri živini. Tako mi je oče marsikaj povedal iz zgodovine in svojega življenja. Pa sem ga tudi jaz česa vprašal, med drugim, ko mi je razkazoval cerkev, ki ima tri kore in okolico, sem ga vprašal tudi to, zakaj so lipe tako oklešene. Povedal mi je da zato, ker je težko za krmo živine in tako porabijo lipove veje živino za krmo. — Res, škoda da se to godi, ker okle-šeno drevesa izgledajo kot da je preko njih divjala bojna vihra. Hitro je potekel veliki teden in tako smo se vsi pripra^ vili na velikonočno nedeljo, da po lepem domačem običaju praznujemo Gospodovo vstajenje. Stara mati je pripravila vsa velikonočna jedila in piru-he za vse. Stari oče mi pravi: Ivan, jutri bomo šli pa k maši v Krašno. Bil sem tega silno vesel. — Velikonočna nedelja je bila vsa sijajna. Bil je krasen dan, res je je bilo v bujnem cvetju in vsa gora se je rado-vala veselega praznika vstajenja. — Zgodaj zjutraj smo se podali v Krašno. Jutro je bilo jasno in lep razgled se nam je nudil na vse strani. Pa sem povprašal strica za eno in drugo stvar. Tam na levi, mi pravi, je tudi božja pot, sv. Gora; malo doli je sv. Flori-jan, na desni Češnjice. Še več drugih cerkva mi je ono velikonočno jutro pokazal stric pred.no smo se ustavili v Kraš-ni pred zares lepo cerkvijo. — Po sv. opravilu pravi oče: Sedaj pa stopimo malo v gostilno k "Dajčmanu" da se malo pokrepčamo. — Kmalu smo se poslovili in nadaljevali pot nazaj domov na goro. Vso pot sem pa pletel te številne lepe utise v šopek, poln lepot naše krasne domovine, katerega sem sedaj pred vami razvezal, da imate tudi'vi kaj užitka od tega šopka, ko se ob branju teh vrstic spomnite domovine in krajev, ki ste jih gledali v svojih detinskih letih. Po praznikih sem se poslovil od starega očeta in strica, prijatelja Petra in drugih, s katerimi sem se v tem kratkem času bivanja med njimi spoznal na tej ponosni Limbar-ski gori. Vesel sem se podal domov in po praznikih zopet v šolo med svoje součence, katerim sem potem pripovedoval o lepoti Limbarske gore in o mojem bivanju tam gori med nikdar pozabljenimi velikonočnimi prazniki. — Tudi vam dragi čitatelji želim, da se z veseljem spominjate tistih srečnih dni davne mladosti, ko vam je vriskala mlada duša, gledajoč lepoto božjega stvarstva, ki je razstreseno po naši majhni domovini. — Pozdrav in veselo Alelujo. John Doloič RAZNOTEROSTI ZVONIK MIRU Na vrhu najvišje evropske gore na Mont Blancu nameravajo postaviti 'zvonik za mir'. Iz tega zvonika naj bi vsak večer donelo uglašeno zvonje-nje proti nebu. Zvonik naj bi se postavil blizu orjaškega Kristusovega kipa, ki so ga pred 2 letoma postavili v vasi Les Ouches. med Chamonixom in St. Gervaisom. V podstavku tega Kristusovega, kipa, ki je upodobljen kot knez miru, je vzidana kapelica, kamor vsako leto prihaja la mir molit stotine ljudi. Župnik, ki je pokrenil misel Kristusovega kipa, je dal pobudo tudi za zvonik ter. upa, da ga bodo do letošnje jeseni že lahko dogradili. Župnik poziva francosko mladino, naj v namene tega mirovnega zvonika po vsej Franciji zbira star bakren denar,. ki ni več v veljavi. JAPONSKI AEROPLANI POBIJALI PREBIVALSTVO Hongkong. — Nad mestom Kanton so japonski aeroplani vprizorili zadnjo nedeljo bombni napad, v katerem je bilo ubitih,, kakor se računa, nad sto oseb. Večina bomb je bila vržena v predmestja na razne vojaške objekte. Ena sama bomba je padla v mesto in ta je povzročila grozovito razdejanje. Zadela je namreč, neko predilnico, v kateri je bilo zaposlenih okrog 300 delavcev- Bomba je razdejala eno poslopij tovarne in v razvalinah ter v ognju, ki je izbruhnil, je našlo smrt na ducate delavcev. -o-- SLABO SPRIČEVALO ZA UČITELJSTVO New York, N. Y. — Iz ameriških kolegijev prihajajo novi učitelji vsako leto, o katerih se ugotavlja, da povprečno manj vedo, kakor učenci višjih šol,, na katerih so ti učitelji nastavljeni. To dejstvo je dognala neka preiskovalna skupina, imenovana od Carnegie Foundation, katera je opazovala in preizkušala dijaštvo tekom celih 10 let. Kakor trdi v svojem poročilu, so dijaki,ki se nameravajo posvetiti učiteljskemu poklicu, pokazali v znanju nižjo stopnjo kakor dijaki drugih poklicev, ter pov-darja potrebo, da se učni sistem za učiteljstvo temeljito izpremeni. OZEMLJE IN PREBIVALSTVO VELIKE NEMČIJE Na belo nedeljo bodo imele Katoliške Borštnarice sejo in nekoliko zabave in bodo tudi "inštalirale" nove uradnice. Izvoljen je bil ves prejšnji odbor, ki je sledeči: preds. F. Raspet, podpreds. M. Thomas, finančna tajnica J. Russ, računska tajnica A. Krasovetz, blagajničarka R. Crist; nadzornice so M. Trontel, R. Težak in F. O'Brien. — Vabljene so vse članice, da gotovo pridejo, saj veste, da kadar imamo kako zabavo je vselej luštno. Naša zastopnica Amerikan-skega Slovenca Mrs. Josephine Meglen se že dosti bolje počuti in upamo, da se kmalu pozdravi. Zahvaljuje se vsem, ki so jo prišle obiskat, ter jako rada vidi če jo pride kdo pogledat. — Pozdrav vsem naročnikom tega lista in vsem čitateljem ter veselo Alelujo. Frances Raspet -o- PRIREDITEV PODRUŽNICE ŠT. 20, SŽZ. Joliet, 111. Na velikonočni ponedeljek 18. aprila priredi naša podružnica št. 20, SŽZ. svoj običajni veliki ples v Slovenia dvorani. Ker bo ta prireditev v počast desetletnega obstoja naše podružnice,bomo radi tega poskrbele, da bomo postregle gostom kolikor bo najbolj mogoče, kajti želimo, da se naša desetletnica obhaja kolikor mogoče slovesno. — Na tem plesu bodo nastopile naše "Branch 20 Cadets" pod vodstvom njih načelnice Mrs. Mayme Laurich in bodo -ob tej priliki prvič izvajale vse svoje točke, katere so se v tako kratkem času lepo naučile. Po tem nastopu bodo "Cadet" ot vorile tudi ples, kar bo izzvalo prav gotovo mnogo zanimanja. Že to vam pove, da bo za udeležence naše prireditve mnogo zabave in kratkočasja, Salle, Pullmana, Au^re, She-boygana, West Alli&fy'; pa ne samo članice podružnic, tudi drugi rojaki in rojž prijazno vabljene dž sestite. Pridite vsi, naših prireditvah je vedno dovolj zabave in nihče se ni kesal, ki se je udeležil. Tudi to pot vam jamčimo, da bote zadovoljni ž vsem programom. Vstopnina je 25c. — V nadi, da nas v velikem številu obiščete, vam kličemo na svidenje na velikonočni ponedeljek in vam voščimo veselo Alelujo. Odbor podr. -o- RAFAELOVA DRUŽBA POROČA Ljubljana, Jugoslavija Na Vaš cen j. dopis z dne 4. marca t. 1. Vam vljudno sporočamo, da smo sprejeta zneska $322.68 in $50.50 kot nabrani dar za po toči prizadete župnije izročili in razdelili sledeče: Za prvih $322.68 smo prejeli v protivrednosti Din 15.277; za drugo nakazilo $50.50 smo smo prejeli Din 2,398.75 to je skupno Din 17.675.75. • Od tega zneska smo gl. informacij po prizadetih župnijah ta znesek razdelili in poslali sledečim župnijam: Župniji Din Dobrepolje ........................3.000 Zagradec............................1.000 Žuženberk ........................3.000 Šmihel pri Žuženberku......1.000 Šmihel pri Novem mestu..3.000 Sv. Križ pri Kostanjevci..1.000 Kostanjevica ....................1.000 Vavta vas ..........................1.000 Mirna Peč ........................1.000 Ajdovec ............................1.300 Stopiče ...............................1.000 Nemčija je imela I. 1914, pred začetkom svetovne voj- toda poleg omenjenega bodo ne 541,280 kvadratnih km površine. L. 1937 je znašala površina njenega ozemlja 470,-699 kvadratnih km, zdaj, ko je Hitler vključil Ostmarko v meje Velike Nemčije, pa ima ta država nekoliko večji obseg, kakor pred svetovno vojno, namreč 554,556 čtvornih km. Prebivalstvo Velike Nemčije je naraslo od 67,790,000 prebivalcev na približno 75 milijonov ljudi. KUPI SE HIŠA V JOLIETU Neki kupec, ki bo plačal v gotovini, želi dobiti "cottage" hišo s 4 ali 5 sobami blizu Hickory st. bus linije. Mora biti dobro zgrajena, snažna, v dobrem stanju in vredna denarja'. i./J. NEKI DRUGI želi moderno hišo s 6 ali 7 sobami, blizu cerkve sv. Jožefa, $4500 ali manj. — Monroe Brothers, Joliet, 111. na prireditvi še druge zanimivosti. Zato vas vabimo, da se v obilnem številu udeležite te naše prireditve. Radi tega si usojamo vabiti članice sosednjih podružnic, kot iz Rockdale, So. Chicage, Chicage, La Skupno ............................17.300 Ostanek ................... Din 375.75 smo vporabili v kritje naših stroškov za poštnino. Ob nakazilu smo naprosili vsak župni, urad, naj Vam potrdi sam nakazilo in se zahvali svojim rojakom za pomoč. Ako Vam je potrebno, Vam radevolje pošljemo poštne odrez-ke nakazil. Vam vedno radevolje na razpolago, beležimo z odličnim spoštovanjem za Družbo sv. Rafaela nam. predsednika: P. K. Zakrajšek URAD I 712 N. 8th St. SKLADIŠČE TEL. j 417-431 So. Water St. 377-W | HENRY SCHEELE -:- GRANITNI SPOMENIKI -:- REZANI IN OBSEŽNEJŠI KAMENI, CEMENT, ŽGANA OPEKA, ILOVICA | NORMAN ISSOTT = risar in prodajalec SHEBOYGAN, WIS. i ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. April je mesec "moderniziranja vaše kuhinje' ZDAJ Servel ESeetroInx . . . . PLINSKI REFRIGERATOR Ne stane nič več kakor drugi po vsej deželi znani izdelki •k Servel ElectroluX—plinski refrigerator— ima zdaj lahko dosegljivo ceno! Na tisoče gospodinj si je instaliralo plinske refrigeratorje—dolga leta so plačevale višjo ceno za Electrolux ... da so dobile boljšo kakovost in uspešnost, bolj varčno obratovanje—ker so vedele, da so vredni tega. Toda ni vam treba več plačevati višje cene! Zdaj je lahko, imeti refri-geracijsko postrežbo, ki jo želite. Za ceno, ki ni nič višja, si lahko nabavite Servel Electrolux — plinski refrigerator — vsemi najnovejšimi izboljški. Imeli boste od dneva v dali tiho zmrzovanje, ki ohranja živila varnejša—za dalje čiasa. Posluži-te se najboljše prilike za nakup refrigeratorja—višja kakovost .za ceno tako nizko, kakor so drugi, po vsej deželi znani izdelki. Oglejte si najnovejše Servel Electrolux vzorce, razstavljene pri vodilnih trgovcih ali v katerem Peoples Gas uradu. POGLEJTE TE VIŠJK PREDNOSTI: Stalna tihota Zmrzuje, ne da bi se deli premikali Stalna visoka uspešnost Nižji stroški vzdrževanja— leto za letom Obilica ledenih kock Zračno ohlajevanje Več let službe i MOO£«N COOKERY. . CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION . . GAS HEATING THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY ■ ' • P H O N E W A-B A S H 6 0 0 0' Stran '4' 'AMERlKAtfSRI SLOVENEC' Četrtek, 14. aprilal935 "Dušica" n ROMAN Spisala B. Orczy Prevedel Paului Priril se je z množico radovednežev v. sodno dvorano. Za trenutek je postal in poslušal. Pravkar so pripeljali gručo ujetnikov pred "sodnike". Kako naglo je šlo vse! Kratko in površno so jih zaslišali, niti odgovarjati jim niso pustili —. In že je Tinville, javni to-žitelj in predsednik odbora za javno varnost, izrekel smrtno obsodbo in prisedni-ki sodnega dvora so resnobno in mirno poslušali plamenečo krivico, kakršne svet še ni videl. In s čim so se nesrečneži pregrešili? Ta je hodil po mestu brez republikanske trobojnice na klobuku, oni je naložil svoj denar v angleško podjete, spet drugi je preveč poceni prodajal državne papirje. Včasi je kateri ugovarjal, ženska je obupno kriknila. Pa sirovi udarci s puškinim kopitom so jim brž zaprli usta in brezsrčni poslušalci so z glasnim odobravanjem udušili obupne pritožbe in vzdihe. Armanda je tresla groza.- Enaka usoda je morebiti čakala Ivanko —! Bežal je iz sodne dvorane, komaj toliko hladnokrvnosti si je še ohranil, da se je pridružil gruči ljudi, ki so počasi stopali po hodnikih ven na dvorišče sodnega poslopja. Eden mu je pravil, da bo lahko na dvorišču videl ujetnice. Za par ur na dan so jih puščali na sveži zrak iz zatohlih celic. i Armandu se je zdelo, da mu bo srce raz-gnalo, tako mu je bilo. Morebiti najde Ivanko med njimi —! Obisk pri obsojencih na dvorišču sodne palače je bila znamenitost Pariza v tistih dneh. Kdor je obiskal Pariz, vsak si je šel pogledat tudi to "posebnost". Seveda so tudi sorodniki prišli obiskovat svojce in se poslavljat od njih. Močna železna pre-graja je obdajala dvorišče in straže so stale na vseh koncih. Pa skozi pregrajo si jih je lahko vsak pogledal, če je v gneči blizu mogel. Previdno se je preril Armand do ograje, z žarečimi očmi je pregledoval gruče ujetnic, vsa duša je ležala v njegovih očeh. Hvala Bogu — ni je bilo vmes. Novo upanje se mu je vzbudilo. "Ali koga iščeš med njimi?" ga je vprašal vojak, ki je poleg njega na straži stal. "Menda svoje dekle, kaj ? Saj jih kar požiraš z očmi!" - g Armand se je ozrl. Vojak ga je vprašaje gledal, pa ne neprijazno. Dobrodušen obraz je imel. "Ne vem, kje je!" je nehote odgovoril Armand. "Zakaj je pa ne poiščeš?" Armand se je napravil za čisto neumnega, nevednega podeželskega človeka, ki si v Parizu ne ve pomagati ne kod ne kam. "Rad bi jo našel", je pravil, "pa ne vem, kje bi jo iskal. — Doma je ni. Pravijo da je zaprta — "No torej!" mu je dejal vojak dobrohotno. "Pojdi naravnost doli v pisarno La Tournelle. Saj veš, kje je?" Armand, Parižan, je seveda vedel. Pa rekel je da ne ve. Bolj ko se je kazal neumnega, varneje se mu je zdelo. "Pojdi tule doli po hodniku!" mu je razlagal vojak. "Na desni boš našel pisarno, ki se tako imenuje. Tam zahtevaj se- znam ujetnic. Vsak svoboden državljan ima pravico, da sme sezname pregledati. Taka je nova postava, ki ščiti svobodo ljudstva. Pa če ne boš stisnil naredniku pol franka v roko," je pravil vojak zaupno, "ti seznami ne bodo izlahka na razpolago !' "Pol franka —!" je hlinil Armand. "Odkod pa naj ubog podeželski človek dobi pol franka?" "No — par soldov bo menda tudi zadostovalo. Časi so slabi in par soldov je tudi nekaj!" Armand je razumel migljaj, stisnil je vojaku skrivaj nekaj drobiža in šel iskat pisarno. Dobro je vedel zanjo, pa previden je hotel biti, počasi je stopal po dolgem hodniku, gledal na desno in levo in se končno ustavil pred leseno steno z linico v njej. Toda žal — okence je bilo zaprto in žive duše ni videl blizu. Ni bila uradna ura v tistem času. Čakati bo moral —. Morebiti ves dan —! Postopal je krog linice, ki je tako kruto skrivala novice o njegovi Ivanki. Vprašal je vojaka, ki je prišel mimo, kedaj se uraduje, pa vojak je le z rameni skomignil in šel dalje svojo pot. Ni bilo druge pomoči, šel je nazaj k svojemu dobremu znancu, vojaku-vedežu. Pa za uradno uro tudi ta ni vedel. "Pač ni odprto —!" je ugotovil suho. s Po mnogem popraševanju je končno zvedel od dobrosrčnega meščana starega kova, da so seznami občinstvu dostopni od šeste do sedme ure zvečer. — Kako je Armand prebil dolge ure tistega dne, tega sam ni vedel. Postopal je po sodni palači, šel ven na ulico, hodil po mestu, truden in lačen, pojedel za opoldne nekaj malega v zakotni gostilni, šel spet na ulico ter štel ure in minute —. In dolgo pred določenim časom je že stal pred leseno steno, ki je skrivala njegovo usodo.- Linica je bila odprta in kopa ljudi je že xakala. Dva vojaka sta skrbela za red in postavljala potrpežljive državljane v vrsto. Zelo mešana družba jih je bila. Možje v boljši obleki, delavci v raztrganih suknjah in hlačah, nekaj žensk v črnih ogrinjalih in z robcem krog bledega, solznega lica. Vsi so molčali, zamišljeni so bili, potrpežljivo so se dali porivati od vojakov, ponižno so stopali pred uradnika, skromno in vdano so čakali, da jim je poiskal svojca, ki so ga iskali, ali očeta ali brata, mater, ženo, sorodnika —. Uradnik pa se je kregal in hudoval, zahteval dokaze, da imajo pravico pogledati v sezname, izkaznico, uradno dovoljenje, dokaze o državljanstvu, sitnaril je kolikor je mogel in smel — in Armand je videl, da se je stekal skromen sicer, pa stalen tok drobiža v njegov globoki žep. Dolga vrsta se je precej naglo topila. Tema je bila na hodniku, le pri knjigi je brlela lojena sveča. Končno je prišla vrsta tudi na Armanda. Stopil je pred linico. (Dalje prih.) IZ DOMOVINE Jubilej duhovnika V Mali Nedelji je slavil 60 letnico življenja tamošnji župnik Franc Ostriž. Rojen je bil v župniji Sv. Tomaž pri Ormožu. Leta 1903 je bil v Mariboru posvečen v mašnika in je bil potem nekaj časa kaplan v Ptuju, potem v Št. Vidu pri Grobelnem, v Črni gori, pri Sv. Križu na Murskem polju in v Turnišču, odkoder je prišel leta 1924 za provizorja k Mali Nedelji, kjer je naslednje leto postal župnik. -o- Pisano polje J. M. Trtmk Obsojen Na šest let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic je bil pred celjskim sodiščem obsojen 31 letni posestnik Ivan Brenko z Žigar-.skega vrha pri Blanci ob Savi, ker je že dvakrat poskušal u-moriti svojo ženo. -o- Obsojen zaradi nesreče Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil Srečko Božič iz Gorice pri Račah obsojen na denarno globo pogojno na dve leti. Obsojen je bil, ker je lanske jeseni peljal čez železniški prelaz pri Orehovi vasi z ajdo težko naložen voz. Četudi je pred zatvornicami slišal signale, je vseeno pognal konje, da bi prišel pred vlakom na drugo stran. Imel je pa samo še toliko časa, da je izprege konja in ju odgnal,lokomotiva se je pa zaletela v voz in ga razbila. --o- Nesreča na žagi Na žagi na Polzeli se je težko ponesrečil 23 letni delavec Rudolf Dobnik. Pri delu ga je zgrabila cirkularka in mu prežagala levo ramo do kosti ter mu razmesarila tudi tilnik. Pod lokomotivo Nedavno so našli na železniški progi pri Drulovki. blizu-Kranja mladeniča z odrezano glavo, katerega je povozil brzovlak. Kmalu so ugotovili, da je to Štefan Bohorič, 19 letni delavec z Gorenje Save. Ker je bil fant precej miren, slutijo, da je le po nesrečnem naključju zašel na železniško progo in pod vlak. Slovenski bibliolog. Bibliolog je, kdor se zanima za biblijo, jo skuša tolmačiti, razlagati. Vsak bogoslovec mora narediti skušnjo iz ekse-geze, in roba pomeni, da mora znati precej več, ne le morda miserere peti. Bibliologu ni treba iti med eksegete, niti ne med bogoslovce, ker bibliolog je lahko prav vsakdo, toraj tudi kak ateist, ali v našem slučaju Ivan Molek. Prav sv, pismo mu je obležalo v želodcu, in tisti J. M. Trunk, ki je nekaj zapisal o sv. pismu in menda tudi nekaj o resnici, vsaj o razlaganju sv. pisma, je obvisel v zraku, kakor bibliolog Molek naznani v posebnem člančiču, in bi bil ta Trunk še bolj v frišnem zraku, kakor je že, ko lafidra po Ieadvillskih gorah. Kruta u-soda, ali kašen šment mora to biti! Prav nekaj let se moraš človek ukvarjati z raznimi študijami o sv. pismu, in končno se pravi "obvisel v zraku", kar bi pomenilo, da visi vse sv. pismo enako tudi le v zraku. Nasprotno pa pogleda kdo, n. pr. Ivan Molek, v kak leksikon, kako Helda-novo knjižnico, zvezek po 5c, pa stopi na trdno in še učeno zemljo in najde, da so morda že kanibalski dedeji pripovedovali enake basni svojim vnukom, ko so ti vsaj kako na-polčloveško lobanjo obirali tam v kosmati prazgodovini. Čudna usoda ali čuden šment, da je znanost tako čudno razdeljena in podeljena. Molka pikne najprej "resnica". Jaz sem zapisal, da ima le katoliška cerkev pravico razlaganja sv. pisma, Molek govori o resnici, pa je isto. In silno učeno sklepa, da je krščanska resnica le neka "resnica", ker je toliko in toliko raznih sekt, ki se vse kavsajo za monopol "resnice". Tu so ušesci na mestu, ker resnica je le ena, dasi je nešteto kavsanj. Po Molkovem bi bilo: ker je toliko kavsanj, ni resnice, le "resnica". Pa dobro. To bi bilo načelo, logičen princip, in taka načela in taki logični principi morajo veljati za vse čase in vse razmere in vse stroke,, toraj n. pr. tudi za moskovski proces o "starih boljševikih". Toliko je kavsanja za ta proces, toraj je ta roba tudi le "proces", in ga ni bilo ali ga ni. Sijajna učenost za 5 centov! Dalje poprašuje bibliolog Molek, odkod je dobila kato liška cerkev to biblijo. Ne čaka morda, kar sam odgovori iz tistih učenih bukev po 5 centov za kos. Legende, basni, pripovedke dedov in babic, ki so pa morale 'temfniti od nekod iz neba in temfniti prav na vsakega dedeja, drugače bi jih ne znal pripovedovati, temfniti morda "še v dobi ka nibalov", kakor pove slovenski in učeni bibliolog Molek, ki poprašuje, pa sam odgovarja. Nedavno od tega je bil Ivan Molek precej hud na znanega učenjaka Milikana, ker je ta nekaj pisal o isobiolog'ij'i,. ko so njegova stroka le neki žarki, sociologija pa je stroka sociologov, in tu, priznam, utegne g. Molek malo več razumeti od Milikana. Righto. Ampak isti Molek, ki je hud na sociološkega "šuštarja" Milikana, se loti — biblije, nad katero so si belili glave začenši od Judov, skoroda vsi učenjaki prav do Harnacka in oksfOTdskih anglikanskih odbornikov. Prav ti zadnji so robo študirali 15 let, in so pri-šli do Čudnih zaključkov, in niti s temi Molek ni zadovoljen, on, Ivan Molek,, pa pokuka v kako knjižnico najslabše pleharije, pa poreže vse tisočletne in večtisočleftne učenjake. Pa svet malo upošteva takega slovenskega učenja-štva, ker Hitler bo kmalu zasedel Slovenijo, ako ga Mussolini pri tem ne prehiti ali po laški in makiavelijevi in mačji maniri ne prekani. To je silno predrzno in nečuveno, ko ima-jo Slovenci najmanj takega bi-bliologa, in bodo Slovenijo morda le zasedli iz razloga, ker je ta bibliolog v Ameriki, in ko bi bil tam, bi morda imeli vsaj pred njim več re-špehta, in bi se ne upali zasedati. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W 0<>©<>00<><><><>00{^^ < ŠIRITE AMER. slovenca NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim naročnikom in vsem rojakom Slovencem^v Kansas Cityu, Kans., sporočamo, da, je sprejel zastopništvo za naš list rojak Mr. Joseph Kostelec, kateri je pooblaščen« da sprejema naročnino za "Amerikanski Slovenec" in za mesečnik "Novi Svet", kakor tudi za oglase obeh imenovanih listov. Prodaja tudi knjige naše knjigarne in sPloJ1 vse kar v zvezi z našim Pod' jetjem. Našim naročnikom 111 se rojakom ga toplo prip01'0" čamo, da mu gredo na roko i« mu pomagajo širiti katoliški tisk med naše rojake. „ Uprava "Am. Slovenca in "Novi Svet" HEMEROIDI „po- Zaradi neprilike krvavečih hemeroioo rahljajte Fylo-Salv: to čudovito mazil" « boleče srbenje, vleče skupaj, ublažuJ®joV raaca ozdraviti mnoge vrste hemeroia • jn Pylo-Sftlv je izdelana od nekega l°lia.rnajs i«-je pripravljena v tubi s posebno cevjo. ne, seže notranje dele črevesja. To mazil« škodljivo in je olajšalo mnogim Jjudem ^^ vitveno neudobnost. — Cena en dolar. P* e„ se v vseli vodilnih lekarnah, ali P°iin — dolar po money order; — nikakih ^.'-slii FLORIAN DRUG CO., 2200-E r-So. ru' Rd„ Chicago, 111. PRODA'SE HIŠA $200 je potrebnih za nakup . opeke zidane hiše s štifl iZ stanovanji, vsako po štin so-l8tfi OMEJENA ZALOGA NOVIH 1937 SERVEL Electrolux plinskih refrigeratorjev ZDAJ NA NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00, — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, m—mšmmmmmmmmmmm Chicago, Illinois Prihranite $50.00 ALI VEG! POLEG znatnega popusta na vaš stari refrigerator. PRODAJ! be, in kletjo. Na 925 -Place. ena $2100, preostal po $25 na mesec, vključno o* resti. Frank Janata 4257 Cermak Rd., Chic*?0* Tel. LAWndale 4949. SEMENA M JUGOSLAVIA i Citajte o teh višjih vrednostih! Vzorec št. 1937 cena Zdaj samo H-500 (s cu. ft.) $229.50 ?179.50 H-500 (6 cu. ft.) 263.00 211.50 H-800 (8 cu. ft.) 298.50 247.50 H-1100 (ncu-ft.) 418>00 350i50 Prihranite $50.00 51.50 51.00 67.50 Vzrok, zakaj dobite to veliko priliko! if Posrečilo se nam je, da smo dobili omejeno število popolnoma novih 1937 ELECTROLUX refrigeratorjev od Electrolux Gas Refrigerator Company. Zdaj jih oddajamo vam s prihrankom nad 1937 ceno $50.00 in VEČ! Vzemite dobiček! Tu imate veliko priliko, da dobite vse prednosti moderne plinske refrigeracije—nikakih premikalnih delov, ki bi se obrabili ali delali ropot, "varčni-plamen" hranitve pri kurivu, ki vam nudi nižje stroške za obrat leto za letom, močna konštrukcija, ki nudi daljši obstoj. Tiha plinska refrigeracija drži živila varna. Ne prezrite,te prilike! Oglejte si našo razstavo krasnih novih 1937 Servel Electrolux refrigeratorjev danes! Public Service Company OF NORTHERN ILLINOIS r nik a smo zopet sprejeli. Pišite poj ^fre". pa takoj naročite izmed sledeče z SALATA, listnata najzgodnejša SALATA, zgodna krhka glavnata SALATA, ljubljanska ledenka SALATA, rdečkasta glavnata SALATA, velika poletna glavič ZELJE, okroglo zgodno belo ZELJE, ljubljansko veliko kasno KORENJE, srednjedolgo rumen KORENJE, ljubljansko dolgo bel PETRŠILJ, gladki s korenom PESA, rudeča okrogla namizna REDKVICA, zgodna fina rudeca RADIČ za salato, širokolistnat ENDIVJA, rumena zgodnejša EN DIVJA, pozna široka zelena MOTOVILEČ, (repincelj) domac KUMARE, fina domača 'rs.ta GRAH, užiten v stročju, visok FIŽOL, brez niti nizek zelen FIŽOL, brez niti nizek rumen FIŽOL, visok zelen brez niti _ FIŽOL, visok rumen brez ni« MAJERON, navadni dišeči . PEHTRAN, (Esdragon) navadni CENA teh semen je 12c Pake octfr- Lahko kar izrežete ta oglas. B ^ tate semena katera želite in ftlo vrnete z Money Ordrom in ,ia bomo točno poslali. STEVE MOHORKO C°- 704 So. 2nd Street, Milwaukee, I 23 LET IZKUŠNJE . Pregleduje oči in predpisuje0 DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu« Tel. Canal 0523 g Uradne ure vsak dan 0 zjutraj do 8:30 zvečer.