GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. ŠT. 7 — 5. APRIL 1980 Celje - skladišče D-Per 214/1S80 1119801076,7 COBISS s sc&K-i «as Nov sistem obračuna osebnih dohodkov Informacija o obračunu OD v letu 1980 V začetku lanskega leta je ERC pričel z delom na spremembi oziroma uvedbi novega sistema obračuna OD, ker obstoječi sistem obračuna ni več omogočal realizacijo vseh zahtev pri obračunu osebnih dohodkov. Delo je končano in z mesecom marcem že uvajamo nov sistem obračuna OD, ki je usklajen z našimi samoupravnimi akti, zato se ne spreminjajo kriteriji delitve OD. Sprememba se nanaša na postopek obračuna OD, na delno spremenjen prikaz obračuna OD, na spremembo tabel in prikaza podatkov ter obračunov, usklajenih z zahtevami predpisov in navodil Službe družbenega knjigovodstva. Obračun osebnih dohodkov Nov obračun osebnih dohodkov odpravlja akordne cenike in uvaja normiran čas izdelave kot osnovo nagrajevanja za izvršeno delo. Dosežene norma ure se ovrednotijo z rangno vrednostjo za norma ure, višina rangne vrednosti pa je odvisna od rezultatov dela TOZD v posameznem mesecu. Določa se samo delovni osebni dohodek, ki izhaja iz rezultatov dela v delovnih urah. Dodatki in nadomestila pa se na osnovi določil Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev za skupno porabo oziroma ustreznih pravilnikov TOZD k delovnem osebnem dohodku dodajo, kar tvori skupaj osebni dohodek v določenem mesecu. Višina rangne vrednosti za delovne ure se izračuna na osnovi enakih meril kot doslej in je odvisna od dosežene proizvodnje in prodaje v delovni uri. Izračunana rangna vrednost za delovne ure se preračuna na norma ure tako, da se deli s količnikom preseganja norm. S tako izračunano rangno vrednostjo za norma ure se obračunajo vse norma ure TOZD. Za režijske delavce, za katere se ocenjuje delovna uspešnost, se ta preračuna v norma ure (primer: če je režijski delavec opravil 160 delovnih ur in je ocenjen z 10% delovne uspešnosti, se delovne ure povečajo za 10 % ali za 16 ur in se obračuna 176 norma ur). Rangna vrednost, po kateri se obračunajo norma ure vključuje celotni delovni osebni dohodek tudi po starem »uspeh TOZD«. Na osnovi določil 22. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sredstev za skupno porabo je osnova za obračun »dodatka za delovno dobo« obračunska osnova, ki se v letu 1980 izračuna na osnovi planirane rangne vrednosti 3.000 din. Podatki »obračun OD« ob izplačilu OD Namesto izpisa podatkov o osebnih dohodkih na kuverti, bo obračun OD za posameznega delavca na posebnem obrazcu »obračun OD«, ki bo vseboval več podatkov, kot jih je bilo sedaj na kuverti, ki zaradi omejene velikosti ne omogoča izpisa vseh potrebnih podatkov o OD, dodatkih, odtegljajih in prispevkih. Razen tega pa so uvedene nekatere spremembe v prikazovanju posameznih vrst plačil, kar je posledica spremembe samega obračuna OD. Te spremembe so: 1. Izpisane bodo samo tiste vrste OD, odtegljajev, dodatkov in prispevkov, ki jih posamezen delavec ima. 2. V novem »obračunu OD« bo tudi stanje neodplačanih kreditov, ki jih je delavec najel. 3. Pri prispevkih je poleg zneskov izpisana tudi prispevna stopnja in osnova. 4. Sprememba je tudi v tem, da se ne prikazuje več neto I, ampak samo neto (prej neto II). 5. Ukinja se vrsta izplačila »iz preteklega meseca« in se tovrstni popravki ali poračuni obračunajo na ustreznih vrstah OD z oznako, za kateri mesec se obračuna. 6. Obračun OD na osnovi rangne vrednosti, ki vključuje celotni delovni osebni dohodek ukinja »uspeh TOZD«, ker se ne prikazuje več ločeno, ampak je vključen v znesku za »proizvodno delo« oziroma »režijsko delo«, kar nadomestuje po starem obračunu »po učinku« oziroma »po času«. Vsako delo se da ovrednotiti Izračun rangne vrednosti Planska rangna vrednost za leto 1980 znaša neto 3.000 din. Osebni dohodki so planirani na osnovi planiranega števila zaposlenih po delih in nalogah. Vsota tako dobljenih rangov se ovrednosti z rangno vrednostjo 3.000 din pomnoži z 12 meseci in prišteje osebni dohodek za dodatke, od te vrednosti pa se odšteje še hranarina nad 30 dni. Tako izračunani letni neto osebni dohodek se preračuna s količnikom za prispevke na bruto osebni dohodek. Rangna vrednost za izplačilo mesečne akontacije osebnega dohodka se izračuna tako, da se planska rangna vrednost 3.000 din pomnoži s količnikom uspešnosti. Količnik uspešnosti pa se izračuna na osnovi dosežene proizvodnje in prodaje na uporabljeno delovno uro TOZD v odnosu na planirano proizvodnjo in prodajo na planirano delovno uro. Tako izračunana rangna vrednost za delovne ure se korigira (deli) še s količnikom preseganja norm (norma ure: delovnim uram). Rangna vrednost za norma ure se uporabi za izračun osebnega dohodka po norma urah. Podatki za odločanje o rangni vrednosti Podatki o doseženi proizvodnji, prodaji in delovnih urah so osnova za določanje količnika uspešnosti. Poleg teh pa bomo za obračun OD v mesecu marcu pripravili podatke še za mesec januar in februar, v naslednjih mesecih pa samo za tekoči in pretekli mesec. Ti podatki za TOZD so: — povprečni rang, — delovne ure, — norma ure (od marca naprej), — količnik preseganja norm (od marca naprej), — rangna vrednost za delovne ure, — rangna vrednost za norma ure (od marca naprej), — povprečno izplačana delovna ura, — neto delovni osebni dohodek, — bruto delovni osebni dohodek. Navedeni podatki omogočajo popoln pregled o delovnih osebnih dohodkih, dodatki in nadomestila pa so tako že fiksno določeni na osnovi že znanih osnov (povprečij), tako, da je gib- ljiv samo delovni osebni dohodek, ki je odraz izvršenega dela v delovnih urah. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 Izvršni svet skupščine SRS, Izvršni svet občin, Republiški svet ZSS, Gospodarska zbornica in Služba družbenega knjigovodstva so sprejeli v mesecu februarju dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, na osnovi katerega lahko rastejo osebni dohodki v SRS za 25 % počasneje od rasti dohodka. Rast osebnih dohodkov v posamezni TOZD pa je odvisna: — od rasti dohodka v primerjavi z letom 1979, — od stopnje izvoza v celotnem prihodku, — od povprečnih osebnih dohodkov v letu 1979, — od rezultatov poslovanja v odnosu na podskupine in skupine dejavnosti, v katero je TOZD razporejen. Navedeni dogovor je objavljen v Uradnem listu SRS št. 3 in konkretno opredeljuje višino osebnega dohodka, ki ga lahko TOZD izplača na osnovi gornjih kriterijev, ki so v dogovoru z metodologijo konkretno opredeljeni. Ob vsakem periodičnem obračunu bomo ugotavljali skladnost izplačanih OD z navedenim dogovorom na predpisanih obrazcih, ki se prilagajajo periodičnemu obračunu Službi družbenega knjigovodstva. Zato bomo morali osebne dohodke po periodičnih obračunih vskla-jevati z dogovorom tako, da bomo to upoštevali pri akontacijah mesečnih osebnih dohodkov v naslednjem obračunskem obdobju. Zaključek Nov sistem obračuna OD ne spreminja višine osebnega dohodka, ampak samo način obračuna in dopolnjuje podatke o obračunu osebnih dohodkov. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 pa zaostruje izplačevanje osebnih dohodkov, ki niso v skladu z rastjo dohodka, s tem pa povečuje tudi odgovornost za izplačevanje OD v odnosu na sprejeta merila dogovora. Vodja sektorja za ekonomiko in organizacijo Drago Mravlak OSREDNJA KNJ. CELJE Organiziranost sindikata v TOZD kotli Osnovna organizacija ZS je temelj in izhodišče organiziranosti in delovanja Zveze Sindikata Slovenije. V njej delavci izražajo, soočajo in usklajujejo svoje interese in težnje v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ter oblikujejo skupna stališča in obratno, v njej se uresničujejo stališča in aktivnosti zveze sindikatov kot celote. Osnovna organizacija je temeljna oblika političnega organiziranja in delovanja delavcev v zvezi sindikatov, to je temeljna določba o organiziranju OOZS, katero moramo v TOZD kotli čim-prej vzeti za svojo in se truditi vsi in na vseh nivojih, da ne bo temeljna določba samo napisana, temveč, da bo postala resničnost to je sestavni del delovnega procesa. Ko bežno analiziramo organiziranost sindikata v TOZD kotli, lahko ugotovimo, da smo organizirani v skladu z vsemi Pravili o organiziranosti in v skladu s kongresnimi dokumenti. V TOZD kotli je trenutno zaposlenih oziroma združuje delo 199 delavcev, kateri smo organizirani v Osnovno organizacijo zveze sindikatov. V OOZS TOZD imamo izvoljen izvršni in nadzorni odbor. Člani IO OOZS so vsi predsedniki oziroma vodje sindikalnih skupin. Organiziranih imamo 7 sindikalnih, oziroma samoupravnih skupin, katere so zaokrožene delovne celote in v nobenem primeru ne presegajo števila 30. Sindikalne skupine so naslednje Sindikalna skupina »Servis«, Sindikalna skupina »Razvoj in projektiva«, Sindikalna skupina »Priprava proizvodnje«, Sindikalna skupina »Varila — sestava in montaža kotlov«, Sindikalna skupina »Izolacija in opaža kotlov«, Sindikalna skupina »Tras-port —■ vzdrževanje in strojna obdelava« in Sindikalna skupina »Popoldanska izmena«. Sindikalne skupine so hkrati samoupravne delovne skupine, vodje skupin pa odigravajo vlogo sindikalnih oziroma delovnih skupin. V zadnjem obdobju je čutiti vedno večjo aktivnost sindikalnih oziroma samoupravnih delovnih skupin, vzrok pa je večja organiziranost in pripravljenost vodij, kateri z resnostjo sprejemajo naloge in jih tudi opravljajo. Veliko aktivnost je bilo čutiti pri obravnavi zaključnega računa za leto 1979, vsa tematika je bila obravnavana na vseh skupinah, tudi razprava sama je pokazala, da je ta oblika informiranja in odločanja pravilna in vedno več je posameznikov, kateri v razpravi aktivno sodelujejo. V preteklih dneh smo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da šo volitve v samoupravne organe potekale zelo vzorno in odgovorno, to je posledica velike aktivnosti sindikalnih samoupravnih skupin pri evidentiranju in obravnavi možnih kandidatov za samoupravne organe na nivoju TOZD in DO. Ob ugotovitvi, da je sindikalno delovanje v TOZD doživelo pozitivne premike je nujno ugotoviti večjo koordinacijo med ZK ZSM in samoupravnimi organi TOZD in večjo osebno angažiranje posameznikov. Zelo pomembno je tudi ugotoviti, da si mnogo obetamo, oziroma že čutimo prisotnost “»poslov- no tehničnega sekretarja« v TOZD. S tem sodelavcem bomo laže koordinirali družbeno politično delo v TOZD, obenem pa bomo ob vsakem času deležni strokovne pomoči pri razreševanju skupnih nalog. Mnogo napora bo treba še vložiti, da bo OOZS v TOZD odigrala tisto vlogo, katera ji je poverjena. Na področju delegatskega sistema čakajo OOZS v TOZD ogromne naloge, kajti na tem področju smo resnično zelo neorganizirani — neaktivni. S skupnimi močmi z pomočjo strokovnih služb — družbenopolitičnih organizacij in z aktivnostjo vsakega posameznika bomo, oziroma moramo vse naloge v doglednem času sanirati oziroma jih organizirati tako, kakor od nas zahteva naša socialistična samoupravna družba. Slavko Adamič Izvolili smo jih Na volitvah dne 27. 3. 1980 so bili izvoljeni naslednji samoupravni organi DO za mandat 1980/82. Novoizvoljenim organom želimo veliko uspehov pri njihovem bodočem delu. DELEGATI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE »EMO« TOZD FRITE Kukovič Silvo 1943 in Sa-mardžič Sead 1957. TOZD POSODA Aplenc Marija 1946, Arn-šek Ivan 1934, Barukčič Ivica 1940, Bizjak Pavla 1943, Cirman Branko 1952, Černič Marija 1936, čuden Zdravko 1951, Grašič Antonija 1935, Gluvič Marija 1948, Glušič Angela 1950, Kolar Ana 1935, Krajnc Irma 1955, Križnik Marija 1931, Kukič Radojka 1946, Petek Viktorija 1935, Ramšak Franc 1938, Stropnik Ivica 1939, Štante Rudi 1926, Strašek Slava_ 1945, Štucl Vlado 1939, Šafran Marta 1934, Šibanc Ferdo 1928, Videc Terezija 1948, Zorman Marija 1946, Zupanc Stanko 1948 in Znider Friderik 1932. TOZD KOTLI Adamič Slavko 1940, Belak Stanko 1940 in Milač Tomaž 1950. TOZD RADIATORJI Hostnik Martin 1940, Hostnik Viktor 1940, Kolar Slavko 1932 in Stante Matilda 1944. TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA Alagič Mirsad 1950, Arzenšek Anton 1956 in Jurše Alojz 1938. TOZD TOBI BISTRICA Boži Janez 1950, Cimerman Slavko 1949, Robnik Milan 1939, Šušmelj Metka 1952 in Urnaut Janko 1943. TOZD VZDRŽEVANJE — ENERGETIKA Dolenšek Marjan 1950, Ljubek Vlado 1953 in Zupanc Drago 1931. TOZD EMOKONTEJNER Klenovšek Miloš 1940, Krušič Gvido 1953, Lotrič Franc 1940 in Nunčič Ludvik 1952. TOZD ORODJARNA Jeki Aleksander 1950, Krajšek Slavko 1952 in Škof-ca Leopold 1927. TOZD KOTLI Božič Zoran — član 1944 in Pevec Ivan — namestnik 1929. TOZD RADIATORJI Horvat stane — član 1938 in Toman Jožica —• namestnik 1951. TOZD TOBI BISTRICA Novak Milena —• član 1948 in Vodovnik Feliks — namestnik 1932. TOZD VZDRŽEVANJE — ENERGETIKA Flis Milan — član 1938 in Veber Anton — namestnik 1945. TOZD EMOKONTEJNER Pertnjak Drago — član 1940 in Golob mestnik 1946. Ivan TOZD ERC Dimeč Jožica 1946 par Anton 1955. in Li- TOZD ORODJARNA Gubenšek Jože -1943 in Pirnat Maks DELOVNA SKUPNOST mestnik 1942. SKUPNIH SLUŽB Belak Silva 1944, Ivančič Zmago 1945, Kovačič Jožica 1946, Obrez Mihael 1943, Ratej Jože 1940 in Zupančič Breda 1953. član - na- Volitve v TOZD odpreski TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA Tavzes Zvonko — 1957 in Žnider Vlado -mestnik 1949. TOZD ERC Škoberne Martin — 1954 in Žnidar Jože — mestnik 1949. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Kolman Marko — 1940 in Svetina Breda — mestnik 1936. član - na- DELEGATI SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE TOZD ZA OBDOBJE 1980-82 TOZD FRITE Brglez Franc, Režabek Ana in Ščančar Franc. član TOZD KOTLI - na' Dolžan Darko, Jevšinek Ludvik in Korošec Hedvika. TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA Radojkovič Toplica, Šole-nič Ivan in Vodišek Franc. (Nadaljevanje na 3. strani) član - na- IZIDI VOLITEV SAMOUPRAVNIH ORGANOV Z DNE 27. 3. 1980 DELEGATI SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DO »EMO« TOZD FRITE Dimeč Nuša — član 1950 in Župerl Jelka — namestnik 1951. TOZD POSODA Cerar Anton — član 1943 in Mutec Ivan — namestnik 1944. TOZD Skupaj vpisanih volilcev Skupaj glasovalo % . Opravičeno Ni hotelo odsotni glasovati Neveljavnih glasovnic FRITE 56 46 82,14 4 6 20 POSODA 1.648 1.316 79,85 304 28 328 KOTLI 199 186 93,46 13 . ' ' — RADIATORJI 198 168 84,84 23 7 17 ODPRESKI 115 105 91,30 9 1 9 VZDRŽEVANJE 216 189 87,50 26 1 KONTEJNER 257 206 80,16 37 14 26 ERC 32 30 93,75 2 — 2 ORODJARNA 129 111 86,04 18 — 12 DSSS 422 351 83,17 40 31 42 TOBI 372 319 85,70 41 — ■ SmGtfiheo Izvolili smo jih (Nadaljevanje z 2. strani) TOZD EMOKONTEJNER Bremec Ludvik, Jager Ivan in Tajnšek Milan. TOZD ERC Kuzman Andrej, Zimšek Franc in Zorec Mladen. TOZD POSODA Cirman Branko, Fidler Vlado, Sibanc Ferdo in Tkavc Edmund. TOZD RADIATORJI Bincelj Valter, Hostnik Viktor in Razgoršek Franc. TOZD VZDRŽEVANJE — ENERGETIKA Blatnik Ivan, Pangerl Franc in Pleterski Milan. TOZD ORODJARNA Cvirn Konrad, Kenda Silvo in Krajec Ludvik. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Čonkaš Vida, Oštir Emil in Žvižej Adolf. PREDSEDNIK IN NAMESTNIKA V SKUPNI DISCIPLINSKI KOMISIJI DO »EMO« Oštir Emil, Cirman Branko in Šibanc Ferdo. ČLANI DISCIPLINSKE KOMISIJE Z LISTE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI OBČINE CELJE Gornik Franc — Železarna Štore, Hrovatin Jože — Cinkarna, Korošec Alojz — Li-bela, Kreča Jože — Okrožno sodišče, Kukovič Higin — Sodišče, Meštrov Majda — Tkanina, Majer Martin — Klima, Primc Branka — Spomeniško varstvo, Robič Margareta — ITC, Snedič Marjan — Elektrosignal, Vrabič Bojan — Kmetijski šolski center. Konec marca smo volili svoje delegate v samoupravne organe. Takole pa so volili delavci v ema j Krnici. Program dela konference OOS EMO za leto 1980 Vsebina programa opredeljuje skupni interes vseh OOS in nakazuje smeri vsebinsko in časovno opredeljenih nalog, katere je potrebno uskladiti z drugimi družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Na ta način bomo dobili skupni program vseh družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov, oziroma prioritetna področja aktivnosti. Programi aktivnosti OOS in Konference OOS zajemajo naslednja področja: I. SAMOUPRAVNI ODNOSI 1. Iniciativa za sprejemanje in spreminjanje že sprejetih samoupravnih splošnih aktov, organizacija razprave in oblikovanje stališč. Nosilec: Komisija za samoupravne odnose, IO OOS in Konferenca OOS Rok: Stalna naloga. 2. Spremljanje uresničevanja samoupravnih splošnih aktov in ocenjevanje njihove usklajenosti z Zakonom o združenem delu. Nosilec: Komisija za samoupravne odnose, IO OOS in Konferenca OOS Rok: Stalna naloga — maj—november 3. Ocena delovanja samoupravnih organov. Nosilec: IO OOS za TOZD in Konferenca OOS za DO Rok: november 4. Kadrovske in organizacijske priprave na volitve v samoupravne organe. Nosilec: IO OOS za TOZD, Konferenca OOS za DO Rok: februar—marec 5. Stalne priprave na volitve v SIS in skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Nosilec: IO OOS, Kadrovska komisija Rok: Stalna naloga 6. Ocena delovanja delegatov, delegacij in Konference delegacij. Nosilec: Komisija za samoupravne odnose in Konferenca OOS Rok: Polletjno 7. Oblikovanje stališč pred sejami samoupravnih organov. Nosilec: IO OOS, Konferenca OOS in njihovi organi Rok: Stalna naloga 8. Povezovanje TOZD — KS. Nosilec: IO OOS Rok: Stalna naloga — april 9. Ocena samoupravne organiziranosti in iniciativa za ustanavljanje novih TOZD. Nosilec: IO OOS in Konferenca OOS Rok: Stalna naloga 10. Ocena delovanja sindikalnih delovnih skupin. Nosilec: IO OOS Rok: Stalna naloga 11. Spodbujanje dela SDK v TOZD in DO. Nosilec: IO OOS in Konferenca OOS Rok: Stalna naloga 12. Izdelava ocen o izidu referendumov. Nosilec: IO OOS, volilne komisije Rok: 14 dni po referendumu II. SAMOUPRAVNI DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI 1. Organizacija razprave in sprejemanje stališč o osnovah letnega plana TOZD in delovne organizacije in srednjeročnega plana DO. Nosilec: IO OOS v TOZD, Komisija za družbenoekonomske odnose in Konferenca OOS v DO Rok: Stalna naloga — maj 2. Spremljanje izvajanja planov TOZD in DO. Nosilec: IO OOS, Komisija za družbenoekonomske odnose in Konferenca OOS Rok: Mesečno in po- periodičnih obračunih 3. Urejanje dohodkovnih odnosov. Nosilec: Komisija za družbenoekonomske odnose in Konferenca OOS Rok: Stalna naloga — marec—november 4. Svobodna menjava dela med TOZD in DSSS. Nosilec: Konferenca OOS Rok: Stalna naloga 5. Razprava o zaključnih računih TOZD in DO. Nosilec: IO OOS in Konferenca OOS Rok: Periodična naloga — februar 6. Spremljanje izvajanja sanacijskih programov. Nosilec: IO OOS in Konferenca OOS Rok: Stalna naloga 7. Spodbujanje uresničevanja delitve po rezultatih dela. Nosilec: IO OOS Rok: Stalna naloga 8. Ocene uresničevanja sindikalnih stališč in uresničevanje občinskih resolucij skih določil. Nosilec: IO OOS in Konferenca OOS Rok: Stalna naloga III. SINDIKALNA ORGANIZIRANOST 1. Usklajevanje organiziranosti sindikalnih skupin, OOS in Konference na osnovi določil statutarnega dogovora. Nosilec: IO OOS Rok: Stalna naloga .2. Kadrovske in vsebinske priprave na občne zbore občinskega odbora kovinsko-predelovalne industrije, OSS. Nosilec: IO OOS, Konferenca OOS, kadrovska komisija Rok: Stalna naloga IV. IZOBRAŽEVANJE 1. Priprava programa izobraževanja sindikalnih delavcev, delegatov v samoupravnih organih in delegacijah. Nosilec: Konferenca OOS in sekretariat samoupravnih organov Rok: Stalna naloga 2. Vključevanje delegatov v izobraževalne akcije OOS in DO. Rok: Stalna naloga V. REKREACIJA IN ODDIH 1. Spremljanje kriterijev za regresiranje oddiha. Nosilec: Konferenca OOS Rok: april 2. Nudenje pomoči pri organizaciji aktivnega koriščenja oddiha. Nosilec: Komisija za rekreacijo in oddih Rok: april 3. Organizacija dnevne in tedenske rekreacije, sodelovanje v trim akcijah in športno-rekreativni dejavnosti. Nosilec: Komisija za rekreacijo in oddih. Rok: Stalna naloga VI. DRUŽBENI STANDARD 1. Stanovanjska problematika in uresničevanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih. Nosilec: Konferenca OOS Rok: Stalna naloga 2. Aktivnost na področju urejanja dnlžbene prehrane. Nosilec: Konferenca OOS Rok: Stalna naloga VII. VARSTVO PRI DELU 1. Preventivni zdravstveni pregledi, zaščita pri delu in izobraževanje. Nosilec: IO OOS, komisija za socialna in delovna razmerja. Rok: Stalna naloga VIII. INVENTIVNA DEJAVNOST 1. Spodbujanje inventivne dejavnosti in ocene sistema nagrajevanja. Nosilec: IO OOS v sodelovanju s strokovno službo Rok: Stalna naloga IX. KULTURNA DEJAVNOST 1. Poživitev dela kulturnih animatorjev. Nosilec: IO OOS in komisija za kulturno dejavnost. Rok: Stalna naloga 2. Organizacija kulturnih prireditev ob pomembnejših obletnicah. Nosilec: IO OOS in komisija za kulturno dejavnost Rok: Stalna naloga X. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 1. Razvoj in podružbljanje ljudske obrambe in družbene samozaščite. Nosilec: Komisija za SLO, Vojni IO pri OOS Rok: Stalna naloga XI. OSTALE NALOGE 1. Organizacija pravne posvetovalnice in nudenja pravne pomoči članom sindikata. 2. Sodelovanje z družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi znotraj in izven delovne organizacije. 3. Sodelovanje z OOS drugih sorod-v1, T''0. &na$iKee Informacija o uvedbi novega načina kontroliranja bolnikov S sprejemom Pravilnika o bolniškem redu in kontroli delavcev v bolniškem staležu, je bila podana možnost, da DO EMO koristi brezplačne usluge kontrolorja bolnikov Regionalne zdravstvene skupnosti Celje. Na podlagi analize bolniškega staleža, oziroma na kolegiju direktorjev sprejetih ukrepov smo pristopili k novemu načinu kontroliranja bolnikov. Glede na vsebino problematike in oddaljenost bivališč naših delavcev Sektor za kadrovske in samoupravne odnose izvede racionalno delitev dela oziroma organizacijo. NAMEN KONTROLE Kontrolor bolnikov je od DO ali Regionalne zdravstvene skupnosti uradna pooblaščena oseba, ki obišče bolnika na domu, se zanima za njegovo stanje in počutje, potek zdravljenja ter eventualne težave, ki jih ima v zvezi s tem in hkrati ugotovi, če se bolnik ravna po navodilih zdravnika. Obiski na domu bi naj bili le kot podaljšana roka zdravnika in skrb za izvajanje njegovih navodil, s čemer bi hkrati posredno vplivali na problematiko bolniškega staleža. NAROČILO ZA KONTROLO Kontrolor bolnikov dobi naročilo za obisk delavca na domu iz obratne ambulante ali sektorja za kadrovske in samoupravne odnose. POSTOPEK DELA KONTROLORJA Kontrolor bolnikov o-pravlja obiske na domu na način, ki je opisan že v Pravilniku o bolniškem redu in kontroli delavcev, objavljenem v Emajlircu dne 31. 1. 1980. Na zahtevo delavca je dolžan pokazati pooblastilo Regionalne zdravstvene skupnosti ali delovne organizacije. V naročilu za obisk, za katerega se uporablja obrazec Regionalne zdravstvene skupnosti, ki je enoten tudi za druge celjske delovne organizacije, so podani podatki o delavcu, ki so kontrolorju parametri dela (npr. strogo ležanje, mirovanje, itd.). O obisku kontrolor pogleda v zdravstveno izkaznico zaradi eventualno posebnih opomb (dovoljen izhod ob določenem času). Kontrolor delavca, za katerega ima naročen obisk, poišče na njegovem domu ali če ga tam ni, poizve zanj pri najbližjem sosedu. Ob pojasnilu kje se delavec nahaja, ga skuša osebno poiskati in ugotoviti opravičenost odsotnosti od doma. O opravljenem obisku odda kontrolor poročilo naročniku. UKREPI 1. Če kontrolor bolnikov ob obisku ugotovi, da se delavec ne ravna po navodilih zdravnika in s tem krši bolniški red, odredi, da se mora ta še isti ali prvi naslednji delovni dan javiti zdravniku v ambulanti, ki oceni, če je zavarovanec postal sposoben za delo. Istočasno (v kolikor gre za kršitev 6.—8. člena Pravilnika o bolniškem redu) izda zavarovancu pismeno odredbo o u-stavitvi izplačila nadomestila osebnega dohodka. Odredbo izda takoj na mestu delavcu — kršilcu, drugi izvod pa sektorju za kadrovske in samoupravne odnose naše DO. V odredbi kontrolor vpiše datum, s katerim se ustavlja izplačilo nadomestila in vrsto kršitve. Odredba je izvršljiva takoj, ne glede na vloženo pritožbo. 2. K ukrepom, ki bi vplivali na zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi visokega odstotka bolniškega staleža bi prišteli tudi racionalnejšo obliko iskanja zdravniške pomoči v obratni ambulanti. Delavci bi naj koristili zdravniške usluge med svojim rednim delovnim časom le v nujnih primerih (visoka temperatura ali poškodba), ker je zagotovljen ordinacij ski delovni čas v obratni ambulanti v dveh izmenah. 3. V ambulanti prve pomoči izda uslužbenec delavcu potrdilo, da je potreben pregled pri zdravniku v obratni ambulanti. Samo na podlagi takšnega potrdila se v TOZD izda prepustnica za odhod v ambulanto. 4. Kontrolor bolnikov naše DO na zahtevo TOZD ne bo več iskal delavcev, ki se niso javili na delo, ker je dolžnost vsakega posameznika, da obvesti vodjo o svoji odsotnosti. 5. V primeru hujše kršitve delovne obveznosti se uvede disciplinski postopek. Darinka Muhovec Kadrovske vesti Sprejeti na delo: SKAMEN Marica, DEŽELAK Irena, BODIROŽA Mara, AMIDIC Rajna, PILKO Zlatka, VEINOVIC Gordana, TOPLICANEC Simon, KUSENlC Ivan, POLŠAK Rafael, KAPLAREVIC Mirko, KRAMPUSEK Stanislav, ALAGIC Mensur — vsi POSODA; GVAJC Zvezdana, OSTOJIČ Dragica, GORJAN Marko, NOVAK Jože — vsi SKUPNE SLUŽBE; ZOHER Stanko — ORODJARNA; PALISLAMOVIC Dedžib, BAJRAMI FETI — FRITE; KONJUDZlC Sead, KOLACKO Stjepan, VO-LOVSEK Peter, MIJANOVIC Duško, PLASINTOVIC Risto — vsi KONTEJNER; DOLŽAN Aleš, PETEK Bojan — KOTLI; OTOREPEC Janez, VODIŠEK Drago, BILIČ Predrag, REMUS Marjan — RADIATORJI; PAJKIC Milenko — ODPRESKI. Iz DO EMO odšli: ŽNIDAR Marija, MASTNAK Rozalija, JAZBINSEK Greta, PODGORŠEK Svetlana, ARCAN Silva, ŠELIGO Marjeta, GORUCAN Cvetka, GORIČAN Milica, JAJ-CEVIC Ankica, JERANKO Rozalija, PRAVDIC Milica, COKL Milka, OFENTAVSEK Karel, BOROVNIK Albin, MAVRIN Milko, MALGAJ Aleksander, MERNIK Dušan, KUZMAN Slavko, TOPLICANEC Simon, RISTIČ Jovan, BRKIČ Bajro, AVDIČ Seifudin, MALGAJ Aleksander, KUKOVIČ Vili, KAMNIK Dušan, DREU Bernard, MLINARIC Rajko — vsi POSODA; ZABAV Eva — SKUPNE SLUŽBE; PILIH Alojz, SENICA Bojan, PLAVCAK Janez, STRAŽAR Bojan — vsi VZDRŽEVANJE; JAGER Drago — KONTEJNER; BOME-STAR Dragan, PAJKIC Milenko, SEIFIGAJ Agin — ODPRESKI; BONIC Tomo — KOTLI. Upokojili so se: ŠTURBEJ Marij a-Vida, GRABAR Marija, PAULIC Ana, VOUK Nada, ZUKA Fata, ClCEK Marta, PAJK Ana, BORENOVIC Vid, TOMAN Alojz, DOLENC Stane — POSODA; PILIH Elza, KRIVEC Vida — SKUPNE SLUŽBE; PANTNER Justina, SUHELJ Jože — VZDRŽEVANJE; KRESLIN Jože, SPILAK Martin — ODPRESKI. SINDIKAT IN USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V času sprejemanja zakona o usmerjenem izobraževanju, ki ga bomo pričeli uvajati jeseni, je ena poglavitnih nalog sindikata, da seznanja delavce o spremembah, ki jih prinaša nov način izobraževanja. Kje so pravzaprav vzroki za predvideno šolsko reformo. Zavedati se moramo, da se srednje šolstvo v Jugoslaviji po vojni z nekaterimi manjšimi izboljšavami, praktično ni izpremenilo. Pojavljajo se vedno večje potrebe po novih izobraževalnih oblikah na vseh nivojih izobraževanja, ki jih narekuje razvoj gospodarstva in družbe. Odpraviti je potrebno večtirni sistem izobraževanja v dveh, treh in štiriletnih srednjih šolah in omogočiti nadaljevanje študija tam, kjer ga boš prekinil. Izpopolniti je potrebno vsebino izobraževanja in nuditi študentom širše znanje, ne pa ponavljati iste snovi na raznih stopnjah izobraževanja. Zagotoviti je potrebno povezanost srednjih in višjih šol ter usmerjati dijake, da bodo nadaljevali študij na tistem področju izobraževanja, kjer so ga pričeli (npr. kmetijska, strojna, ekonomska smer itd.). S tem bomo odpravili usmeritve iz proizvodnih v neproizvodne poklice. Na srednji stopnji izobraževanja so predvidene tri oblike: 1. Izobraževanje za delo. V to obliko se bodo vključevali dijaki, ki niso uspešno dokončali osnovnošolsko izobrazbo ali pa so obiskovali posebne oblike osnovnošolskega izobraževanja (pomožne šole). Na tej stopnji si bodo pridobili znanje in specializacijo za določeno delo v proizvodnem procesu ter dokončali osnovnošolsko izobraževanje. S to obliko izobraževanja ne bodo prihajali v proizvodnjo več nekvalificirani kadri. 2. Pridobitev strokovne izobrazbe. Izobraževanje bo trajalo do štirih let. Pogoj za vpis bo dokončana osnovna šola. Koncept dela na tej stopnji bo drugačen kot doslej. Po končanem izobraževanju bodo dijaki usposobljeni za praktično delo in ne kot doslej, npr. v gimnaziji, samo pripravljeni za nadaljnji študij. Vsako, ki se bo po pridobitvi strokovne izobrazbe zaposlil, bo opravljal pripravniško dobo. Pogoj za nadaljnji študij bo dokončano štiriletno izobraževanje na tej stopnji. Predviden je tudi nadaljevalni izpit (matura), kar pa je odvisno od predpisov višje oziroma visokošolske ustanove. 3. Tretja oblika srednješolskega izobraževanja bo izobraževanje za izpopolnitev. Delavec, ki se bo po končanem strokovnem izobraževanju in po nekaj letih prakse odločil za dodatno pridobivanje znanja v isti stroki, se bo lahko izobraževal v posebnih izobraževalnih oblikah. S tem si ne bo pridobil dodatne šolske kvalifikacije za delo. Ta oblika ukinja dosedanje delovodske, poslovodske, mojstrske in podobne šole. Novost je tudi ta, da za vpis na višje in visoke šole v nobenem primeru ne bo več pogoj dokončana gimnazija. Nov princip višjih in visokih šol bo prilagoditev učnih programov ustreznim srednjim šolam v isti stroki. Kako bo potekal izobraževalni proces? — V prvem letu izobraževanja na vseh srednjih šolah bo uveden enoten učni program, ki bo zajemal okrog 80 odstotkov učnega časa. Uveden bo nov predmet — tehnika proizvodnje, namenjen spoznavanju konkretnega dela. Vsak dijak se bo okrog 20 odstotkov učnega časa seznanjal s konkretnim delom svoje stroke v proizvodnji. — V drugem letu izobraževanja se bo skrčil obseg splošno izobraževalnih predmetov. Pojavijo se predmeti, ki usmerjajo dijake v stroko. Nadaljevalo se bo s poučevanjem tehnike proizvodnje. — V tretjem letu izobraževanja bo prišlo do popolnoma usmerjenega izobraževanja v posamezna področja. Tisti dijaki, ki bodo izobraževanje zaključili v tretjem letu, bodo imeli več praktičnega pouka. Ostala pa jim bo možnost poznejšega nadaljevanja izobraževanja. Kot sem že v začetku omenil, je naloga sindikata, da informira delavce o spremembah v novem načinu izobraževanja, seznaniti se moramo z materialno problematiko preobrazbe šolstva (potreba po pedagoških kadrih, nove šole, sredstva za praktični pouk itd.), urediti je treba štipendiranje namesto učnih pogodb in v zvezi s tem premisliti, kako vezati štipendiste na delovno organizacijo, posvečati večjo pozornost usposabljanju in pridobivanju novih kadrov za razvijajočo se tehniko in tehnologijo, v finančnih načrtih planirati sredstva za izgradnjo srednjega šolstva v Gelju, izdelati kadrovske plane, vzpodbuditi sodelovanje z šolami pri usklajevanju potreb po kadrih, zagotoviti učinkovito delo pripravnikov itd. KOŠTOMAJ Janko OBČINSKA KONFERENCA ZSMS CELJE Program aktivnosti ZSMS v letu 1980 pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije Za ZSMS kot del fronte organiziranih socialističnih sil pomenijo aktivnosti v nadaljnem razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov osrednje vprašanje. V okviru naših aktivnosti se moramo dosledno zavzemati in vključevati v izvajanje politike stabilizacije. Naloge na tem področju zahtevajo popolno mobilizacijo vseh članov in organov ZSMS. Pomembno je prizadevati se pri naših aktivnostih za krepitev materialne baze združenega dela, za večjo akumulativnost in produktivnost gospodarstva, za boljše koriščenje proizvodnih zmogljivosti in družbenih sredstev, kakor tudi za hitrejši razvoj množine inventivne dejavnosti in za večjo produktivnost dela. Ob vsem tem je seveda v središču pozornosti neposredna aktivnost članov Zveze socialistične mladine in mladih za dosledno upoštevanje Zakona o združenem delu ter drugih sistemskih opredelitev. Izhajajoč iz družbene potrebe za realizacijo politike ekonomske stabilizacije se moramo vsi člani ZSMS angažirati po naslednjih vprašanjih: — Vse OO ZSMS morajo svoje naloge v tem letu programsko usmeriti v SKLENILI SO NA 12. redni seji delavskega sveta delovne organizacije EMO, ki je bila 27. februarja 1980. Prisotnih je bilo 28. članov. Odsotnih pa je bilo opravičeno 9 članov. Sklenili so naslednje: — Delavski svet DO potrjuje izvršitev sklepov DS delovne organizacije. — DS DO vzame na znanje poročilo, katero je podal oddelek za izobraževanje, ki se nanaša na izobraževanje vodečih in vodilnih kadrov ter sprejme sklep, da se po preteku treh mesecev ponovno o tem poroča na seji delavskega sveta. — Delavski svet DO potrjuje delo in sklepe 39., 40. in 41. redne seje IO DS DO. — Na predlog sektorja za ekonomiko in organizacijo DS DO j>otrdi poročilo o poslovanju in zaključni račun za DO kot celoto za leto 1980. — Na predlog sektorja za ekonomiko in organizacijo delavski svet DO potrdi usklajeni oziroma dopolnjeni plan DO za leto 1980. — Na predlog razvojne in investicijske dejavnosti delavski svet DO potrdi izvedbo pripravljalnih del po tabeli pripravljalna dela 1980 z dne 18. 2. 1980 in sredstva za izvedbo teh del v skupnem znesku 800.000 din. — Delavski svet DO sprejme na predlog centralne inventurne komisije poročilo o opravljeni inventuri za leto 1979 ter naroča vodstvom TOZD, da se v bodoče bolj organizirano pristopi k izvedbi lastnih inventur in bolj gospodarno spremlja rav- nanje z osnovnimi sredstvi in materiali v TOZD. — Na predlog sektorja za kadrovske in samoupravne odnose in na osnovi 57. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupne porabe se spremeni 45. člen tega samoupravnega sporazuma. — Delavci, ki so po 45. členu upravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, prispevajo k tem stroškom 1 % od poprečnega neto osebnega dohodka v gospodarstvu SRS v devetih mesecih preteklega leta. Ustrezni 80. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so DS TOZD potrdili. — Delavski svet delovne organizacije sprejme sklep na predlog sektorja za ekonomiko in organizacijo poslovanja, da se poveča gotovinsko izplačilo OD od sedanjih 1.300 din na 2.500 din. — DS DO potrdi pravilnik o določanju in varovanju podatkov in listin, ki so posebno zaupne narave. — Delavski svet DO pravilnik o inovacijah sektorju razvojne in investicijske dejavnosti zavrne zaradi neusklajenosti z veljavnimi samoupravnimi akti. O tem sklepu se seznanijo vse TOZD. Navedejo se razlogi, ki so bili v razpravi izneseni. — DS delovne organizacije se strinja s predlogom stanovanjskega odbora, da se tovarišici Horvat Mariji ugodi; s tem da DO EMO samoupravni stanovanjski skupnosti Slovenske Konjice da soglasje za garancijsko pogodbo za solidarnostno stanovanje. funkcijo uresničevanja razvojne politike in politike ekonomske stabilizacije; — bolj kot dosedaj moramo uresničevati vlogo delegata v samoupravnih organih OZD in koordinirati aktivnosti z vsemi o-stalimi subjekti; — pravočasno in redno moramo analizirati rezultate gospodarjenja v TOZD, uspehe v učenju in študiju in se dogovoriti za konkretne oblike aktivnosti Zveze socialistične mladine. S široko zastavljeno politično akcijo med mladimi moramo okrepiti zavest o družbeni vsebini dohodka, kot motive za doseganje boljših rezultatov v proizvodnji. Borba za večjo o-sebno in družbeno produktivnost dela mora dobiti konkretne oblike v vsaki OZD in vsaki delovni skupnosti. V vsaki sredini se moramo boriti proti potrošniški miselnosti mladih, miselnosti, ki temelji na neusklajenosti potrošnje z razpoložljivim dohodkom. Težak položaj na področju investicijske politike zahteva restriktiven pristop pri obravnavanju vseh predvidenih investicijskih naložb v TOZD in drugih oblikah združevanja. Kritično se moramo opredeljevati oziroma presoditi vse investicijske prekoračitve in v primeru, ko ni zagotovitve sredstev za realizacijo investicij, le te programirati v naslednje srednjeročno obdobje. Ena izmed osrednjih nalog so aktivnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino. V okviru mednarodne oblike dela moramo še posebej pospešiti IZVOZ. V posameznih sredinah se je potrebno boriti za izdelavo in uresničitev izvoznih programov in pri tem vztrajati, da se ta problematika vključi v srednjeročne plane. Akcija varčevanja se mora odražati v racionalnem obnašanju v vseh sferah družbenega življenja, predvsem pa se mora izraziti na osnovi kvalitetnega, racionalnega gospodarjenja, racionalne proizvodnje in potrebe energije, na osnovi zmanjševanja stroškov poslovanja in trošenja v mejah razpoložljivih sredstev. Ta prizadevanja moramo razumeti kot trajno potrebo in usmeritev in ne kot kampanjo. Pri tem mora biti naša angažiranost takšna, da bo varčevanje preraslo v trajno obliko obnašanja vseh druž- benih subjektov v gospodarjenju in razpolaganju z družbenim dohodkom. V smislu izvajanja ukrepov varčevanja in realizacijo družbene akcije se mora ZSMS zavzemati za: — boljše koriščenje delovnega časa; — za zmanjševanje nepotrebnih izdatkov v vseh OZD, DPO in skupnostih; za zmanjševanje dopolnilnega in honorarnega dela ter pogodbenega dela, za omejevanje službenih potovanj v domovini in inozemstvu, za zmanjševanje raznih proslav, zborov, manifestacij, za čimbolj racionalno koriščenje privatnih in službenih avtomobilov za službena potovanja in še posebej zmanjševanje stroškov za reprezentanco; — za zagotavljanje popolne samoupravne kontrole in odločanja delavcev o materialnih in drugih izdatkih v poslovanju ob polni odgovornosti in obveznosti mladih; — s svojim osebnim odnosom — vzorom se moramo člani ZSMS boriti proti vsem oblikam razsipništva in neracionalnega koriščenja sredstev, nepotrebnega trošenja električne energije, vode, naftnih derivatov, opozarjati in preprečevati propadanje velikih količin prehrambenih artiklov, s katerimi se neracionalno postopa, vplivati na ustrezen odnos do družbenih sredstev, delovnih sredstev, šolskega in študijskega inventarja, družbenih objektov, skratka vseh ostalih družbenih dobrin; — organiziranje strokovnih in ostalih ekskurzij v domovini, še posebej pa v inozemstvu, je nujno potrebno omejiti na ustrezen nivo oziroma ugotoviti njihovo potrebno vsebino, kajti samo v tem okviru se trošijo velika družbena in osebna sredstva. Razne manifestacije, proslave, športna srečanja »iade« je potrebno zreducirati glede na njihovo smotrnost in družbeno opravičenost organiziranja takšnih oblik oziroma jih organizirati s čim manjšimi sredstvi; — v šolah in fakultetah se moramo zavzemati za izboljšanje pogojev in kvalitetnega programa, ki bo omogočal pridobitev u-streznega in kakovostnega znanja v ustreznem času in obdobju; — zbiranje odpadnih materialov, ki jih lahko uporabimo kot sekundarne surovine, je akcija, s katero lahko OO ZSMS, družbene organizacije in društva prispevajo k splošnemu varčevanju; — spodbujati dejavnosti tistih DO, ki se bodo organizirano ukvarjale s pridobivanjem nove energije (vodne, vetrne, sončne); — v ZSMS se je potrebno zavzemati za zmanjševanje izostankov z dela in se zavzemati za intenzivnejše koriščenje delovnega časa. Na osnovi idejnopolitičnega dela moramo vzgojno delovati na nosilce negativnih pojavov v tem smislu. Odločno se moramo zavzemati, da bodo stabilizacijska prizadevanja prišla v zavest vsakega posameznika. S stalno akcijo moramo v OO ZSMS z o-stalimi subjekti v združenem delu mesečno analizirati prihode mladih na delo oziroma izostanke ter tako prispevali k izboljšanju sedanjega stanja; — v ZSMS je potrebno prihodnje razvijati vse oblike mladinskega prostovoljnega dela v OZD, KS in šolah izven delovnega časa; — preko mladinskega tiska je potrebno stalno in objektivno informirati mlade o doseženih rezultatih in težavah v gospodarstvu in razvijati njih podgovo-ren in samoiniciativen pristop k realizaciji ciljev ekonomske stabilizacije. Naloga vseh OO ZSMS je, da te aktivnosti vključijo v svoji programski u-smeritvi v programu dela. O teh aktivnostih morajo OO ZSMS stalno preko zapisnikov obveščati OK ZSMS. Posebno je poudariti da moramo v ZSMS pri teh akcijah sodelovati skupaj z ostalimi subjektivnimi silami. Abrahama s srečali April Ana ŠAJN, rojena 9. 4. 1930 — emokontejner Anton KOLENC, rojen 26. 4. 1930 — razklad. ekipa Alojz LEBIČ, rojen 27. 4. 1930 — skladišče radiatorjev Jože LIPOVŠEK, rojen 2. 4. 1930 — trite Stanislav ROJNIK, rojen 13. 4. 1930 — predel, kovin Antonija ROZMAN, rojena 10. 4. 1930 — dekor Feliks UZAR, rojen 18. 4. 1930 — radiatorji Marija VREČAR, rojena 25. 4. 1930 — emajlirnica Viktor ROBNIK, rojen 7. 4. 1930 — TOBI Ana URBAS, rojena 4. 4. 1930 — TOBI Tekmovanje kovinarjev v letu 1980 Tekmovanje delavcev kovinarjev je v tem letu ena izmed pomembnih akcij, katere organizira zvezni odbor sindikatov proizvodnje in predelave kovin Jugoslavije in republiški odbori sindikatov kovinske industrije v vseh naših republikah in pokrajinah. Zvezni odbor je na svoji seji, dne 13. 3. 1980 analiziral tovrstna tekmovanja na nivoju republike in v zveznem merilu. Ugotovljeno je, da so tovrstna tekmovanja dosegla pričakovane cilje in da so dosegla takšno širino, da smo lahko zadovoljni z uspehi na področju praktičnega dela. Posebno pomembno pa je, da so tekmovalci na vseh nivojih tekmovanj dokazali, da so dokaj dobro podkovani v znanju o var- formacije o dogajanjih na tem področju. 3. V glavnih kovinsko predelovalnih centrih v vsej domovini se morajo na ta dan na primeren način organizirati proslave in podobno. 4. Povsod, kjer je to možno se morajo organizirati razstave inovacijskih dosežkov na tem področju ob tem momentu pa je potrebno na primeren način izpostaviti inovacijske dosežke na tem govorjena naloga seveda z vsemi republiškimi telesi in sicer organizacija in izvedba Zveznega tekmovanja kovinarjev in sicer v dneh 10., 11. in 12. oktober. Naloge v zvezi z delovnimi tekmovanji kovinarjev moramo v vseh sredinah dosledno izpeljati in doseči, da bo tekmovanje v tem letu resnično v vsaki TOZD dobilo takšno širino, da bo imel sleherni delavec možnost reprezentirati svoje znanje. Najvažnejše in najpomembnejše pa je, da bo pri vseh teh manifestacijah stalno prisotna misel na kovinarja, našega dragega tovariša TITA. Slavko Adamič Mi in Titova štafeta Tako so mladi delavci in delavke naše delovne organizacije pripravili in prinesli Titovo štafeto skozi tovdrniške prostore. Mladi v EMO so organizirali lokalno štafeto, ki so jo s krajšim in kulturnim sporedom in godbo ponesli do Trga V. kongresa, kjer se je pridružila zvezni štafeti. Fric Kotnik Tekmovanja se lahko slvu pri delu in na področju teorije o samoupravljanju. Ob takšnih ugotovitvah je zvezni odbor sprejel nekaj smernic za tovrstna tekmovanja v letu 1980. Dogovorjeno je naslednje: 1. 10. oktober — dan kovinarjev se mora še bolj kot doslej na najprimernejši način manifestirati in proslaviti na vseh nivojih in sredinah. 2. Sredstva javnega obveščanja morajo mnogo več kot doslej posvečati oziroma vnašati v svoje programe in- udeleži vsak član DO področju in seveda delavce inovatorje. Republiški odbor bo predvidoma 4. 4. 1980 na svoji seji dokončno opredelil rokovnik za izvedbo tekmovanj od TOZD in DO, občinskih in regijskih tekmovanj. Priprave za ta tekmovanja so že v teku in v prihodnjih dneh bodo posredovani vsi materiali v vseh OZD in OOZS. Dogovorjeno je tudi, da bo letos organizirano republiško tekmovanje v Ljubljani in sicer v DO Litostroj v dneh od 5. do 10. oktobra. Tej DO je zaupano zelo do- Rešite jo, saj ni težka Naša dežurna kamera Tudi ob delu se lahko vsakdo izobražuje Zanimiva pobuda Delavske univerze Delavska univerza Celje bi se rada približala uporabnikom pri izvajanju izobraževalnih oblik in nam je v ta namen poslala zanimivo ponudbo za izobraževanje. Ponuja nam sodelovanje 1. v tečajih: — za tuje jezike (verificirani tečaj) nemščine, angleščine, italijanščine in francoščine, — za tuje jezike za gostinske delavce, — za tuje jezike za predšolsko in šolsko mladino, — za slovenski jezik za delavce iz ostalih jezikovnih področij, — za strojepisje (začetni in nadaljevalni), — za skladiščnike (začetni in nadaljevalni), — za kurjače za centralno ogrevanje in kurjače visokotlačnih kotlov, — za voznike motornih čolnov, — za upravljanje z motornimi žagami, — za voznike traktorjev, — za področje varstva pri delu (za novosprejete delavce, za vodilne in vodstvene delavce), — za tehniške risarje (začetni in nadaljevalni), — za gospodinjstvo in kuhanje (začetni in nadaljevalni), — za šivanje in krojenje, — za korespondenco, pisarniško poslovanje, — za knjigovodska dela, — za trgovske delavce — psihologija prodaje, — za ročna dela (macrame, tkaničenie in drugo), — za upravljalce težke gradbene mehanizacije, — za upravljalce lahke gradbene mehanizacije. 2. v seminarjih: — za delo komisij v OZD (informiranje in komuniciranje, obligacijska razmerja, disciplinske komisije, delo arbitražnih komisij, disciplinsko odgovornost in sodno varstvo, samoupravno normativno dejavnost, odškodninsko odgovornost v OZD), — za delo s kalkulatorji (digitroni ipd.), — za spoznavanje gospodinjskih in novih tehničnih pripomočkov, — za pripravljalne seminarje za sprejem na višje šole. 3. zbira prijave za: — 1. letnik delovodske elektro šole — šibki tok (elektronike, telekomunikacije), —- za delovodsko elektro šolo — jaki tok, — za osnovno šolo za odrasle po posebnih programih. 4. organizira: — predavanja, seminarje in šole z družbenopolitično vsebino za delovne organizacije in krajevne skupnosti (pripravlja prilagojene programe), — dvodnevne seminarje za usposabljanje pripadnikov narodne zaščite za OZD, KS in hišne svete, — seminarje za splošne enote civilne zaščite za OZD, KS in stanovanjske soseske — splošni in strokovni del, — usposabljanje prebivalstva po krajevnih skupnostih, — preizkus iz varstva pri delu. KAKO BOMO LETOS PROSLAVILI PRAZNIK DELA Tudi letos pripravlja poseben odbor pri Občinskem svetu ZSS prvomajsko praznovanje. V času od 21. do 30. a-prila bodo v naši občini številne manifestacije in prireditve. Naj navedemo samo nekatere: — 21. aprila svečana seja Občinskega sveta ZSS, na kateri bomo podelili srebrni znak ZSS Slovenije najbolj zaslužnim sindikalnim delavcem v občini, — 25. aprila bo v dvorani Golovec osrednja proslava dneva OF in praznika dela z občinsko revijo mladinskih pevskih zborov, — 26. aprila organizira občinska telesno-kul-turna skupnost množični trim pohod iz Skalne kleti na Celjsko kočo, kjer bo vsak udeleženec po prihodu na Celjsko kočo prejel posebno trim značko, — 30. aprila, na predvečer praznika bo ob 19. uri na ploščadi Tomšičevega trga koncert godbe na pihala, — 1. maja bo na Gričku delavsko srečanje. ZAHVALE IN SPOROČILA SODELAVCEM Ob odhodu iz vaše sredine se najiskreneje zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem lakirnice in celotnemu TOZD Odpreski za izrečene želje in prekrasno darilo, ki me bo vedno spominjalo na dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Vsem skupaj želim še veliko nadaljnjih delovnih uspehov in osebne sreče. BREŠAN Angela Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem sodelavkam iz Emajlir-nice za dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin nanje in jim želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. KELHER Tončka Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz Montaže prisrčno zahvaljujem za izkazano pozornost ter zelo lepo darilo, ki mi bo vselej dragocen spomin nanje. Vsem želim veliko zdravja in sreče ter še mnogo delovnih uspehov. Alojz TOMAN ZAHVALA Ob bridki izgubi moje drage mame AMALIJE ŠMERC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zlata Bobinac ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža in očeta STANKA TURNŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem delavcem TOZD posoda — ročajnica, emajlirnica, dekor, izbočarna, lužil-nica, varilnica in sindikatu, ter gasilskemu društvu, godbi na pihala in pevcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje in denarno pomoč. Žalujoča žena in hčeri Ob odhodu iz vaše sredine se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka ročajnice, vtiskovalnice in vsem ostalim v TOZD posoda za tako bogato in lepo darilo, ki mi bo drag spomin na vsa leta, saj sem bila vedno srečna in zadovoljna med vami. Želim vam še naprej veliko medsebojnega razumevanja in osebne sreče. Celotnemu kolektivu EMO pa želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Marica Javšovec Vsem sodelavkam in sodelavcem posode 6 se iskreno zahvaljujem za darilo, ki sem ga sprejela ob odhodu v pokoj. Vaša sodelavka Vida ŠTURBEJ časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Iz skladišča gotove posode v TOZD posoda, so nam poslali zanimiv zabeležek, ko je odšel v zaslužen pokoj njihov sodelavec Alojz Toman. Od njega so se poslovili številni sodelavci in ga ob tej priložnosti tudi obdarovali. ŠPORT IN REKREACIJA — ŠPORT IN REKREACIJA — ŠPORT IN REKREACIJA — ŠPORT IN REKRE Ribolov kot rekreacija Sladkovodni ribolov je bil nekoč šport, s katerim se je ukvarjal ozek krog izbrancev, lastnikov pravic nad ribolovnimi vodami. Danes je družba zaupala upravljanje ribolovnih vod ribiškim družinam, katere delujejo v sklopu Ribiške zveze Slovenije. Z uspešnim gospodarjenjem ribiških družin, je ribolov omogočen vsakemu občanu in je tako postal po- membna oblika rekreacije delovnega človeka. Število organiziranih ribičev je v stalnem porastu, prav tako pa tudi število ribičev, ki se z ribolovom ukvarjajo rekreativno, saj je bilo v preteklem letu kupljenih preko 4.000 dnevnih dovolilnic samo za Šmartinsko jezero. Tudi v naši organizaciji združuje delo večje število ribičev, ki v svojih ribiških sredinah skrbijo za vodni ži- velj, se borijo proti ekološki onesnaženosti okolja in ne nazadnje dosegajo tudi lepe športne ribolovne uspehe. Z namenom, da rekreacijski ribolov še bolj približamo širšemu krogu delovnih ljudi, smo povabili na razgovor enega od naših ribičev, dolgoletnega gospodarja Ribiške družine Celje, tov. Jožeta Gruberja. »Kakšne so možnosti za rekreativni ribolov v Celju?« Telite v strbilizrcijskem LETU Š TE PITI Z ENERGIJO, HUHRTI ZRSTO N J? IMETI VITKO »Ribolovne vode, ki so bile zaupane v upravljanje naši družini, delimo na gojitvene in športne. Izmed športnih vod, je za rekreacijski ribolov izdvojeno Šmartinsko jezero. Na večih mestih lahko kupimo enodnevne dovolilnice za ribolov, večje skupine pa imajo tudi poseben popust, seveda s predhodnim dogovorom z Ribiško družino Celje.« »Kaj pravzaprav plava v Šmartinskem jezeru?« »V jezero smo vložili in še vlagamo krape, amurje, linje, ploščice, podusti in klene. Precej je tudi ribjega drobiža. Naštete ribe sodijo v skupino belih rib. Vložili pa smo tudi večje število roparic kot so somi, ščuke, smuči in postrvi. Za koliko so zrastli na primer prvi vložki je težko reči. Lahko navedem samo nekaj kapitalnih ulovov: krap preko 18 kg, som prav tako preko 18 kg, amur okoli 7 kg, ščuka okoli 11 kg, smuč 4—5 kg itd.« »Kdaj ste postali ribič in kdaj ste bili izvoljeni za predsednika gospodarske komisije?« »K Ribiški družini Celje sem pristopil leta 1962, gospodar pa sem postal leta 1968.« »Kaj je naloga gospodarske komisije?« »Osnovna naloga komisije je skrb za ribji naraščaj. Naravni prirastek rib v sedanjih onesnaženih voda že dolgo ne zadošča vedno večjemu številu športnih in rekreativnih ribičev. Zaradi povsem zastrupljenega spodnjega toka Savinje in tudi Save, ribe ne prihajajo na drst v Savinjo, kot so nekoč. Ribogojstvo je danes precej napredovalo, zato je potrebno dosti znanja, časa pa tudi entuzijazma, da ribje mladice zrastejo, da so zdrave in sposobne za vlaganje v športne vode. Da obdržimo ravnovesje med odlovom in prirastom smo, na primer v lanskem letu, vložili iz gojitvenih vod v športne vode, mladice v vrednosti 57 starih milijonov. Komisija nadalje pripravlja letne in polletne plane vlaganj in gospodarjenja nasploh, tu so naporni spomladanski in jesenski odlovi, sestavljanje statistike in podobno.« »Število zastrupitev stalno narašča?« »Kljub vse boljšemu sodelovanju z ustreznimi inšpektorati je bilo lansko leto, na žalost,, rekordno po številu zastrupitev naših voda. Vsekakor pa ribiči na te probleme nenehno opozarjamo.« »Pravijo da je ribolov najljubši moški šport?« »Da je najljubši bo držalo, da pa je to šport samo za moške pa ne, saj je v našo družino včlanjeno preko 30 žensk, in lahko rečemo, da dosti in uspešno ribarijo.« »Ali ribolov res pomirja živce kot pravijo?« »Meni je ribolov v veselje zato lahko rečem da mi pomirja živce. Če pa kdo ribari tako, da ima nenehno pred očmi pečeno ribo, potem o kakšnem pomirjanju ni govora. Osebno pa sem mnenja, da takšen človek ni športni ribič.« Tovarišu Gruberju se za odgovore zahvaljujemo. Obvestilo Obveščamo člane kolektiva EMA, da je tekmovalni odbor na svoji 1. seji v sestavi Drofenik Alojz, Podjavoršek Vili, Hren Alojz, Jeršič Ferdo, Adamič Slavko, obravnaval razpis tekmovanja kovinarjev Slovenije in na osnovi tega programa naredil program tekmovanja kovinarjev v DO EMO. Program tekmovanja je naslednji: 1. Tekmovanje bo v DO EMO 24. 5. 1980. 2. Tekmovalo bi se v naslednjih panogah: TIG varjenje, obločno varjenje, plamensko varjenje, CO2 varjenje, tekmovanje orodjarjev, strugarjev, brusilcev, rez-kalcev. 3. Materiali za način tekmovanja in prijavnice tekmovalcev se pošlje tekmovalcem najkasneje do 1. 5. 1980. 4. Prijave sprejema tekmovalni odbor do 16. 5. 1980 (prijavnice oddati predsedniku sindikata TOZD. 5. Tekmovalci ki bodo dosegli prva tri mesta imajo pravico sodelovati na občinskem tekmovanju v kolikor bo tekmovanje organizirano. 6. Za izvedbo tekmovanja in način tekmovanja se zadolžujejo poleg tekmovalnega odbora še izvršni odbori OOS TOZD. Za tekmovalni odbor kovinarjev Alojz DROFENIK