Stav. 51.	V Mariboro, dne 22. decembra 1904.	Tečaj XXXVIII
M v &%mi fc pt
»»Ifessa f* j&fc
SiSi.Stf&ž »i 'on rr-M
M 34 ■¡ntjjeBU^Ck.
Sa «mm& oe ptateffc «mi E&vt&ne tn&Nk m »o aatim v^ksat, ft-a^ivukmt&l, te&srsi k
fesjecat s» 4c «rtd® s^s&.Jte:«,
tjt t pPsM* m® it v Wm8*m
HAM *
m isto* Ssia * ir-
'ČUtutokm »
gfe» Mr. & ia* m
»»i»nt
>M*feŽfe5	«to
©G? fc»Aii
Slovenski možje, na noge!
Shod nemSkutarskih pristašev se je zadnjo nedeljo, dne 18. t. m. slabo obnesel. Ako bi jim ne prišli sccialdemokraški delavci in nemški mladiči iz mesta na pomoč, potem bi ostala velika zborovalnica prašna. Kaki »kmetje« so imeli zadnjo nedeljo prvo besedo, treba nam je imenovati le predsedništvo in govornike. Predsednik je bil trgovec Štigar, zapisnikarja mestni učitelj Sed-latscheck in odvetniški uradnik Srpp, govorniki so bili: meščan Girstmayr, v i-notriec in meščan Pfrimer, p a k in meščan Ornig, pisarniški uradnik Vidmar, delavski tajnik Muhič, čreš-nevski »kmet« Kresnik in šentjakobski »kmet« Škof. Ti vsi skupaj niso poklicani govoriti v imenu slovenskega spodnještajerskega kmeta. Ti ljudje pa tudi nikdar niso volili naših slovenskih poslancev, zato tudi nimajo pravice, dajati zaupnic ali nezaupnic našim poslancem. In če to storijo, smešijo se samo, ker govorijo, kjer jih nihče ne posluša.
Da pa se da slovenskim kmetskim volčičem priložnost, da slišijo svoje poslance in jim povedo svoje želje, sklicuje se za dne 27. decembra shcd slovenskih kmetskih volile« v v Maribor, ki se začne ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu.
j Že zadnjo nedeljo so se štajerčijanski I pristaši osmešili pred javnostjo, ker se jih je \ zbralo tako malo število, da so morali z | meSčani napolnjevati sborovalno dvorano, i Dne 27. decembra naj jih osmešijo zavedni | slovenski kmetje v drugokrat s tem. da pri-• dejo v celih trumah na zborovanje. Naj Ma-; ribor vidi, kako mrlo kmetov se je izneve-| rilo svoji narodnosti, naj vidi, da se naSi j kmetje ne obeSajo zaradi praznih besed na } nemške meščanske škrice, ampak svojo bo-| dočnost si gradijo v lepi složnosti s svojimi ; najboljšimi sinovi.
Na shodu bodo poročali naSi poslanci o | svojem delo/anju oziroma postopanju v de-: želnein in državnem zboru, a volilci so po-| klicani, da jim naznanijo vse, kar želijo o i njih ali kar se jim ne dopade. Vsakdo bo ; smel govoriti!
Slovenski možje, na noge! Pridite dne | 27. t. mes. v velikem številu na slovenski
kmetski shod v Maribor!
-
Širimo nase časnike!
Želje ničesar ne store Ne slova mnogo več, — V dejanja le pokaži se .	Bojevnik ti goreči
Alastor.
Te besede pesnikove so vredne popolnega uvaževanja. Naša domovina ima le pre-
več ljudi, ki ji pač žele dobro, a za njo ns store ničesar. Kaj čuda zato, da se je v mnogih krajih vsled naSe nedelavnosti silno ugnesdil sovražnik, kjer se pred leti ni bilo sluha o njem. Ne prikrivajmo si bridke rešil niče: sami smo krivi na mnogih krajih našega l nazadovanja. Spali smo in sovražniku je bilo ! lahko posejati med žlahtno pšenico ničvredno l ljubko — ostudnega »Štajerca.« So župnije, I kjer se prej ni nič storilo za razširjenje naših ! dobrih listov, ki so sedaj polne gnjilobe. Ko \ se je to grdo berilo «gnezdilo, ga je marsikje | težko odpraviti. Veliko je treba truda, a ? uspehi so čestokrat majhni. Sicer pa ne | smemo omahniti v delu, resnica mora prej I ko slej zmagati. Škoda je pač za mnoge ne-; srečne žrtve znanega lista. Mnogi so prišli \ po njem ob vso vero, ob vsako pošteno mišljenje, poštah so, dasi na^i bratje, zavezniki ' naših najhujših sovražnikov, da imamo jih že, kakor je vsem znano, ki so po tem listu ] srečno prišli — na vislice. Proč toraj s takim f peklenskim berilom!
Da omejimo, da umčimo pogubni uplšv i tega lista, njegovih pristašev in nemškutar-: sko-luteranske stranke, ki stoji za njim, širimo • z vsemi močmi naše katoliške liste, zlasti Se ■ naš list, ki se že 38 let uspešno p teguje za \ naše verske in narodne svetinje. Delu nas-
!protnikov postavimo nasproti naše delo. »Slov. Gospodar« in »Naš Dom« morata priti | v vsako pošteno krščansko slovensko hišo. Kar je dobrih ljudi v katerikoli občini, oborožimo jih z našim listom, da bedo vedeii braniti našo sveto stvar, da a? bodo tudi vojskovali za njo. To je najboljši način, po
Listek,
f Alojzij Velebil.
(Iz nagrobnice, katero je govoril prof. dr. Medved.)
Starodavna župnijski; cerkev pri Sv. Petru poleg Maribora gleda mnogokrat slovesnosti, ki napolnujejo človeška srca z najslajšim veseljem, z rajsko radostjo ...
Toda — kaj občutijo danes naša srca?
Oh, samo grenko žalost, samo bridke bolečine, samo gorje nad prehudo izgubo, ki nas je neusmiljeno zadela.
Ob tihi trugi stojimo. V njo smo položili truplo premilega nam moža; njega, ki smo ga vidno tako zelo ljubili, ki bi ga še tako radi med seboj imeli, njega, ki ga bomo tako težko pogrešali!
Blagr rodni in obče spoštovani gospod Alojzij Velebil, veleposestnik pri Sv. Petru, je umrl dne 19. listcp. 1904 v 62. letu svoje starosti; že leži tu pred nami z namenom, da ga izročimo v naročje matere zemlje
O — koliko in kaj smo ž njim k večnemu počitku položili! Kakšno blago srce boS ti, grob, odslej zakrival!
Nepozabljivi rajnki g. Velebil je bil mnogo
i let cerkveni ključar župnijske cerkve pri Sv. Petru. Z vso skrbjo in gorečnostjo je opravljal dostikrat težavno in požrtvovalno službo; župnijska cerkev mu jo bila rajsko veselje, njej služiti mu je bila sveta dolžnost. To je hvalevredno znamenje, kako je on bil sveti cerkvi vdan, zraven je pa to tudi najlepše priznanje, kako da so ga vrli in vneti dušni pastirji pri Sv. Petru v tej službi čislali in cenili.
Bil je rajnki tudi več let župan pri Sv. Petru. Njegovi soobčani mu niso mogli večje časti skazati, kakor da so ga za svojega župana izvolili ter mu izročili skrb za celo obširno sosesko. Kakor vnet gospodar «a svoje posestvo, tako se je potegoval pokojni Velebil vsikdar za svojo občino ter je na ta način opravičil neomejeno zaupanje svojih sesedov. S previdno modrostjo in z veliko izkušenostjo je povsod povspeševal blagor svoje občine.
Boril se je vedno za svete pravice svojega milega nareda, kojega zvestega sinu se je vselej z navdušenjem imenoval in spoznaval, kajti bil je značajen mož, mož v besedi in dajanju!
Mnogoterim prijateljem bil je res odkritosrčen prijatelj, ljubezniv s svojim prijaznim obnašanjem, postrežljiv s svojim plemenitim srcem; daleč naokoli je bil po teh svojih
, lepih lastnostih znan in zaraditega tudi povsod priljubljen.
Ubogim revežem in sirotam je bil blag dobrotnik; njegova hiša je bila siromakom vedno odprta; marsikatero solzo je obrisala njegova očetovska dobrot!jivost; marsikatero srce bo Se dolgo let milo klicalo in vpraševalo: kje so preblagi oče Velebil?
Kako tedaj ne bi za njim žalovali mi vsi, kako ne bi plakali ob njegovem grobu!
Neizmerno težko nam je, posloviti se od preljubega» rajnkega. Srce nam bo vztre-petalo, ko bomo čuli grometi težke grude po njegovi trugi; ustnice se nam bodo tresle, ko mu bodo sedaj zadnjič rekle: Z Bogom!
In vendar mora priti — le-ta žalostni: Z Bogcm!
Z Bogom 1 naš nepozabljivi gospod Alojzij Velebil, tako ti kliče vsa Sentpeterska župnija, katero prezgodaj zapustiš.
Z Bogom 1 ti kličejo tvoji mnogoštevilni prijatelji in znanci, katerih srce si samo sedaj ranil, ko si se od njih ločil.
Z Bogom I ti kličejo tvoji odlični sorodniki, katerim si bil čast in ponos, pomočnik in dobrotnik.
Z Bogom 1 ti kličejo tvoje štiri hčere, ki v tebi izgubijo svojega rednika, svojo za-slombo, svoje upanje.
sirsa $
slovenski gospodai.
22 decembra 1904
katerem obranimo nase ljudstvo katoliško in narodno.
Za Širjenje časnikov je čaS o božiču, o novem letu najugodnejši. Naj se tega dela ni kdo ne sramuje, najbo kdorkoli. Koga bi naj bilo sram svetega narodnega dela? Pač nobenega pravega rodoljuba 1 Kdor ljubi gnjili mir, — pomagt nasprotnikom. Ko pastir narodov spi, žanje sovražnik. Na delo torej, vrla naSa duhovščina, vi vneti vzgojitelji naroda, učitelji po župnijah, na delo vi kmečki rodoljubi, vi zavedni mladeniči in ve navdušene mladenke po naših vaseh!
Vsak izmed vas si takoj napravi zapisnik naročnikov našega lista v župniji ali občini. Kdo ima list, ne bo težko izvedeti. Tak zapisnik bo vsakemu povedal dovolj. Imamo Se žal, mnogo krajev, kjer nas list ni tako razširjen, kakor bi moral biti. Tu in tam se naročniki lahko preštejejo na prste. Kajpada p» imamo že dokaj župnij, v katerih dosega ž le vilo naročnikov naših 100 in še čez. Sploh veljaj načelo: vsakemu našemu pristašu naS list v roke! Ča tega ni možno do pičice izvesti, skrbite, da bodo list imeli vsaj vsi veljavnejši možje, ki imajo pri občini važno besedo. Kjer ne boste poskrbeli za to, mora propadati naša stvar, ker nasprotniki delujejo neumorno. Pomagajte ljudem pri naročanju! V vsaki občini ali župniji naj bi se našel kdo, ki zbira naročnino od naročnikov, tako da ljudje lahko vplačujejo male svotice. Ako se pristaši brezverskih časnikov toliko trudijo za ničvredno stvar, zakaj bi se mi ne trudili ■'« «■'•ar, od katere je odvisen naš časni in
. blagor?!
So ljudje, ki ljubijo samo nabožno berilo. Tem pa oskrbite »Glasnik najsv. Src« ali »Bogoljuba « Eden katoliški časnik, bodisi že političen ali nabožen, imej vsaka slovenska hiša. Ko to dosežemo, bo bolje za nas Slovence. Zadosti Se imamo dobrih ljudi, manjka jim le poduka, izobrazbe ter srčnosti za delo. Vsega tega pa se bodo navzeli iz dobrih časnikov, ki so dandanes res pravi apostoli versko narodnega mislenja in delovanja, rodoljubom duhovnim in posvetnim najboljša podpora.
Znani so nam rodoljubi, ki so naSemu listu in drugim dobrim listom pridobili na krajih svojega delovanja na stotine in stotine naročnikov. Sad takega postopanja je zavednost dotičnih krajev in narodne volitve. Kako je dostikrat marsikdo silno hvaležen za to, da se ga je pridobilo za dober časnik. O nase ljudstvo je dobro, predobro v svojem jedru, ohraijujrno ga torej po dobrem časopisju vedno takega!
Da bi pač te vrstice u- aževali vsi, ki resnično ljubijo svoje ljudstvo! Sedaj se nudi v«em tako lepa prilika za širjenje časnikov. Novo leto se bliža in nas vseh želja je, da bi bilo leto napredka in zmag za naš narod, to pa bode, ako se vsi poprimemo narodnega
dela in spravimo v vse naše slovenske hiše naše dobre katoliške časnike, zlasti še naš list. Govorili, navduševali smo že dovolj, naj slede tudi dejanja!
Cemu ves hrnp? Čemu besed? Na delo rajši vsak — Naj bo mu vsak prekratek dan, Prezgoden vsak mu mrak!
Rusko-japonska vojna.
Ha EOhem.
Odkar se je vršila sredi oktobra ob Šahu in Hunhu velika bitka, ni na bojišču nobenih važnejših dogodkov. Dolgotrajni mir, ki sledi tem krvavim bitkam, nam kaže, da sta obe armadi vsled zimskega časa ovirani, bojevati se v večjem obsegu. Strupen mraz, ki pade po noči 20 stopinj pod ničlo, povzroča vojakom mnogo trpljenja, in globok sneg pa ovira premikanje čet ter dovažanje potrebščin po slabih mandžurijskih cestah. Male praske, posebno na krilih obeh armad, se seveda vrše vsak dan. Splošno se pa Rusi in Japonci drže svojih močno utrjenih postojank, ki so jih utrdili zadnje štiri tedne. O teh utrdbah, ki so jih zgradili Rusi in Japonci, se poroča, da se ruske utrdbe raztezajo od Tavananqua na spodnjem delu Huhna, zahodno od železnice, do Tančena na levem krilu, in sicer so glavna stališča prirejena vzhodno od železnice na desnem Šahovem bregu. Ta so v izbornih stališčih nastavljeni težki topovi ter postavljene utrdbe z veliko natančnostjo, nhdalje prostori, varni pred bombami itd. Tudi Japonci so se na mestu prejšnega prodiranja na tem delu bojišča omejili na brambo svojih že posedenih stališč ter so, kakor^Rusi, celo svojo armado postavili v utrjenih taborih za mogočnimi utrdbami. Sploh se pa vrši sedaj v Mandžuriji kaj čudna vojska, ker stojita na mali razdalji, na primeroma malem prostoru dve posebno močqi armadi že več tednov skoro popolnoma mirno.
Kuropatkin je zelo močno utrdil stališče svoje armade v Mandžurijii. Mislimo si nekoliko vzvišeno ravan. Najprej so spredaj pred vhodom izkopane rove, ki se razširjajo r enakih razdaljah v čveterokote, v katerih so globoke jame. Nato pride plot iz bodečih žic, za tem pa več vrst takozvanih volčjih jam, ki se vlečejo okoli in^okoli vsega tabora. Na dnu vsake jame je obrnjen pavpik oster kol, na katerega se sovražnik nasadi, kadar pade v jamo. Jame so večinoma nalahko zakrite z bičjem. Vmes pa je napeljana gosta mreža bodečih žic, v katero se vjame napadalec, ki ne more prej naprej, dokler ne potrga in odstrani vseh žic, ker tudi če jih poreže, ga še vedno zadržujejo, da ne more naprej. Skozi ozki vhod se pride v preddvor taborišči. šNajprvj je na levi in desni širok in globok jarek, ki je napolnjen z vodo. Več
Najganljivejši in najžalostnejši: Z Bogom! ti pa kliče tvoja zapuščena soproga, osirotela vdova, kateri je s teboj za vselej zašlo solnce z&kcnjke sreče, solnce zemeljske sreče sploh...
Vendar — ne žalujmo preveč! Ob tem grobu nam ni treba obupati. Ob grobu pokojnega Velebila sladi čašo naše žalosti mogočno tolažilo.
Le to tolažilo je naše neomahljivo prepričanje, da bo večni sodnik rajnemu Alojziju milostljiv. Da! milostljiv mu bode večni sodnik, pravim, ker je neskončno pravičen in zvest svojim obljubam, ker hoče tisočero dati svojim vernim vse, karkoli jim je obljubil ter jim bogato vse povrniti, karkoli so mu isti dobrega storili.
O Jezus, ti si nekdaj rekel pred svojimi apostoli in pred vsem ljudstvom: »Kdorkoli spozna mene pred ljudmi, njega bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« Jezus, rajni, ob katerega grobu stojimo, Te je vedno spoznaval, rad in z veseljem spoznsl Priča za to je vsa št. peterska onijs, ki ga je videla vsako leto večkrat
sprejemati sv. zakramente; priča ste vi, ljubi možje od Sv. Petra, med katerimi je vaš pokojni župan se udeleževal vseh cerkvenih pobožnosti, ki jih vi skupno tako lepo opravljate, kakor le malokje ali morebiti nikjer v celi škofiji; priča za to je pobožno krščansko življenje v Velebilovi hiši, koje je on vodil in z vzpodbudljivo besedo, kakor tudi s prelepim vzgledom oživljal.
Jezus, Ti si dal slovesno obljubo, rekoč: »Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli!« Vemo torej, da gotovo svojega usmiljenja tistemu ne boS odrekel, kojega srce je usmiljenja vedno plamlelo.
O Izveličar, Ti si rekel: »Ce kdo meni služi, naj gre za menoj in kjer bom jaz, tam bo tudi služabnik moj, in če kdo meni služi, njega bo Oče ljubil.« Ne boš tedaj, dobrct-ljivi OdreSenik. tistega zavrgel, ki Ti je vedno po svojih močeh služil; naj pride tje, kjer si Ti — v večni raj, v neskončno veselje!
vodnjakov neprenehoma napolnjuje ta jarek. A tudi v njem je vse polno kolov, med katerimi je napeljana bodeča mreža, tako da ga ni mogoče preplavati. Tudi pred vhodom je zopet bodeč plot. Zdaj se pride do nasipa v podolgastem polkrogu, ki je dvojen, tako da se moštvo lahko skrije v njem pred topniškim ognjem. Zatem se pride Se le do nasipa, ki obdaja pravo taborišče. Ta je izpeljan v obliki trikotnika z nalomljenimi stranicami in ves nasajen s topovi, zlasti ob voglih. V sredi je pa prostor za vojaštvo. Izkopane so jame v zemljo in postavljene nizke lope, vse pa pokrite z debelo plastjo prsti, katera daje popolno varnost pred bombami in granatami. Tu leže vojaki, kadar so prosti službe. Podobna skrivališča so še ob zadnjem na upu. Seveda so te priprave samo za brambo, ne pa za napad. Gotovo so se tudi Japonci uta-borili na podoben način, Is tega pa tudi spoznamo, zakaj je vojska v Mandžuriji zaostala. Noben nasprotnik neče zdaj v hudi zimi vun iz utrjenih brlogov, katere si je s toliko težavo naredil.
O vprašanju, kdaj bodo Rusi v Mandžuriji pričeli s prodiranjem ter o splošnem položaju, se je izrazil tudi odposlanec Kuro-patkina, grof Adlerberg, ki je došel v Petro-grad, sledeče: »Za sedaj mislijo Japonci le na brambo; ne da bi začeli s prodiranjem. Dobro razumejo, kolike izgube so trpeli, da so prišli do reke Šaho. Toda dosedaj so imeli pred seboj le slabotnega sovražnika, sedaj pa, ko stoje pred grozečo in veliko silo, jim ne preostaja drugega, ko misliti na brambo. Na to delajo sedaj % vsemi silami. Japonci ne morejo sedaj vojevati niti majhnih konjeniških napadov, ker nimajo za to pripravne konjenice; ruska konjenica pa je sposobna za velike boje. Kar se tiče splošnega prodiranja ruske armade, je po grob vem mnenju za sedaj še ni pričakovati. Rusi ne nameravajo pričeti pred koncem januarja ali začetkom februarja. Vendar bodo imeli gotov uspeh. Tudi morebitni slučaj; ne bodo iz-premenili sklepa. Sploh ni dvoma nad premočjo ruske armado in vsi, cd generala Kuropatkina do zadnjega vojaka gledajo mirno in samozavestno v prihodnjost.
Zdaj je došel tudi že poveljnik tretje mandžurijske armade Kaulbars na boj šče in kmalo bo tudi cela njegova armada zbrana. Potem bodo imeli Rusi kakih 80.000 vojakov več kakor Japonci.
Na morju,
Baltiško brodovje bo te dni došlo k otoku Madagaskar, kjer se bc pripravilo na nevarno, osodepolno pot. Togovo brodovje jih bo najbrže čakalo pri Peskadorskih otokih, katere Japonci utrjujejo, da bi jim služili za podlago v boju z baltiškem brodovjem. Prednje ladje pod admiralom Uriu, o katerih smo že poročali, pa so baje pri Natunških otokih. Japonci so šli ruskemu brodovju za to tako daleč nasproti, ker se bojijo, da bi Rusi posedli najjužnejši otok Formosa. Vse ruske ladje, posebno pa prevozne, so napoljene vojaštva. Kaj nameravajo Rusi s temi in kje jih bodo izkrcali, to skrbi Japotce.
Tudi ne vedo kje bo plul Rcždestven-sky. Japonske križance se pripravljajo, d?, ga sprejmejo pri Maiaškem in Zonskem zalivu. Morajo se toraj razdeliti na dva dela. Kaj pa, če Roždestvensky plove po Širokem morju okoli Avstralije? Če misli Togo tudi na to, mora deliti svoje brodovje na tr dele. In če tak del trči na Ruse, je izgubljen. Rožde-stv6nsky bo 3eveda skrival svoje namene do zadnjega.
Port Ar t ur.
V Čifu se je dne 16. t. m. v rešilnem Čolnu pripeljalo iz Port Arturja Sest ruskih vojakov in en častnik. Prinesli so s seboj važna poročila, katera so oddali ruskemu konzulu. Ti Rusi izjavljajo, da so poročila o poškodbi portarturskih ruskih ladij večinoma neresnična, istočasno pa zatrjujejo, da se je Rusom posrečilo, potopiti dve ali tri japonske
22. decemm 1904.
Strm S.
torpedovke io eno veliko japonsko bojno ladjo. Neki sel, ki je priSel v Cifu, pripoveduje, da se je pretekli mesec osem milj od Ljaotešana potopila neka velika japonska bojna ladja, na kateri je bil menda en japonski admiral. Položaj v trdnjavi nikakor ni tako slab, kakor zatrjujejo Japonci. V Port Artur prihaja mnogo džunk z živih. Zadnji teden so pripluli v Port Artur trije veliki ameriški pamiki z živili in streljivom. Da prihaja toliko ladij v Port Artur, potrjuje dejstvo, da je večina japonskega brodovja šla v domače luke v popravilo. Tam jih hočejo pripraviti za sprejem baltiškega brodovja.
Kakor poroča Togo, se je ponesrečilo pet torpednih napadov na portartursko bro-dovje. Japonsko torpedno brodovje je v noči na 12. t. m. izvršilo dvakrat napad in v noči na 13. i mes. trikrat. Torpedovke so vedno naletele na silen sovražni ogenj. Ena torpedo vka je postala nezmožna za boj. Tri druge so bile zadete po enkrat. Ena terpedovka se sploh ni vrnila. Zakaj napadajo Japonci brodovje, katero so že pred dobrim tednom uničili? S tem sami izdajo, da so pretiravali!
Ubegli iz Port Arturja tudi pripovedujejo, da so japonska poročila o uspehih pri obleganju močno pretirana. Rusi imajo še v svoji oblasti severne in vzhodne utrdbe. Važnejše utrdbe Japonci sploh nobene še niso dobili. Trdnjava se ne bo kmalu udala. Japonci so pri naskoku na »grič 203 m< izgubili tekom dveh ur 12.000 mož. Komaj so pa grič zasedli, morali so ga pustiti, ker Rusi lahko streljajo iz štirih glavnih utrdb nanj in bi zahtevala njegova posest preveč žrtev. V času, ko so se odpeljali, ni imela te točke nobena stranka zasedena.
Up Japoncev, da vzamejo Port Artur do božiča, se ni izpolnil. Zdaj so si postavili zopet nov rok, pa malo daljši. Do marca, pravijo, bo trdnjava njihova. Toda med tem že pride baltiško brodovje tja. Torej je treba to prej premagati, potem Se le n&j mislijo na Port Artur. Torej marca hočejo imeti Japonci trdnjavo. Bomo videli!
Politični ogled.
Štajerski deželni zbor jo sklican na kratko zasedanje na 28. t. m. Njegcva glavna naloga je, odobriti proračun za prihodnje leto, potem pa bo odgoden. Toda ali se odobri proračun, ali ne, zavisno je od slovenskih poslancev. In kaj mislijo ti storiti, slišali bomo dne 27. dec. v Mariboru.
Pomnoženje naše armade. Avstrijska armada bo zdatno izpremenjena. Preosnovo bodo izvršili stopnjevaje 1. 1905. 1906. in 1. 1907. Listi poročajo o armadni preosnovi sledeče podatke: Naša armada obstoji v mirovnih časih iz 31 pehotnih divizij, 9 deželnobram-bovskih in 7 honvednih divizij. Skupno ima torej naša armada 47 pehotnih divizij. Dve pehotni diviziji sta oboroženi za službo v gorah in imata torej tudi gorsko topništvo. Ker je 42 divizijskih topničarskih polkov, bodo ustanovili še tri nove topničarske polke. Korno topničarstvo bode ostalo, a dobil bo vsak armadni voj še havbicno divizijo. Izkušnje v rusko-japonski vojski uče, da so za uspešno vojevanje potrebni tudi težki topovi. Tirolska gorska topničarska divizija bo pomnožena z dvema baterijama. V Bosni in Hercegovini bodo ustanovili še eno gorsko baterijo. Konjeniške divizije imajo sedaj 8 baterij; ustanovili bodo še dve, ker obstoji naša konjenica iz 5 konjeniških divizij in 5 samostojnih konjeniških brigad. Na novo bodo ustanovili oblegovalne havbicne divizije. Sčasoma bo dobil vsak armadni voj samostojno oblegovalno havbično divizijo, izvzemši 15 voj v okupacijskih deželah. Trdnjavako topničarstvo ima dosedaj 6 oolkov in 3 bataljone, skupno 18 bataljonov. Ustanoviti nameravajo le dva bataljona, ker dosedanje Število ne zadošča za vedno nove utrdbe, katere so
bile 3adnji čas dograjene v okupacijskih deželah, na Tirolskem in pa v Galiciji. V Bosni in Hercegovini so sedaj štirje pehotni polki in en lovski bataljon. Ustanoviti nameravajo 4 nove lovske bataljone. Na novo bodo ustanovili en brzojavni bataljon in pri vsaki pehotni diviziji in gorski brigadi brzojavno patruljo. Pri trenu bedo ustanovili tri nove eškadrone. Nadalje bodo ustanovili oddelke s strojnimi puškami. 10 konjeniških divizij dobi 2 sekciji in vsaka gorska brigada dobi 2 strojni puški.
Sloga med bolgarskimi in srbskimi visokošolci. Iz Belgrada javljajo, da se je v nedeljo predpoldne vršila v stolni cerkvi v Belgradu zadušnica za vojake padle v bol-garsko-srbski vojni 1. 1885. Službi božji, ki so jo naročili srbski visokošolci, je prisostvovalo tudi odposlanstvo bolgarskih dijakov. Tako službo božjo prirede tudi bolgarski dijaki v Sofiji, kamor je odpotovalo odposlanstva srbskih dijakov iz Belgrada.
opisi,
Iz Sesterž pri Ptuju. (Okrajni z a s t o p.) Prestrašili smo se, ko smo čitali v »Slov. Gosp.«, da so okrajne doklsde zvišane na 40 odstotkov. Odkod bomo vzeli denar? Slaba letina je bila, in drugega nimamo, da prodamo kakor kak voz sena. Toda še tega ne bomo m^i nikamor spraviti, ker imamo do okrajne ceste okoli sedem kilometrov. Premisli si, dragi čitatelj, ali je že kaj hujšega, kakor če kmet ne more spraviti svojih pridelkov zaradi pomankanja vozne ceste pred kupca? Po novem dokladnem davku 40% bomo plačali okraju na leto tisoč kron, dobili pa nič! Slovenske okrajne zjstopnike prosimo, naj zastopajo naše zahteve in naj Nemcem in graščakom pošteno nabrusijo ušesa. — Več Sesteržanov.
Iz celjskega okraja. (Nemškutar-ski pljuvalnik.) V novejšem času se je začelo jako živahno gibanje proti — jetiki. Na Štajerskam — vsaj v celjskem okraju — so po različnih aradih nabite tablice z navodili, kako se zabrani razširjanje imenovane nevarne bolezni. Obenem je stroga prepoved: ne pljuvati na tla. Tudi za sosedno Kranjsko smo videli jako stroge ukaze v tem oziru. Kakor pri nas, tako tudi na Kranjskem tirjajo povsod nastavljanje pljuvalnikov. Zastran pljuvalnikov se še posebej zahteva, da se morajo »vsak dan izprazniti v stranišče ali v kanal, potem pa očistiti z vrelo vodo.«
Gotovo je, da je ¡etika smrtno-nevarna bolezen za človeško telo. Po vsej pravici se imenuje »kuga.« Še veliko hujša kuga pa je ¿a slovensko narodnost — nemškutarija. Kakor ¡etika spodjeda zdravje človeškega telesa in ga konečno uniči, enako in še hujše spodjeda nemškutarija slovensko narodnost, in vse sile moramo napeti, da je popolnoma ne uniči. In kakor se učeni zdravniki trudijo iznajti sredstev zoper »morilko človeštva«, zoper jetiko, enako se narodno misleči možje na Slovenskem trudijo, da zatrejo z različnimi sredstvi skrajno Škodljivi vpliv nemškutarije.
V	zgoraj imenovanih navodilih je n. pr. eno sredstvo zoper jetiko »dobra in tečna hrana.« Temu sredstvu zoper jetiko podobno je sredstvo zoper nemškutarijo — dobri slovenski časniki. Imenovana navodila svare tudi pred alkoholom, češ, »pijanci največkrat obole.«
V	narodnem oziru je enako treba svariti pred alkoholom, zakaj pijanci so največkrat nemškutarji.
Mislimo, da smo dokazali sorodstvo med jetiko in nemškutarijo. Res v mnogih ozirih ste si podobni. — Samo v eni reči se ne ujemate, v tej ste si naravnost nasprotne, a če hočemo, dokažemo tudi v tej reči sorodstvo. In ta reč je pljuvalnik. Med tem ko je namreč pri jetiki pljuvalnik potreben, da se po mogočnosti zmanjša nevarnost razširjanja bolezni, je pri nemškutariji ravno pljuvalnik
tisto sredstvo, s katerim se nemškutarija — razširja. In ta nemškutaraki pljuvalnik je — ptujski »Štajerc«! Ta pljuvalnik so naredili in postavili vsi tisti, ki tvorijo nemškutarsko bando po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in redno ti tudi večinoma pluvajo vanj, in vsakih 14 dni razliva se njegova vsebina po slovenskih zemljah, da tako razširja kugo-nemSkutarijo. Kako dobro bi pač bilo, ko bi se posestniki tega pljuvalnika ravnali po predpisu, da se namreč pljuvalnik mora »izprazniti v stranišče ali v kanal«, saj za drugo tako ni!
H koncu svojega zdravstvenega ramo-trivanja še par opomb. Ne da se tajiti, da je pljuvalnik napravil med slovenskim narodom precejšnjo škodo s tem, da je skozi 5 let razlival nalezljivo kugo — nemškutarijo po naSih zemljah Dolžnost vsakega poštenega Slovenca je toraj, da po mogočnosti omejuje njegov nevaren vpliv. Rodoljubi, odpirajte posebno sedaj ob koncu leta oči tistim z i-slepljencem, kateri so dosedaj zajemali — brrr — iz pljuvalnika. Ko enkrat spoznajo njegovo pravo vsebino, se ga bodo sramovali in ogibali. Na Dobrni n. pr. se je splošno udomačilo ime pljuvalnik za ptujski kramar-ski listič. Noben pošten Slovenec mu ne reče drugače in vse njegove pristaše začenjalo je biti sr&m, ker morajo poslušati, da so dosedaj častili stvar, v katero drugi — pljujejo. In | tako naj bo tudi drugod, in kmalo bo nalezljiva bolezen — nemškutarija sama postala jetična in — pljuvalnik bo strt! Dobre slovenske časnike v roke, pljuvalnik pa v »stranišče ali v kanal«!
Razne stvari»
I« domačik l&rajer.
Odlikovan rojak. Cesar je podahl ministerijalnemu namestnemu tajniku v ministrskem predsedništvu, dr. Ivanu Žol-gariu vitežki križ Franc Jožefovega reda.
S pošte. Za poštnega konceptnega prakti-kanta je imenovan pravnik g. Klemen V o b i č. — Med pošto Št. Lovrenc nad Mariborom in postajo Št. Lovrenc bo odsedaj vožna pošta k vlakoma, kamor je dosedaj hodil poštni pot.
Iz šole. V prijaznem trgu Šoštanj razpisano je defiaitivno učiteljsko mesto na tamošnji šestrazrednici do 28. decemb. 1904. Šola je v II. plačilnem redu.
Mariborske novice. Cerkvenik mariborske stolnice je opazil dne 14. t. m. zvečer, ko je hotel zapreti cerkev, v cerkvi skritega človeka. Cerkev je takoj zaprl ter poklical policijo, ki je našla v cerkvi skritega 17 letnega Franceta Klemenčiča, rojenega v Ljutomeru, pristojnega v Čakovec. Pri sebi je imel dvoje vitrihov. Eno skrinjico za milodare je mladi tat deloma že odprl. Oddali so ga sodišču.
Nemška nestrpnost. V Mariboru so dne 14. dec. občinski očetje sklenili, da mariborske trgovine ne smejo imeti nobenih napisov v slovenskem jeziku Zopet znamenje, kako Nemci mrzijo vse, kar je slovenskega, razven — denarja. Mariborski trgovci živijo le cd slovenske okolice, a na svojih trgovinah ne smejo imeti slovenske črke! Da bi Slovenci bili zavedni, odgovorili bi lahko sedaj na celem Spodnjem Štajerju po znanem reku: Klin s klinom! Vse slovenske občine naj sklenejo, da ne sme biti na njihovem ozemlju nobenega nemškega napisa. Ce pa ga kak nemškutar noče odstraniti, naj se odstrani na občinske stroške! Spodnji Štajer bi dobil s tem slovensko lice. Da pa bodo mariborski Nemci postali bolj mirni, morali bi mariborski Slovenci skrbeti, da se nastanijo v Mariboru slovenski trgovci. Potem lahko na enake občinske sklepe odgovorimo: Svoji k svojim! In kaj bi se zgodilo? Vsi nemški trgovci bi šli z metri nad občinske očete ter
'item L
ftLOTXXSKI «OSF0&A*.
22 decembra l?M
bi jib pretepali, ds pridejo do treznih misli. Z druge strani pa bi v Mariboru dobili ne samo slovenske napise, ampak tudi slovenske meščane. Glavno besedo pri omenjenem sklepu občinskega zastopa sta imela stari dr. Lorber m drrgerist Wolfram v gosp. ulici! Prvi je rojen Slovenec, drugi rojen Čtsh. Taki so navadno najhujši!
Ljubljana za mariborske Slovence. Nestrpnost nsšega mariborskega občinskega sveta, ki je prepovedal po mestu slovenske napise in izveske, je vzbudila tudi pri naših rojakih v beli Ljubljani živo ogorčenje. V seji ljubljanskega občinskega sveta je župan Hribar s krepkimi besedami obsodil krivični sklep maribjrskih občinskih očetov. Vse ljubljansko časopisje s soglašanjem pozdravlja izjavo g. župana.
Mariborsko nemštvo. Iz dežele se nam poroča: Novica, da so mariborski mestni očetje prepovedali v Mariboru izobešati pri trgovinah slov. napise, nas je zelo razveselila. Vsaj nam »pričuje, da mora nemškim trgovcem slaba prasti. Slovensko ljudstvo namreč vedno bolj spoznava svojo dolžnost, da trebs tiste podpirati, ki ne ljubijo samo slov. groSs, marveč spoštujejo tudi slov. jezik! Nemci menijo, da, če ne bo slovenskih napisov, ga bo Slovenec zmotil zopet v nemško trgovino! Toda temu se da opomoči. Jsz menim tako-le: Slovenski trgovci in obrtniki naj pridno inserirajo v slovenskih časopisih ter naj z dobrim blagom postrežejo svojim odjemalce m! »Slov. Gospodar« in »Naš Dom« naj bi prinašala seznamek slovenskih tvrdk! Slovensko občinstvo pa naj bi se pridno držalo gesla: Svoji k svojim! Tako bi Nemcem pokazali,, da ne živimo mi od njih, ampak oni od nas 1 Kaj menite ?
Britke jim je pravil namreč Nemcem ca njihovem nedeljskem ojč- shodu socijalde-mokrat Mubič. Da so mestjani krivi narodnega sovraštva, ker oni psujejo in ščuvajo proti Slovencem. Kot priliko je navedel odlok mariborskega mestnega sveta, da se morajo odstraniti slovenski napisi. Ostro je napada! nemško ljudsko stranko, h kateri pripadajo navzoči poslanci Pfrimer, Štiger in Omig, ker je bila proti razširjanju volilne pravice. Navzoči socialdemokrati pa so kiicali: pfuj! pfuj! In vse te britke resnice so ti nemški velikani slišali na lastnem shodu in so jih morali mirno požreti. Tako slaba in brez organizacije je nemška stranka v Mariboru!
Uravnava Pesnice. Štajerski deželni odbor obstoji že nad 30 let. Vseh teh 30 let imajo Nemci večino v njem. Slovenci so pro-sili za uravnavo Pesnice in drugih rek ter potokov, odkar obstoji štajerski deželni zbor. Toda v teku teh trideset let se štajerskemu deželnemu aboru, to se pravi Nemcem, ni mudilo, da bi uravi«»» Pesnico. Letos, dne 4 novembra so začeli sloven ri poslanci v deželnem zboru obbtrukcijo, ker se nemškp večina ni ozirala na njih zahteve. A poglejte nemško poštenosti Nemci so začeli takoj kričati: Radi bi uravnali Pesnico, toda slovenski poslanci obstruirajo. In o tem so hoteli prepričati javnost tudi na zadnjem nemškem zborovanju v Mariboru. Kdo je zakrivil uravnavo Pesnice, o tem se bo razpravljalo dne 27. decembra na slovenskem shodn v Mariboru.
Šentjakobski Škof je zadnjo nedeljo na zborovanju v Mariboru govoril, ali resnično povedano hotel govoriti nemški. Ce nam Škof obljubi svoj novonasajen vinograd, za katerega se ima zahvaliti slovenskim poslancem, mi ne moremo povedati, kaj je govoril. Bila je strašanska klobasarija, pri kateri so imeli vsi zborovalci velikansko zabavo, Škofu pa so se hlač ice tresle. Gospod Škof, kdor ne zna nemški, naj ne govori nemški, sicer se osmeši pred celim svetom, kakor vi zadnjo nedeljo. Gotovo je, da je Škofova zvezda vsled zadnjega govora tudi pri Nemcih popolnoma obledela, ker so videli, da človek ni za rabo pri javnih nastopih. Nam pa je sedaj .precej jasno, zakaj šontjr-
kobski Slovenci niso bolj žalovali, ko je preskočil v nemški tabor.
Škof ie javno govori,
Srce v hlače mn zleti.
Glejte Škofa I vse kriči
In se glasno mu smeji:
Hihi hihi hi I
Sv. Ilj v Slov. gor. Z veseljem smo brali poročilo zadnjega »Slov. Gosp.«, da je nemška kobača za Slovence vedno zaprta, ker tam, zaveden Slovenec, ki Se ima le iskrico narodne zavesti in ljubezni v svojem srcu, ne prestopi praga. Saj res, kaj bi tudi znaeajen Slovenec iskal med svojimi zakletimi sovražniki! A naši ljudje nekaj majejo z glavami in si pripovedujejo čudne reči. Prav radi bojda celo večkrat pokukajo v nemško kobačo in se tudi tam pomudijo možje, o katerih si kaj takega nikdo ne bi mislil, ki imajo — kakor pravimo po domače — pri vsaki priliki polna usta narodnosti... Bomo že še izvedeli, koliko je na tem resnice in bomo potem kaj več govorili — pa brez vsakega usmiljenja. Za danes samo kratko vprašanje: Če je res, kar se govori — kje je potem toliko hvalissma narodna zavest, kje je značajnost... ? Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! — Proda se in sicer prav po ceni šentiljsko blato. Gotovo ga zdaj imajo povsod; pa mi ga imamo sa tri druge občine in vsaka še bo imela dovolj. Dobi se zelo po ceni. Kdor ga želi, naj se s ponižno prošnjo obrne na naš slavni občinski urad!
Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je nedavna tudi oglasil cerkveni t&t in je izpraznil cerkveno puščico.'Gotovo je bil isti kot v Negovi in pri Sv. Trojici. Na sumu so trije lumpi; upati je, da se najde pravi krivec in pošteno kaznuie.
Sv. Trojica v Slov. gor. Pogorelo je dne 14. decembra svečer Posingerjevo gospodarsko poslopje v G o r. P o r č i č u. Škcde je 1400 K; zavarovano je bilo za 800 K. Ne ve se, kako je ogenj nastal, stanoval nihče ni tam. — Pred nekaterimi dnevi je hodil po trojiškem trgu Giovek, ki je prodajal slovensko in nemško sv. pismo. Najbrže je bilo to protestantsko, luteransko sv. pismo, katoliško sv. pismo se ne predaja po hišah in ljudstvo tudi ne zahteva sv. pisma brez rszlage. Slovenci, ne kupujte od takih ljudi j nikakih knjig, navadno so to slabe, pohujš-Ijive knjige. Vaše berilo naj bodo knjige Mohorjeve diužbe, teh bi ne smelo manjkati pri nobeni družini; kdor j\h nima, naj sž jih izposodi od soseda. — Vogrinčevo kovačijo s posestvom je prevzel kovač B u d j a od Sv. Benedikta. On je sorodnik pokojnega Vo-grrnca. Z novim letom se prične obrt na Budjevo ime. — Umrl je dae 19. nec. stari Ceh v Gor. Senarski. Doživel je visoko starost, v kateri je skoro popolnoma oslepil.
Od Sv. Lovrenca nad Mariborom. Dne 15. decembra so se vendar enkrat vršile v trški občini občinske volitve, akoravno je že avgusta za to čas potekel. To pa se je zgodilo teko natihoma, da smo še komaj 12 ur pred volitvijo to izvedeli. (Dokaz velikanske zaspanosti in desorganizacije med Slovenci! Opom. ured.) Nekateri pa sploh niso vedeli o volitvi. V odbor so prišli seveda tukajšni posilinemci in privandranci, razun enega Slovenca. Prejšnji odbor nam je napravil pri šoli res veliko nepotrebnih stroškov, kateri bi bili lahko izostali, ko bi imeli to stvar v roksh taki možje, katerim bi bilo mar za občinski bi,»gor. Poglejmo še naša slabo urejene ceste, posebno tisto, ki pelje iz trga na Pušo. To cesto so tukajšnji posestniki že s prstom kazali enemu ali drugemu občinskemu odborniku. Cesta se že ni popravila gotovo 18—20 let. Na drugi strani imajo tudi električno razsvetljavo, a »a tej cesti je ni, ne ene svetilke, akoravno plačujejo ti posestniki ravno tako občinski da»ek kakor tržati; * ne stori se od strani občine čisto nič. Seveda, kjer ti purgarji sami ho-1 dijo in se sprehajajo, tam si pridno poprav-I ljajo ceste in si dajo napravit električne luči!
Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. V
• občini Dragovič so bile občinske volitve. Zmagali so vrli narodni možje. Za župana je izvoljen g. J. V r t i č. Slava volilcem in izvoljenim!
Gorica pri Pragarskem. Dae 3. t. m. zvečer je nekdo napadel tovarniškega delavca I. Gmajnarja iz Gorice, ga hudo ranil in oropal. Na sumu sta dva fanta iz Gorice, ki so jih že izročili okrožnemu sodišču.
Denarno pismo izginilo. Izginilo je
denarno pismo neke drsždanske tvrdke v znesku 6000 mark na neko c?lovško pošto. V Mariboru je bilo pismo še vknjiženo. Uvedena je obširna preiskava.
Ljutomer. Lepo hišo s posestvom je kupil tukaj vrli slovenski podobar Goiobič od Sv. Tomaža. Goiobič je zet občespoštovanega kmeta Križmana pri Sv*. Trojici v Slov. gor.
Sv. Bolfenk pri Središču. Našega rojaka g. Karola Mikel-na, ravnatelja na realki v Kromerižu, je deželni odbor morav-ski povišal v 6. plačilni razred. Bolfenčanje čestitamo iz srca svojemu zaslužnemu krajanu!
Marija Snežna. Okrajni šolski svet je odklonil, da bi se 4 razred tukajšce šole zidal in ustanovil s pomočjo nemškega pro-teatantkega šulferajna. Živela nsrodno-za-ved«a Marija Snežna! Prihodnjič več!
Slovenska zmaga. Pri volitvi odbornikov za občino Velenje dne 19. t. mes. je prišlo 100 narodnih volilcev v III razredu; v II. razredu 43 in v I. razreda 10. Nasprotniki se niso udeležili volitve. V lepi velenjski občini je odklenkalo nemškutarjem za vselej.
V Velenju dobe v kratkem električno razsvetljavo. Vpeljala sta jo podjetnika Fr. Skaza in Vinc. Pribošič najprej v svojih mlinih; sedaj pa dobi tudi trg električno razsvetljavo.
Zagoneten slučaj. Nedavno so peljali Jaka Drev, njegov am France, Jaka Pernat, posestnikov sin Janez Skobl iz Staregaioga seno v Slov. Bistrico k trgovcu Katzu na prodaj. Proti večeru so se vračali domov, vsi vinjeni, s praznimi vozovi. Madpotoma je zaostal voz, na katerem sta se peljala Skcbl ;n Pernat; vanj sta bili upreženi dve kravi. Pozno v noč pa pride Pernat k gostilničarja Uranjek-u in pravi, da je izpregel kravi, voz pa je pustil na mestu, ker na njem umira Skobl. Krčmar ni verjel pijanemu Pernatu; drugi dan pa so dobili Skobla mrtvega na cesti, vodeči proti Pragarskemu. Glavo je imel stisnjeno med kolo in zavoro, roka je bila zlomljena.
Umrl je obč. odbornik v Velenju gosp. Matevž Š a i o v e u. — Umri je dne 20. dec. v Kranju sbsolvirani osmošolec gosp. Anton Šlamberger, fin prejsnega ljutomerskega notarja g. Šlambergerja. Tudi na Štajerskem priljubljeni >a ugledni rodbini našu sožalje!
Celjske novice. Caljsko sodišče je obsodilo dva nemška šolarja zaradi nenrav-nosti enega na 6 mesecev, drugega na 5 dni zapora. Več nesramnežev so oprostili, ker so bili premladi. — Kmalu bi bil uSel iz zapora na okr. sodišču zaprti tat Blaš Pepel, dcaa od Sv. Lovrenca. V petek dopoldne so ga peljali pred sodnika, nazajgrede je sagnal ječarju Zagoričniku polno pest malte v oči in pobegnil. Na begu pa je padel po stopnicah, ječar je klical na pomoč, in tatu so zgrabili.
Kostrivnica. Pri celjski policiji se je sam javil 18letni Feliks Kovač, ki je v Kostrivnici zažgal hlev svojema gospodarju županu Alojziju Novaku, ki ga je sprejel v službo, ko je bil deček izpuščen iz graš-kega zapora.
Laiki trg. Bližajo se občinske volitve v našem trgu, kakor tudi volitve v naš okrajni zastop. Nemci, pravzaprav nemčurji, ki so sedaj še v obeh zastopih na krmilu, imajo jako slabo vest in se zelo bojijo, da ne bi po krištefski občini prešla tudi tržka občina
22. decembra 1804.
8L9TKMSKI «OiPODAR.
«fc*a 6.
in okrajni zastcp v slovenske roke. Zato pa hodijo od enega do drugega volilca ter ga prigovarjajo z najslajšimi besedami, naj na dan volitve pomaga njim. Mogoče je pri teh okolnostib, da sa bode res ta ah oni dal premotiti — sebi in slovenski stvari na kvar. Grdo je tako hinavsko postopanje naših nasprotnikov, a Se grSe bi bilo za tega, ki bi se dal pregovoriti in p msgati s svojim gla som naSim protivnikom. Spoštovanje bi zgubil pri njih in pri Slovencih, veljal bi povsod ie za neznačajneža in bojazljive». Pričakujemo torej cd vsakega, ki ima Se trohico narodnega ponosa v sebi, da bo delal čast slovenskemu narodu in na dan volitve neustrašeno stal na nasi strani!
Občina Sv. Krištofa nad Laškem je sedaj popolnoma v slovenskih rokah. Jako čudno vlogo pa Se vedno igra občinski tsjnik. V slovensko družbo prihaja vsake svete čase enkrat — zaradi lepšega — med tem ko redno obiskuje nemške družbe. Najraje poseda pri nemškem županu W«bru, s katerim sta si jako na roke. Bog ve, ksj vedno — tuhtata? Mogoče obžalujeta izgubo Sv. Križtcfa za Nemce? ... Iatina je, da je nekoč moža, ki je povdarjal svojo slovensko narodnost, zasmehijivo »naštenkal«. Nadaljna jstina pa je, da hoče ta sa nemčurje vneti tajnik s slovenskimi odborniki nekako pometati. Ali hoče nadomestovati iubacnjene posilinemSke odbornike? — Tajnik, ki se pajdaši z nem-čurji in z zagrizenim posilšnemškim županom, ki bi vse Slovence najraje v žličici vode utopi!, ni za slovensko občino. Nad obpsgac-jem tega človeka se spodtikajo že vsi tukajšnji Slovenci. Pričakujemo torej upravičeno, da bode občinski odbor ž njim resno obračunal in mu jasno povedal, da dvema gospodarjema se ne da služiti. — Več Slovencev.
Kozjanske novice. Hudo se je ponesrečil dne 31. listop. Janez Zupane, doma na Veterniku kozjanske župnije. Pomagal je v logu graščinskim delavcem smukati velika hlode. Ponesrečenec j» bil nekaj nižje od drugih delavcev, in nesreča, ki nikoli ne praznuje, je hotela, da se je hlod ob neki korenini obrnil v stran, tja, kjer je bil Janez Zupane. Zmečkalo mu je obe nogi, eno skoro polnoma, drugo nekoliko manj; malo je upanja, da bi ozdravel. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico in zelo obžalujemo, da ga je dohitela ta huda nesreča, kar je bil priden mož in vrl narodnjak. — Dne 17. grudna je umrl v Kozjem pri Virantu v listju neki mož, ki je hodil po svetu z lajnami in si s ¿tem kruh služil. Zvečer je Se neki tarnal, da ga noge bolijo; a drugo jutro so ga že naSli mrtvega. Doma je nekje pri Planini. Zopet nov dokaz, da bodimo vedno pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kadar
nas Gospod pokliče na račun! — Pri na3 je
ž» trikrat «neg zapadel, a vsakokrat j,e srečno \ niškain dekliška skopnel. Zdaj, ko te vrstice pisem, so lepi j ¡jSC6l13bra pred
dnevi, kakor pomladi, ker tu in tam se je i spr3ietih 110 deklic v družbo in dne 11. iel kos oglašati. Kakšno smo imeli letino, o | a„ccmbra 66 mladeničev. Navdušenje in ve-
kom in poddesetnikom trne se na vsaki dve leti dovoliti dopust sku no na dobo deset tednov, ostalim vojakom 64 dni. — Onim podčastnikom, ki služijo čez postavno dobo, se lahko dopust razdeli na dve let;, a tako, da ena dopustna doba ne presega 8 tednov naenkrat. — Č9 le ne ostane ta potrebni ukas samo na papirju, ker vojaflia obiastva j »iz službenih ozirov« prepogosto zavračajo še tako utemeljene prošnje. Dobrodošel bo omenjeni odlok starišem, kateri med najnujnejšim poljskim delom lahko prosijo dopusta sa svoje sinove. .
Razglednice in poštnina. Svoječasno je ministrstvo dovolilo, da se na »posetnice« ali ksrie-viritnice sme napisati do pet besedij in se na taksno odpošiljatev v odprtem zavitku sme prilepiti znamka sa 3 h. Občinstvo se je pa te polajšave začelo tudi posluževati pri razglednicah. A to ni dovoljeno. Če na razglednico nisi napisal nobene besede, lahko jo odpoSljeS kakor tiskovino z znamko za 3 h, in v tem slučaju besedo »D pisnsea« nadomesti z izrazom »Tiskovina.« Ca si pa na razglednico kaj napisal, moraS vzeti znamko za 5 h.
Cerlivem« siv&vh
Duhovniške vesti. Imenovan je za
nadžupnika v Hočah in dekana dravskopolj-skega č. g. Adam Grušovnik, dosedaj žapnik v Puščavi. Provizorjem v PuSčavi ja imenoval č. g Ivan L o r b e k, doslej kaplan v Selnici ob Dravi. Prestavljena sta čč. gg. kaplana Aston K o v a č i č iz Prihove v Št. Iij pod Turjakom, Martin Lenart iz Št. Iija pod Turjakom v Selnico ob Dravi. — Za župnika v Podsredi je imenovan č. gosp. Matija V a u p o t i č , dossdai župnik v Sko-mrah Č g. župnik zreški, Matija K a r b a, je imenovan za previsorija v Skonirah. — Razpisana je župnija v Puščavi d o 17. jan. 1905 in župnija v Skomr&h do 27. jan. 1905 — Umrl je č. g. ztatomašnik lavant šk< fije Matija Košar dne 16. dec. zjutraj v Radomlju kamniške fare. Rojen je bil 30. avg. 18 ¿3 pri Sv. Juriju ob ščavnici, v mašnika posvečen dne 31. avg. 1846 po škcfu Z&ogerle, bil kaplan v C inureku, vojaški duhovnik osem let na Ogrskem, Galiciji in na Laškem, za kar je dobil cd papeža Pia IX vojno svetinjo, potem župnik v Pernicah na slovensko-nemški meji na Štajerskem, ondi stopivži v pokoj deloval kolikor todko v dušnem paatirstvu v Bočni na Štajarskem, v Laobnu, Kraubadu in Oberweisn na Zg. Š;aj., preselivši se na Kranjsko deloval v cerkvi in v zasilni Soli na. Dobravi pri Bledu in sedaj devet let v Radomlju- Živi mu na Štajerskem še brat, vpokojeni župnik Jakob. Večni pokoj njegovi duši!
Na Vurbergu se je ustanovila mlade-Marijina družba. Dne 8.
sv. mašo jo bilo slovesno
tem morebiti kaj več prihodnjič. Vsem cenje nim bralcem »Slov. Gospodarja« vošči srečne in vesele božične praznike kozjanski poročevalec.
Vinogradniški tečaji na Štajerskem. Štajerski deželni odbor je določil, [da bodo za vinogradnike zimski tečaji o ameriških trtah, o sadnih vrtih in o ravnanju po vrtih in vinogradih od 15. februarja do 1. decembra 1905 posebni poučni tečaji. Opozarjamo na tozadevni inserat.
Časopis sa zgodovino in narodopisje. Ravnokar je izSel 3. in 4. snopič »Časopisa«, glasila »Zgodovinskega društva« za Sp. Štajersko z jako raznovrstno vsebino, o kateri bomo natančneje poročali drugokiat. Redni udje, ki plačajo na leto 5 K udnine, dobe list zastonj, in sicer Se lahko do 15. jan. 1906 vsakdo pristopi kot redni ud za 1.1904 in dobi kot tak I. letnih brez daljnih strdkov. |
Dopust vojakom. Vojno ministerstvo -je z odlokom z dne 2. dec. 1904, oddelek 2, ? «t 9576, sleda*« ukszalo: Vsem podčasini-
Navdušenje
seljb mladine je biio veliko. Bog daj, da bi družbi krepko prospevali!
V	Kostrivnici je bil sv. misijon od 19. do 28. m. m. Vodili so ga čč. misijonarji is Celja. Udeležba je bila vs lika.
Sv. Križ na Murskem polju. V občini Krištanci obhajali so 8. dec. t. 1. prav veselo praznik Brezm. spočetja. V namen jubileja postavili so si lepo kapelo, z umetno
•	izdelano podobo Brezmadežne in zvončkom i premižega glasu, ki se je ta dan slovesno I blagoslovila. Dela jim vso čast!
V	Slov. Bistrici smo od 10. do 19.
*	decembra obhajali sv. misijon. Vodili so ga 1 čč. gg. misijonarji Franc Kitak in Janez
Zdravljič iz Celja ter o. lazarist Doberšek iz Ljubljane. Udeležba verregi ljudstva je bila velikanska! Hvala Bogu in neutrudljivim ~g. misijonarjem!
Pustrsia poročil«. „Mariborska čitalnica" je imela min«.
nedeijo svoj občni zbor. Za predsedn ka je zopet izvoljen g dr Fraujo R nins.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali Mohorjam v Slivnici pri Mariooru 25 kron.
Predavanje zgodovinskega društva za Spodnji Stajer. V soboto, dne 17. t.
m je priredilo naše zgodovinsko društvo v čitalničnih prostorih »Narodnega doma« znanstveno predavanje. G. predsednik dr. T u r n e r pozdravi vse navzoče, posebno mladino, ki s navzočnostjo kaže, da so ne boji slovenske slovnic«. G. Gabrijel Majcen je govoril »K petdesetletnici Janeiičeve slovnice.« Veliko je slovenskih mol, ki v slovenskem narodu še niso dobili tistega priznanja, katerega so zaslužili. Eden izmed tistih je tudi J&nežič. Kar je storil, storil je vse iz ljubezni do milega materinega jezika. Dolgo je poučeval slovenščino na celovški gimnaziji in realki čisto zastonj. Oa ima tudi p^bg Slomšeka in Andreja E nspielena veliko zaslug da sa je ustanov*la n Sa dična Mohorjeva družba. Zatoraj slava temu možu! Ti pa, slovenska mladina, posnemaj tega vrlega moža v neumornem delu za naSo versko — narodno stvar.
Sv. Križ na Murskem polju. K zadnji zbiri za »Dijaško Euhmjo« v Mariboru so tudi v živilih prispevali posestniki iz Buče-čovec: Matija Slavič, Franc O ¿tare, Franc Žitek, Alojz Kosi in Mihael Kolmanič. U Bančan: Franc Lubi. Iz Grlave: Aaton Belec, Josip Skuhala, Josip Verbaujšak, Marija Makovec, Ivan Štampar in Ivan Filipič. Iz Krištsnee: Mirko Belec, Ivan Podplatnik, Aaton Kosi, Marko Zmazek in Marija Zmazek. Iz Šalinec: Aaton Siavič, Liza K*ela, Jakob Peršak, Marija Ctf, Franc Muršič in Josip Podgorske. — V zadnjih treh vaseh nabiral je posestnik Josip Verbanjšak iz Grlave z lepim vspehom, kajti nabral ie 7 vreč krompirja in repe ter 18 litrov fižola. — Tedaj, iskrena zahvala vsem radodarnim in zavednim gospodarjem in gospodinjam 1 Bog plati!
Ljutomer. Povodom desetletnice obstanka slov. psvsk. društva v Ljutomeru podarila sta temu društvu ^ebčastiti gospod dekan in duh. svetovalec Martin J u r k o v i č 20 K in velečastiti g spod Anton S r a b o -č a n, viksrij v Konjicah 15 K; obema ve-lečasiitima gospodoma izreka društvo naj-iskrenejo ¿¿hvalo.
Zreče. Oacni zbor tuksjSnega društva »Straža« se je minolo nedeljo izvrstno ob-nesei. Gospod poslanec RoS je opisa val razmere v deželnem zboru s posebnim obzirom na kmetijstvo. Poslušalci so popolnoma odobravali ravnanje njegovo v -sveži s cstaliml zastopniki siovenskih smete . Več prihodnjič!
Gospodarske drofetlnle«.
Soseda RszumniLa prašičja reja je
naslov ravnokar izssli, 153 atrani obsegajoči knjigi 8 44 podobami, ki jo ie izdala c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Knjigo je prevei, oziroma priredil sa naše razmere družbeni ravnatelj g. Gustav Pire, in sicer po nemški knjigi dr. Stsusrts, kr. profesorja na kmetijski akedemji v Weihenstephanu. Slovenci dosihdob sploh nismo še imeli strokovne knjige izključno za prašičjo rejo in prav gotovo Se nobenega stroko- naga spisa tako poljudno in vsakemu razumljivo pisanega kakor je omenjena knjiga. Kmetovalčevi bralci že poznajo Razumnikov« dobre svete, ker je bil spis priobčea v letošnjem ^Kmetovalcu«. K*r se je pa kmetijski družbi vaiao zdelo izdati spis v celoti, zato se je oskrbel ponatis, ki bo vsakemu prasiče?ejcu dobro služil, zlasti tistim, ki ae bere »Kmetovalca«. Na izredno poljuden način v obliki pogovora s «ovaščani razklada, poučuje, bodri in svari Razumnik svoje sosode glede prašičje reje, spodbija napačne ugovore in napeljuje k umni in pravi prašičji reji. Na ta način se razpravlja v 43 poglavjih vg®, kar se tiče vzreje, reje,
rmljenja in oskrbovanja prašičev, pomoči
Afeinu 5
22 decembra
pri porodu, ter o poglavitnih navadnih in kužnih boleznih pri prašičih. V knjigi se upošteva izključno sama praksa; nerazumljivih reči ni nič, in tam, kjer se mora kaj vednostnega povedati, je vedel pisatelj izvirnika res take mikavno in poljudno razložiti, da mera vsakdo razumeti. Dr. Steuer je spisal celo vrsto takih poljudnih kojig za nemške kmete, in da je z njimi pravo zadel, spričuje njih ogromno razširjenje. Prepričani smo, da bo njegova poslovenjena knjiga »Soseda Razumnika prašičja reja« tudi pri nas imela isti uspeh in da ne bo slovenskega prasiče-rejca, ki bi knjige ne prebral. Kmetijska družba je izdala knjigo v svrho pospeševanja prašičje raje, zato ji je nastavila ceno samo na 1 K s poštnino vred, dasi nemški izvirnik stane 3 K. Knjiga se naroča pri omenjeni družbi ter je denar naprej poslati.
Društvena naznanila.
V	Rušah priredi na Štefanovo podružnica družbe »v. Cirila in Metoda kakor vsako leto tudi letos veselico v gostilni g. Novaka. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 20 h.
Gospodar, bralno društvo .Skala' pri Sv. Petra pri Mariboru ima dne 26. t. m. po večernicah v gostilni g. Muršeca svoj redni občni »bor. Poročilo starega in volitev novega odbora. Svirali bodo domači tamburaši in nastopila dva mladeniča-govornika.
„Ml&deniška zveza" bralnega društva v Št Ilju nad Mariborom ima na Štefanovo dne 26. grudna 11. svoj občni zbor, na katerem nastopi tudi nevstraäeni vodja jtreninske „Zveze" kot govornik. Vsi vrli fantje se prijazno vabijo na ta shod, ki se vrši v bralni sobi po večernicah. Mladi, le naprej, le naprej, dokler je še vetra kej! — Voditeljstvo.
Kat. gosp. bralno društvo pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ima v sredo, dne 27. t. m. svoj letni redni občni zbor ob 5. uri zvečer v Poličevi gostilni. — Odbor.
V	Vnhredu priredi 1. jan. 1905 novoustanovljeno bralno društvo veselico v gostilni g. Sgerma. Na vzpo-redu je petje, tamburanje in borka: Kmet Herod. Začetek ob 5. popoldne, vstopnina 40 v.
Kmetijsko društvo v Leakovcu ima dne 1. jan. 1904 ob deveti uri predpoldan v društvenih pro-
storih svoj občni zbor a sledečim vsporedom: 1. Posvetovanje v razdružitvi oziroma volitev načelnika. 2. Nasveti in volitev likvidatorjev. Ob pol 10 uri je sklepčno vsako število udov. Odbor.
Bralno društvo .Naprej' pri Sv. Barbari v Hal. naznanja, da se namenjena veselica preloži na nedoločen čas.
Mladeniška zveza pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ime svoj občni zbor na Štefanovo po večernicah v čitalnici. Na dnevnem redu so: poročilo o delovanju v 1. 1904, volitev novega voditeljstva, razlaganje obč. volilnega reda za Štajeisko ter odgovor na zanimiva vprašanja v vprašalni škatlji. Mladeniči, pridite na ta zbor!
Vabilo k tomboli v Iljaševcih, katero priredi gasilno društvo na dan sv. Štefana, dne 26. decem. t. 1. ob 4. uri pop. v gostilni g. Marka Vaupotiča v Noršincih pri Ljutomeru.
Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni
priredi na „Štefanovo" dne 26. t. m. v prostorih gosp. Škrleca veselico s petjem, tamburanjem in z igrama „Trojna pot v življenje" in „Dve materi". Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina za ude 15 kr., za neude 20 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Bralno društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja priredi na dan Sv. Štefana t. j. dne 26. decem. t. 1. v prostorih nove šole veselico s petjem in gled. predstavama. Vzpored: 1. P. Hug. Sattner: „Studenčku", poje mešan zbor. 2. P. Hug. Sattner: „Na planine!" poje mešan zbor. 4. Igra: „Jeza nad petelinom in kes", vesela igra v dveh dejanjih. 6. Igra: „Kmet Herod", burka v dveh dejanjih. Začetek ob 3. uri. Vstopnina: sedež 40 h, stojišče 20 h. — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Fantje in dekleta iz Vogričevec vprizorijo na Štefanovo, v ponedeljek dne 26. decembra v gostilni g. Martina Vrabel v Vidanovcih predstavo gledališke igre „Zmešnjav» nad zmešnjavo."
V Št. Pavlu pri Preboldu bo na Štefanovo, dne 26. decem. predaval kmetijski potovalni učitelj Fr. Goričan o umnem gospodarstvu ob 3. uri popoldne na Pekovem. Potem bo velik srečolov v korist „Gospodarskega društva". K obiiln udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo v Braslovčah ima svoj sedmi občni zbor dne 1. jan. 1905 popoldan po večernicah v bralni sobi z vzporedozn: Poročilo o poslovanju starega odbora, vsprejem novih udov, zatem volitev odbora in predavanje o potovanju po Švici in Francoskem (g. Fermé.)
Katol. bralno društvo na Polzeli ima svoj redni letni občni zbor na praznik sv. Štefana ob pol
3. uri popol., po večernicah, v župnišfiu. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Bralno društve v Laškem trgu priredi dne 26. t. m. ob 4. uri popol. veseloigro „Blaznica v prvem nadstropju" in „Eno uro doktor". Po predstavi prosta zabava.
Bralno društvo v Laškem trgu ima dne 8.
prosinca 1905 ob 4. uri popol. v bralni sobi svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom.
Prošnja.
Pred par meseci smo poslali nekaterim rodo-yubnim gospodom na Spodn. Štajerskem v Ljubljani izišlo knjigo „Za resnico", ki smo jo izdali in založili skupno z drugimi sloven. bogoslovci. Ker so stroški veliki, prosimo uljudno tiste gospode, ki še niso poravnali naročnin» (3 K), da bi jo poslali na naslov: Ant. T k a v c, bogoslovec v Mariboru.
Mariborski bogoslovci.
Ustnica uredil. Galicija: Enakih dopisov načeloma ne sprejemamo. Da ste nam zdravil — Marija Puščava: Istotako! — Sv. Jarij ob Ščavnici: Ne objavljamo jjvnih pohval, kar so gospodom večinoma neljube. — Črešnice, Z*vrč in Marija Snežna: Vsled pomanjkanja prostora tokrat nemogoče! Pozdrave!
Loterijske čtovilke
Gradec 17. decemb.: 56, 84, 9, 78, 48. Dunaj 17. decemb.: 2, 48, 15, 70. 44.


Kupujte
«
NARODNI KOLEK!
»
Slovenci! Spominjajte se
„Zgodovinskega društva!"

gas
Si

Vsaka beseda stane 2 yin.
Najmanja objava 46 vin.
ALA OZNANILA
• • •
Vsaka beseda stane * vin. •••••••••
ges-i.
asss
Si

isssss;
lj Vsaka beseda j j stane 2 vin. j j
Večkratna objava po dogovoru.
Ti inserati se sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Proda se.
Stampllje iz kavčuka, modele za predtiskarjje izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gr&ver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.
426 61—?7
Prenovljena! dobro zidana, jedno-nadstropna hiša, z 2 velikima kletima, v kateri je tudi prodajalna, se takej pod ugodnimi pogoji proda. Več se izve v Bankalarigasse št. 4, Maribor. 746 10-8
Dvonadstropna hiša v Mariboru
Franc Jožefovi ulici, 11 stanovanj, mesečna najemnina 270 K, se iz proste roke proda. Posestnik je tudi pripravljen, hišo zameniati za gozd. Pojasnila daje Janez Spes, Windenauerstrasse 26.
766 10—7
Svlnsko maslo in druge pridelke iz mleka kupuje po najboljši ceni Amalia Šmyra, Dunaj XVII., Elterleinplatz 7. _781 10—6
Posestvoi lepo, rodovitno, z vinogradom, gozdom itd. Hiša in gospodarsko poslopje, pripadajoče k zemljišču, je jako dobro ohranjeno, Ivan Gosak, posestnik in gostilničar. Ziče, pošta Loče, Štajerska.	812 3—3
Posestvo v Gornjem Hlapju, obstoječe iz 18 oralov zemjje (vinograd, sado nik, nji^e. travniki in gozd), hiše in gospodarskega poslopja in Btiskalnice. — Posestvo pokaže g. Škof, župan v Št. Jakobu v Slov. gor. Natančneje se izve pri
fospej pl. Tarnaviecka v Strassu pri pielfaldu.	770 3—3
Konjiček je na prodaj, 4 leta star, krepak in čil, z novo opravo in popolnoma nov voz (polovico pokrit). — Blago se vidi in cena se izve pri lastniku v Studencih pri Mariboru št. 48. 813 3—3
Zeljno seme (kaps) zanesljivo ka-ljivo edino pravega Kašeljskega zelja, katero naredi lepe, trde glave ter rodi v vsaki zemlji. Prodna dokler je kaj zaloge; navadno žlico (20 gr) za 80 vin. poštnine prosto, Ign. Mercina, posestnik in trgovec v Zgornjem Kašlju, p. Zalog, Kranjsko. Pri manjših naročilih sprejemajo se tudi pisemske znamke. Na naročila brez denarja se ne ozira. 803 18-4
2 mali posestvi, 20 minut iz Maribora, okoli 70 oralov sadonosnika, vinogradov, nekoliko njive, hiša in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju, z opeko krito, se prodasta vsaka za 3000 gld. pod jako ugodnimi pogoji. Natančneje se zve pri g. Vincencu Kos, Gosposka ulila št. 40. HI. v Mariboru.
820 3—3
Mlin ob potoku blizu Ormoža, močan, s tremi kolesi, zadostna vodna moč, se tudi lahko poveča, se proda ali pa da v najem. Vpraša se naj: Ferdinand Kralj v Ormožu.	832 2—2
Novozidana, vili podobna hiša, 12 let davka prosta, veliko dvorišče, vrt z vodnjakom, na suhem kraju, pol ure cd Ptuja, 3 minute od hajdinske cerkve, tik glavne ceste, je primerno za vsakega uradnika v pokoju, tudi za kakega rokodelca ali obrtnika, se proda iz proste roke zavoro preselitve sedanje posestnice. Več pove lastnica Ana Wekuš v Ptuju, Florijanslc» ulica št. 1. 826 3—2
Lepa, velika hlia, z lepim vrtom in sadonosnikom, pri veliki, lepi cesti, čisto blizu cerkve, kjer je že več let dobro obiskana trgovina z mešanim blagom, se proda. Naslov pri upravništvu lista.
82» 3—2
Vinogradniki, ki potrebujejo za spomlad amerikanske divjake, močne, za suho cepiti, I. in II. vrste, bolj drobne, kakor tudi ključev ali rožljev, vse Rip. portalis, močno za cepiti, naj se čim prej oglase. Divjaki I. vrste 2 40 K, H. vrste 1-60 K, ključice 150 K 100 komadov. Divjaki še niso izkopani. Martin Slod-njak, posestnik v Bodkovci, p. Juršinci pri Pftvjo.	830 3—2
Trte. Na prodaj imam 5000 cepljenih trsov na Rip. portalis, I. vrste 100 kom. 16 K; n. vrste imam 2000 kom., 100 kom, 8 K in sicer Laški rilček, zeleni veltlinec, bela in rudeča žlahtnina, beli Burgundec, Rulandec in nekaj Španjola. — Glaser Makso, posestnik, Janževvrh, Selnica ob Dravi.	860 8—1
Lepo posestvo, hiša z 2 sobama, zidani in obokani hlevi za konje in krave, škedenj in kolarnica, velik Badonosnik s košenino, velike svinjske brajde, velik vrt, velik okol za svinje, velika njiva, 1 uro od Maribora, 10 m od cerkve, na lepem prostoru, se proda. Naslov pove upravništvo.	847 2—1
Lep les je na prodaj v Polički vesi. Alojzij Gornik, Jareninski dol, pošta Ja-renina._844 3—1
Lepa hiia z vrtoma in lepim sadonosnikom, s popolno gostilniško koncesijo. prodajo tobaka in trgovina, na lepem kraju, blizu mesta in kolodvora na Spod. Štajerskem, se po nizki ceni proda. Kje pove upravništvo.	846 3—1
Proste služb.
Orgljarska in mežnarska služba se odda s 1. januarjem 1905 pri Sv. Janezu na Peči blizu Velenja. Neoženjeni imajo prednost ter se naj pred novim letom pri župnijskem predstojništvu osebno oglasijo. — Strašek, župnik. 827 8—2
Kuharica, kot taka želim stopiti v službo, sem spretna v vsem gospodarstvu, priporočam se tudi kot gospodinja. Ponudbe pod naslovom: N. N. poste restante Sv. Tomaž bi. Ormoža.	834 2—2
Močen fant se želi rokodelstva učit. Jožef Raner v Kamnici pri Mariboru, pri gospej Mariji Urletter.	843 2—1
Pekovski učenec, kateri ima vesele do pekovske obrti, v starosti 16 do 17 let, krepke postave, sprejme se takoj pri g. Janezu čakš, pekovskem mojstru v Slov. Bistrici.	847 2—i
Meinar, neoženjen, se sprejme na faro blizu mesta Maribora. Kje, pove upravništvo.	851 a—:
Ekonom, spreten in zanesljiv, s par-letno prakso, za neko veleposestvo na Hrvaškem, se išče. Priglasiti se je takoj osebno ali pismeno na Martina Cerjak, ekonom v Rajhenburgu. 849 1—1
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
se priporoča
v razna tiskarska dela,
22. decembra 19CML
SLOVENSKI 80SP0DAR.
%inn 7.
Zahvala,
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja pri nenadomestljivi izgubi naše priljubljene matere, oziroma babice itd. gospe
Terezije Sever roj. Masten
posest« na Hdm in v Loperčical, m 1-1
kakor za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, izrekamo prečastiti duhovščini, učiteljstvu, vsej rodbini od blizu in daleč, kakor vsem drugim udeležencem najsrčnejšo zahvalo.
Žalujoči otroci.
Naznanilo.
Deželni odbor štajerski je sklenil v svrho dobre izobrazbe viničarjev v sadenju amerikanskih trt in sadonos-nikov tudi v 1. 1905 ustanoviti vftničarskt teč rt j in sicer: 1. na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, 3. na deželni viničarski šoli v Ljutomeru, 4. na deželni viničarski šoli v Gornji Radgoni in 5. na deželni centralni trtni šoli v Spod. Pobrežu pri Ptuju.
Ti tečaji trajajo od 15. febr. do 1. decem. 1905.
L. 1905 se bo sprejelo: v Mariboru 14, v Gornji Radgoni 12. v Ljutomeru 12, v Lipnici 24 in v Spodn. Pobrežak 24 sinov posestnikov in viničarjev. Ti dobe tam prosto stanovanje, vso hrano in tudi 8 K mesečne plače.
Poučevanje na teh tečajih je v prvi vrsti praktično in samo toliko teoretično, kolikor je neobhodno potrebno za samostojne delavce in samostojne vialčarje.
Po dovršenem tečaju dobi vsak obiskovalec spričevalo o svoji sposobljenosti.
Prošnje za sprejem, ki so koleka proste, morajo poslati prosilci vsaj do 15. jan. 1905 dežel, odboru štaj.
V tej prošnji se mora navesti, v kateri zavod želi prosilec vstopiti in priložiti: 1. dokaz o dovršenem 16. letu; 2. nravnostno spričevalo, katero mora biti potrjeno od župnijskega urada; 3. zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni; 4. odpustno spričevalo od ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati ves tečaj (od 15. febr. do 1. decem. 1905) neprenehoma obiskovati in kar se tiče izobrazbe, ubogati vsa povelja poljedelskih strokovnjakov.
Gradec, 4 decem. 1904	840 3—1
Od deželn. odbora štajerskega.
	;' V m -	pS»3				A
						
Največja in najcenejša
domača slovenska eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine. Priznano dobro blago! O mam Žepno nre so pravega | švioarakega izdelka.
H. Suttner
urar v Kranju (Krainburg).
Zalagatelj družbe c. kr. državnih uradnikov za Avstrijo, priporoča svojo bogato zalogo finih in »a-1 tančno idočih pravih švicarskih ur, zlatnine in srebr-1 nine. — Mal dobiček, veliko spečevanje. — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ===== •O Opomba: Da je moje blago žare* fino in 1 ure zanesljivo Irtoie, je dokaz to, da razpošiljam iste na vse kraje sveta. — Kdor hoče dobro id*»čo uro kupiti, nai
1
Novoletne
I
vošeilne ogledniee
H •• zaupno obrne na mojo tvrdko.					
					4BABABAB
Vinogradniki, pozor!
Naznanjam, da imam za letošnjo jesen in prihodnjo spomlad veliko množino na suho	883 6—2
cepljenih trt «if»-
na prodajo in sicer cepljenih na Ripario Portalis in Solonis. Beli Burgundec 6500 Traminec 1100 Silvanec	8500
Nemški rizlec 1000 Rulendec 5000
Cena za premožnejše posestnike 140 K, za revnejše pa 80 K tisoč kom. Divjakov od R. Portalis in 8olonis dobro vkoreni-njenih imam 30.000, k po 16 K. Prekupci so izključeni. Pri naročilu naj se pošlje 10 % are od naročene svote. Trte se pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje. Naročila se sprejemajo, dokler bo kaj zaloge.
Janez Šegula,
veleposestnik in trtorejec v Hla-poncih, poŠta JurSinci pri Ptuju.
Šipon	5000
Laški rilček 17000 Muškat 500 Izabela 300 Žlahtnina 1500
Kuverte
s firmo
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
111 Uradne
if pečate
|j= priporoča
^ tisi. sy. Cirila HHi
oooooooooooo
Dobra, stara štajerska
VI
prodajajo se iz zapuščine umrlega gosp. Franca Kočevar v Mariboru
v sodčekih od 56 litrov do 300 litrov po zelo nizki in sicer po zapuščinski cenitvi nastavljeni ceni.
Sodi z vinom se po isti nizki ceni računijo in prodajajo. Kupci za vino se naj blagovoljno oglaSajo	842 2—i
v hiši Franca Kočevar v Mariboru hit. 25 Elizabetina oesta, v G-raškem predmestju.
OOOOOOOOOOOO
I I« L trn ■ « I	Z^'I '	Ml
SEgia! SlŽElei]
Naznanilo.
m
Hranilno in posojilno društvo v Ptuju
(roaojUai»«)
ima zaradi sklepanja računov od 25. decembra 1904 t. j. od Božiča pa do 6. januarja 1905 t. j. do sv. Treh Kraljev pisarno za stranke zaprto; edinole hranilne vloge se sprejemajo in izplačujejo vsak delavnik dopoldne.
846 i-i Ravnateljstvo.
S3SS jggjpifi
Pl
m i®
1 Ha
o
I-
J-
n h
P
i-ti ti d it. lO ki v-f0 n >o ai m >o e-o-
»o se se
a«
o-
h iii ijo 0-ta Ji IS
IZ-
ijc
iV-i
td j»
i« i
ijc aj< >n al
oj i
vc b
rai ile et to\ im Ito
B
SfoUI i.
ŠL0?iM3 GOSPODA k.
22 decembra 190i.
t'
C3
co . . a»
o
V)
o
II
'>
o es?
NajlsoijŠ8 S6 kup! pri obče znani domaČi zanesljivi trgovini z manufakturnim blagom
VVorsche
,pri solnou4' ^Ksslncu^ „pri solneu"
Gosposka ulica št. 10
Herrengasse Nr. 10
katera priporoča slavn. občinstvu svoje letne in jesenske novosti, bodisi za moške ali ženske obleke
v veliki in lepi izberi, po izredno najnižji ceni. Sskno (štof) sa eelo moško obleko (suknja, klale in telovnik) 310 metrov dolg stane gld. 2.50, 3 20, 4&0, 6.— in naprej do najfinejše vrste, gladki, črni, rižasti in modno barvani kamgarni, lotlni in vsake
22	vrste suknenega biaga.
Lepa, pristna volna u žensko obleko gld. 1.40, 1.80, 2.30, 3.— in naprej do najfinejše vrste v najnovejših modnih barvah; izvrstni lepi svileni robni as, aa glavo od gld —65, —.80, —90, 1,—,
1.20, 1.40 in naprej do najfinejše vr>te. Velika za *og« perilnega blaga, druka, dobrega platna, gradlna za postelje, posteljne odeje lastnega izdelka od gld. 2,— naprej, izgotnljeno rjuhe od gld —.90 naprej, prti, servijete, brisače, vsakovrstno opravo in mnogo drugega. — Za zanesljivo blago, dobro postrežbo in pravično mero se jamči.
i t
to o
25. £
o
S" %
w< a»
Ca)
O»
S* t »
a -t
| Alojzij Uogi
#	usnjar v Ljutomeru, i
¿čl *
t^^ priporoča slavn. občinstvu svojo zdatno pomnoženo zalogo BC "va-snja, in v to stroko spadajoče potrebščine, kakor čevljarsko orodje i. dr. po «S? najnižjih cenah. — Enpalem bože veske vrste ter jih ¡¡¡delujem točno po najnižjih cenah. Za dobro delo se jamči.	888 3—1 ^

Svoji & svojim!
S Kmetovalci! « obvarujte g
f i	------------svojo živino!
™ pred hromoto in kostolomnico, katere bolezni bodo po Izjavi živino- W e zdravnikov, letos radi krme. ki ima premalo rudninskih snovi v sebi, pri 0 ffSi	živini neizogibne in pridevajte stalno 1a8 16—7
J Barthelnovo poklajno apno.
• Ce te živini da nekaj deka tega apna, koristi več, kakor če se poklada po gfa izbruhu bolezni toliko kilo na dan. — Tega apna se porabi v pol leta © za pokladauj« pri eni kravi 6—7 in pri enem prašiču 8—4 kg. ^
• Izdatek majhen! mi—■ i i in Učinek velikanski! a 6 kg K 2 — iz Dunaja, 50 kg K 12 — iz Maribora. ^ ===== JDcpis-u-je se slovem-slKi I	-
@ Milia Barthel in drug na Dunaju X./3. *g|
QXXXXXXXX XXXiXXXiXX»OOOOČO
Trgovina z železnino .Merkur'
P. Majdid CELJE
Za zimo: peči,
raznih vrst, tudi, za kurjenje z ža-( ganjem, štedilniki,«
vsi zraven potrebni deli in pri-'prave. 775 7


\
Ir*odpis&ni uljudno naznanja, da otvori svojo notarsko pisarno v prihodnjem novem lete, t. j. due 1. prosinca 1906 1.
1. prosinca
- y Ptuju, v iiiši t VMa. Branflgasse št. 9.
v bližini c. kr. sodišča ter se slavnemu občinstvu priporoča.
K*
841 3 1
Kazimir Bratkovič,
c. kr. notar.


CJostilna „pri pošti"
v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 4y,
nasproti južnemu kolodvoru.
Priporočam svojo znano gostilno, koder točim izvrstna naravna do-W mača vina iz vinogradov gospe Neubauer, vedno sveže marčno piwo |»S ter postrežem z najukusnejšimi toplimi in mrzlimi jedili. — V obilni HH obisk se priporočam
S 839 3-i	3Itirij« Meden,
f
i
i i 4
Bogata zaloga poljedelskih strojev, posebno sedaj ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦MmmHKH
siamoreziiice
kotlov za žganje kuhati
in vfeeh drugih v železniško stroko spadajočih pred X metov. — Najboljše nmetno gnojilo za travnike inX
polja ^^ Tomaževa žlindra in kajnit.v
Uijt" Navodila zastonj.	V
OXXXXXXXXXXX XXX xxxxxxxxo
Otvoritev trgom.
Slavnemu občinstvu pri Sv. Juriju ob &&avniol in okoltol uljudno naznanjam, da sem v svoji novo zidani hiil
odprl --------------------------------- --—--------
trgovino z me&mmim Mm g mm.
Kot domačin zagotavljam vsakemu najboljšo in najcenejšo postrežbo ter se priporočam v blagohoten obisk. — Z odličnim spoštovanjem
8S7 1—i
*
H
R
«t 4

Jožef Farkaš
Sv. Jurij ob ¡^(iavnici.
Mečje posestvo
v bližini mesta Ptuja je takoj na prodaj pod ugodnimi pogoji. Posestvo meri 200 oralov, Od teh 200 oralov je 30 oralov travnikov, na katerih se lahko trikrat na leto kosi. Drugo so njive in gozdi. Na posestvu je večja opekarna, tudi vodna moč. K posestvu spada tudi manjša gosposka hiša. Daljna pojasnila se dobe pri Avgustu pl. Plahki, odvetniku v Ptuju. ssi 2—2
k»t. tuli, rtruit»*
Oiiimmvi aradni*	I «Liki»»«
Današnja številka ima „Božično prilogo."
Ti»V tfait», 0u tla,
BOŽIČNA PRILOGA.
Božična pesem.	9
(Po stari pravljici priobčil Stevo Ermanov.)
V pritličju visoke hiše v nekem mestu je prebival reven čevljar. Vsled njegove pridnosti in poštenosti so ga meščani sploh cenili; in ker je tudi dobro delal, imel je vedno dosti dela. Vendar pa, dasi je od zore do pozne noči nabijal po podplatih, vendar si ni mogel nič prihraniti od zaslužka za stara leta. Zato je večkrat vzdihoval in se oziral po svetu, kjer, tako se mu je zdelo, vlada le blagostanje in sreča. Toda take misli so mu le za hip prišle; on je bil dober kristjan; kristjan pa naj se uda v voljo božjo, če ga tare kaka neugodnost.
Vzrok te njegove nejevolje pa je bil ta, ker ga je dobri Bog blagoslovil tako, da se mu je vsako leto narodilo dete; letos sinek, lani hčerka in zopet sinek itd., a vsi otroci so bili zdravi in trdni kakor žeblji.
»Gospod Bog!« — potožil je včasih čevljar, »čem^i naj slavim nova rojstva, ker imam že šest otrok, sedem, osem; kedaj bo vendar konec te dolge vrste?!«
A prišlo je še deveto dete na svet; tedaj mu umrje žena.
Dvoje, troje otrok je že hodilo v šolo, enega, dva, je bilo treba doma učiti, eno dete nositi v naročju, enemu »papo« kuhati, eno oblačiti, eno umivati itd. Res, cenjeni čitatelji, to ni kar si bodi! —
Kadar jim je čevljar pripravljal obutev, treba je je bilo devet parov, kruha je trebalo devet kosov. Ko je bilo treba postelj, stale so od okna noter do duri preko vse sobe; na njih pa je bilo polno bitij, ki so včasih zagnale mogočen »slavo-spev«, da so čevljarja ušesa bolela. —
Včasih, ko je tudi ponoči nabijal kopita, da bi mogel rediti toliko ust, je rad zdaj tega, zdaj onega pokregal, če niso mirno spali; vendar ga je pogled nanje navdal z nekim veseljem. Devet jih je, celih devet! Ali vendar le, hvala Bogu, saj niti ne ve, zakaj bi bil nevoljen; otrok je zdravih vseh devetero, radi se imajo, lepi so in pridni. Toliko že preskrbi, da se prežive pošteno.
Otroci pa so bili res čvrsti, in niso mislili pomreti še tako hitro; to jim je bilo že usojeno; ni jim škodoval ne mraz, ne vročina, ne sneg, ne dež in tudi ne črni kruh, četudi ga niso imeli preobilo.
Približal se je Božič. Tisti dan pred sv. večerom je šel mojster z doma, raznašal je izgotovljeno obuvalo. Grede domov je videl prodajalke, ki so prodajale rumena jabolka, lešnike, orehe in igrače; pridnim otrokom v dar. Naš mojster bi tudi rad kaj kupil svoji družini; a kaj? Vsem deveterim? To bi preveč stalo! Čakaj, nekaj drugega jim bo napravil, da se bodo veselih. Veselega srca je prišel domov; in tudi otroci ga veselo kriče pozdravijo.
No otroci! eden, dva, tri, štiri — ali ste vsi tu?«
»Vsi! devet!« —
Ali veste, da bo drevi sveti večer? To je jako lep, krasen večer; delali ne bomo nič, samo veselili se bomo.«
Otroci so se te vesti tako razveselili, da so hoteli hišo prenesti.
»Le mirni in pridni bodite! vas naučim lepo pesem; sem jo samo za nocoj odbral.«
Otroci ga obstopijo in vpijejo, da bi kmalo oglušil; češ, naj brž zapoje !
No! pa kaj sem vam rekel? Če boste pridni! Morebiti stopite lepo v vrsto?! Tako, večji zadi, manjši spredaj!«
Razdelil jih je lepo, da so stali kakor piščalke pri orgijah. Najmanjši je bil očetu na rokah.
»Zdaj pa le tiho! Jaz prvi zapojem in vi za mano.«
Čevljar, pobožno — resnega obraza začne peti tisto lepo pesem:
»Sveta noč, blažena noč — —«
Starejši so kmalu pomagali, mlajši so se sicer sprva nekoliko motili, a nazadnje so se zjedinili in devet nežnih grl je s to pesmijo proslavljalo — sveti večer. In angelji so prileteli noseč seboj božični blagoslov in odpevali so na petje nedolžnih otročičev.
Iz srca vesel je bil čevljar. Tu je vladala sreča in zadovoljnost. Gotovo so se te pesmi veselila tudi nebesa! —
Gori v drugem nadstropju pa je stanoval bogat gospod. Ni imel ne žene, ne otrok; imel pa je toliko denarja, da skoro sam ni vedel kolibo.
Ta večer je ta bogati mož sedel v svoji krasni sobi in premišljeval, zakaj je tako pusto na tem božjem svetu —, zakaj ni v časnikih nič zanimivega —, zakaj v svoji mehki postelji ne more mirno spati itd. Kar mu udari na uho petje —. Sprva potihoma, potem glasneje; in slednjič se
spremeni v lepo melodijo--. Ni mogel
razumeti tega, kako mor$ biti čevljarjeva družina tako vesela in zadovoljna.
»Eh, dobri ljudje so to! Zato jih pa hočem osrečiti.« Tako je premišljeval in šel k čevljarju —.
Ravno so utihnili mladi pevci, ko stopi bogati gospod med nje. Čevljar uljudno vstane, mu ponudi stol in vpraša^ če želi morda, da umeri čevlje.
»Nisem zato prišel. Ali imate mnogo otrok ?«
»Da, imam milostljivi gospod —, dosti je ust, kadar režem kruh.«
»Še več pa je ust, kadar pojo. Veste kaj, oče? Jaz vas bi rad osrečil. Dajte mi enega izmed otrok; jaz ga bom posinovil in dobro odgojil. Velik gospod bode in lahko bo potem pomagal svojim bratcem in sestricam.«
Čevljar se zavzame. To ni šala, otroka pustiti od sebe, komu bi ne bilo težko to?
Toda zakaj bi ga ne dal, saj gospod mu hoče le dobro; to je za otroka in zanj sreča. Tako premišljuje čevljar.
»No, le izberite enega izmed njih, da odide/va.«
Čevljar začne izbirati.
»To je Aleš. No, njega ne dam. Dobro se uči; ta bo duhovnik. Ta je druga — deklica; vi deklice ne potrebujete. Miha mi pa že pomaga čevljariti; brez njega pač ne morem biti. Ivan — hm, hm, dali so mu pri krstu dedovo ime — nemorem ga dati. Mali Jakec je pa živa podoba njegove matere; kakor bi njo gledal se mi zdi. Ta deklica pa tudi ni za to. On tamle pa je Pavlek; njega je mati najraje imela. Uboga žena! V grobu bi se obrnila, če ga poptujim. In ta dva sta pa še premajhna, kaj bi vi gospod začeli žnjima!«
Čevljar je preštel vseh devet, vendar ni vedel, katerega bi dal. Začne od zdolaj gor, vendar ni nobenega zbral, ker je vse rad imel.
»No, otroci, izberite se sami, kateri bi rad šel s tem gospodom ?«
Čevljarju se je solza otrnila, ko je to izrekel; a otroci so se stisnili k njemu; ta ga je prijel za roko, ta za nogo; nobeden ni hotel iti —.
Mojster se ni mogel več premagovati, sklonil se je nad otroke in solze so mu kapale iz oči po njunih glavah.
»Ni mogoče, gospod! Kar hočete, vzemite, a otroka vam ne moreni dati, zato, ker mi jih je dal Bog.«
Gospod pravi, da to sam vidi, prosi čevljarja, da bi mu storil to ljubav, da ne
Vesele praznike želimo
In v dar vam prilogo zročimo!
bi več popeval z otroci. Da mu da tisoč goldinarjev, če to obljubi.
Čevljar ni še nikoli imel tisoč goldinarjev, a zdaj mu jih je gospod zastonj podaril.
Gospod odide, čevljar pa vedno gleda kakšen je bankovec tisočak; preje ga še ni videl. Slednjič ga skrbno v omaro zaklene.
A odslej je vedno molčal.
Tudi otroci so molčali — niso smeli peti —.
Čevljar je hodil po sobi gor in dol in nejevoljen razpodil otroke, ker so ga prosili, da naj jih nauči še enkrat tisto lepo pesem, ker jo že zabijo. Usede se na stolček, — a nehote začne peti:
»Sveta noč, blažena noč!«
Plosknil se je po ustih, vstal jezno in prevrnil stol. Odklene miznico, pograbi tisočak in ga nese bogatemu gospodu nazaj rekoč:
»Milostljivi gospod! vzemite tu svoje denarje nazaj, nočem jih imeti. Rajši bodem peval po svoji volji, kajti to je več vredno kakor pa tisoč goldinarjev!«
Vrgel je bankovec na mizo in šel k svojim otrokom, poljubi vse, potem pa stopil na stol med nje, in zopet se je razlegalo:
»Sveta noč, blažena noč!«
Tako so bili v'eseli, kot bi bila ta velika hiša njihova.
A tisti, čegar je bila hiša, je žalostno prešteval svoje krasne sobe in premišljeval, kako bi se pač mogel veseliti na tem pustem svetu — —.
Osoljena pečenka.
Priredil Ferdo Leskovar.
/ a časa, ko še ni bil svet preprežen z ' železnimi cestami, po katerih sopiha lukamatija, ko še niso na vseh krajih štrleli brzojavni stebri iz zemlje, bili so v Mariboru sejmi, na katerih si lahko kupil vse mogoče stvari. Posebno p^ je bil dobro obiskan takozvani Tomažev sejem, na katerem so se prodajali živi in mrtvi prešiči, svinje, prasci in različno drugo živo in mrtvo meso. Bil pa je ta sejem zaradi tega tako dobro obiskan, ker se je vršil nekoliko dni pred božičnimi prazniki, in si je moral vsakdo nakupiti potrebni boljši grižljaj za praznike.
Tudi Repenca v Rebru, majhni pohorski vasi, je hotela imeti za praznike pečenke. Zato je naročila svojemu možu, kateri je bil popolnoma pod njeno komando, naj gre v Maribor na sejem in ' naj kupi tam debelo svinjo, da bo kaj : pečenke za praznike, in tudi nekaj ovojenih krač za Veliko noč. Jera je naštela svojemu možu 20 goldinarjev stare avstrijske veljave na roko ter zabičila, naj naredi dobro kupčijo, naj sploh štedi, sicer naj bo pripravljen zvečer na lep sprejem.
Dobre volje je korakal Repenc proti mestu. Dolgo je iskal po sejmu, slednjič je našel pri nekem poljancu svinjo, ki se mu je dopadla. Samo nekoliko dolgonoga in nekoliko presuha se mu je zdela. Po-ljanec pa je zatrjeval, da je to ogrska pasma, da so vse svinje te pasme takšne, da pa imajo pol debelejši špeh kot druge itd. Repenc ga je vprašal, če ni žival, ker je z Ogrskega, preveč divja in če nima drugih slabih ogrskih lastnosti. Poljanec pa je zatrjeval, da tako mirne in krotke živalice še v svojem življenju ni imel. To je Repenca pomirilo in pobotala sta se za 18 goldinarjev. Svinja si je res dala mirno privezati vrv na levo nogo in je mirno korakala pred Repencem po cesti iz mesta. Repenc je bil židane volje. V duhu si je že predstavljal presenečenje
svoje Jere, ko bo prišel tako hitro s tako lepo svinjo domov. Veselil se je že pohvale, katero je tako redko slišal iz njenih ust.
Toda nesreča te hitro sreča in ne hvali dneva pred večerom.
Deset minut izven mesta seje Repenc ustavil s svojo ščetinasto, štirinogato živa-lico. Hotel si je nabasati svojo pipo. Po-peckal je svinjo po hrbtu, na kar se je takoj vlegla v cestno blato. Repenc pa je vzel svojo pipo iz žepa ter jo nabasal. Nato je vzel kresalo in gobo ter začel kresati ogenj. Goreči košček gobe je vtaknil v pipo ter začel vleči, da so se mu kmalo dvigali celi oblaki dima izpod nosa. Majhen košček gobe, ki se mu je bil odtrgal, je pa vrgel na cesto. Nesreča je pa hotela, da se je vnel tudi tisti majhen košček pri kresanju in da je tlel naprej. Nesrečen veter je pa zanesel ubogi svinji, ki je ležala kakor prava svinja mirno v cestnem blatu, dotični košček tleče gobe v desno uho. Nič hudega sluteči Repenc ni tega opazil. V začetku je svinja samo migala z ušesi, pozneje je začela tudi migati z j^lavo. Naenkrat pa je postala mirna in nastavila ušesa, kakor da na nekaj posluša. Tihota pred viharjem. Kakor da je znorela,
. je glavo sem in tja, zasukala se okolu sebe, zacvilila in zakrulila tako grozno, da je Repenc groze kar otrpnel, na to pa jo je ubrala v največjem diru po cesti in sicer nazaj proti mestu. Repenc je še bil toliko srečen, da je zagrabil vrv, toda razdivjane živali ni mogel zadržati. Svinja je kazala strahovito moč, ko je vlekla svojega ubogega gospodarja za seboj. Repenc je bil majhen, debel mož, s kratkimi, debelimi nogami, ki se skorej niso mogle tako hitro premikati, da bi dohajale divjega ščetinarja. Vrvi izpustiti pa revež ni smel, sicer mu gre rakom žvižgat osemnajst goldinarjev in doma ga čaka ploha hudih besed, če ne celo batin. .Toda dalje te dirke njegove moči ne bodo zmagale. Majhni, debeli možje pihal kakor lukamatija v poznejših časih, njegov obraz je bil rudeč kakor kuhan rak. Večkrat je svinji izpodtaknil z vrvjo nogo, da se je zakotala po cesti, toda vedno se je zopet po bliskovo postavila na svoje štiri noge ter dirjala naprej, da se je kar kadilo. Tako sta dospela do prvih mestnih hiš. Repenc se je upiral in vlekel za vrv z vso močjo, toda zastonj. Če ni hotel izpustiti, moral je naprej. Na cesti je ležal, kamen, mož se je spodtaknil in padel kakor je bil dolg, oziroma širok, po blatu, da je kar tlesknilo. Zasvetilo se mu je pred očmi in poljubil je mater zemljo. Hotel je hitro skočiti na noge. T da žival je vlekla z vso močjo in kakor hitro se je le količkaj vzdignil, potegnila ga je svinja zopet na tla. Repenc se je nekaj časa valjal in prekupical za svinjo, toda prijel ga je krč v roko, s katero je držal vrv, in ta se je hitro izmuznila z njegovih prstov. V obupni žalosti je gledal, kako je njegovih osemnajst goldinarjev oddirjalo brez slovesa naprej.
Svinja je v svojem diru pritekla na glavni trg. Tam, kjer se je ulica nehala, sta stala dva stara gospoda. Ravno je eden ponujal drugemu duhan za noslanje. Neumna žival je zbezljala naravnost med njune noge. Duhan je zletel v zrak, gospoda sta si padla v naročje ter oba skupaj na tla v blato drug na drugega. Kletev in hudovanje je sledilo povzročitelju te nesreče, svinji, ki je bežala z divjimi skoki čez trg naravnost med branjevke, ki so prodajale mirno različne pridelke. Jabolka, hruške, čebul, krompir, česen, zeljnate glave, repa, fižol itd., vse to je plesalo v prihodnjem trenutku po tleh. Toda naprej je gnal divji nagon nesrečno žival med branjevke, ki so prodajale mleko, sir, surovo maslo in jajce. Tudi te reči so postale žrtev Repenčeve svinje. Prvi branjevki je
spodbila stolec, na katerem je sedela, da je z groznim vzklikom padla svoji tovari-šici v pletaršico polno jajc. Krrrač — in njen hrbet je bil lepo rumeno pobarvan. Drugo je prevrgla, da je porinila glavo v pisker medu. Jokaje je vzdignila glavo in debele rumene solze so ji kapale raz lica. Tretjo je zadela od strani, da je takoj klečala v svojem lepem maslu in siru. To je bilo javkanje, kričanje in lamentiranje na trgu. Ravno je preletela svinja celi trg, ko se je pokazal Repenc sopeč in ves poten na trgu. Ko je zagledal osemnajst goldinarjev svinjo, začel je kričati na vso grlo :
»Držjte jo! Držite jo! Mojo svinjo, to presneto ogrsko mrho!«
To je bilo znamenje! V trenutku je bil Repenc obkoljen od razjarjenih bra-njevk. Možiček je kar zginil med njimi. Po njem je seglo mnogo rok, ki so ga držale kakor klešče.
»A tako! Ti si tisti, ki podiš svinje na nas! Le poglej, kaj je naredila tvoja žival! Sem z denarjem, plačaj takoj škodo, drugače te pustimo zapreti! Policaj! Kje je kak policaj? Zaprite lopova!
Repenc se je skušal otresti žensk. Toda še močnejše so ga prijele in kričje postal še hujši:
»Stoj! Stoj! Ti nam ne boš ušel! Plačaj ali pa v luknjo!«
K sreči je prišel neki policaj, ki je poznal Repenca. Potolažil je branjevke, da je Repenc premožen kmet in da bo že škodo povrnil. Zdaj je bil Repenc rešen in zopet je nadaljeval zasledovanje svoje ubegle živali. Medtem se je že nabralo obilo radovednih, posebno otročadi. Svinja je zašla v ozko ulico. Ker so ji izhod iz ulice zastavili in ni vidla več nikjer izhoda, skočila je v vežo lepe hiše. V kuhinji je ravno hotela dekla zakuriti v peč, ko ji prileti svinja v kuhinjo. Od strahu se je dekla vsedla na tla. Svinja pa, ki je že slišala svoje preganjalce za seboj kričati, skočila je preko dekle v peč. Mislila si je, da najde v tej luknji zavetje pred preganjalci. Medtem je prisopihal Repenc v spremstvu cele trume radovednežev v kuhinjo. Na vprašanje, kje je njegova svinja, pokaže na tleh sedeča dekla z roko proti peči. Govoriti še vedno ni mogla, tako jo je prevzel strah. Prižgali so svečo in pri njenem svitu je obhajal Repenc svidenje s svojo svinjo, ki je lepo mirno sedela v peči.
Repenc je takoj segel z obema rokama v peč ter skušal prijeti mrcino za nogo. Toda njegove roke so bile prekratke in njegov trebuh preobširen, da bi mu dovolil dalje v peč segniti. Dosegel je samo lepo zafrknjen rep, katerega je krepko zgrabil. V svoji jezi je začel vleči za njega, svinja pa kruliti. Bolj ko je mož vlekel, strašnejši glasovi so se slišali iz peči. Zdaj je pa pošla Repencu vsa potrpežljivost, potegnil je z vsemi močmi. Knaks — in Repenc je zletel na hrbet, da je kar zabobnelo — v roki pa je držal — svinjski rep. Pri padcu je še par bliže stoječih podrl na tla. Eden od teh je padel na omaro, v kateri je bilo polno lepe porcelanaste posode. Omara se je prevrnila in lepe posode so nastale v trenutku same črepinje. Omara pa je prevrnila klop, na kateri je stal škaf vode, in ta se je lepo zlila na Repenca, da bi mu nekoliko ohladila njegovo jezo. Uboga žival brez repa pa je med tem krulila in cvilila srcepretresujoče. Vsled nastalega šundra sta prišla tudi gospod in gospa v kuhinjo. Čeravno sta se jezila zaradi škode, ki jo je naredila nesrečna žival in nje gospodar, vendar sta se smejala, da so jima solze tekle po licu, ko sta zvedela celo žalostno dogodbo. Repenc si ni vedel pomagati. Nato mu je nasvetoval gospod, naj vžge tresko ter jo vrže v peč. Gotovo bo to žival pregnalo iz nje. Ta nasvet je Repenc izvršil. Užgal je tresko ter jo vrgel
v peč. Vsi so stopili na stran. Nekaj časa je bilo v peči tiho. Svinja je bila mirna, kakor da bi zopet nekaj posluškovala. Nato pa se kakor divja zažene iz peči. Bila je od saj popolnoma črna, da je Repen® niti ne bi spoznal, če ne bi imela svojih dolgih nog. Namesto, da bi se prijazno kruljoč približala svojemu gospodarju, kakor je ta upal, zdirjala je skozi vrata in po dolgem hodniku dalje v hišo. Tam je našla vrata neke sobe odprta. Ščeti-narska mrha je hitro porabila to priliko ter zginila v sobi. Bila je spalnica gospe. Vse je ubralo za njo. V kotu sobe je stala velika, krasna postelja. Gotovo je svinja vedela, da je to ležišče; da je samo za ljudi, tega v svoji kratki svinjski pameti ni pomislila. En skok — hops — in črna svinja se je valjala po beli, mehki postelji. Z grozo je gledala gospa to početje. Svinja pa se je gotovo dobro počutila na tem ležišču, kajti prekupicnila se je veselja. Na ta način pa se je tudi očistila vse nesnage, katera se je je prijela v peči.
Repenca je popadla strašna jeza. Prijel je za palico enega okoli stoječih ter začel neusmiljeno udrihati po svinji. To je seveda tako grdo ravnanje spravilo zopet v staro razdivjanost. Po bliskovo je skočila iz mehkega ležišča in ker ni našla več vrat, zagnala se je proti oknu. Čin — šipe so bilo strte in hudoba je golopirala po ulici naprej. Repenc je obljubil gospodu povrniti vso škodo ter odhitel. Letel je nekaj časa za svinjo, toda njegove moči so vedno bolj pešale. Do dravskega mosta jo je še zasledoval, potem pa jo je zgubil iz oči. Sel je na policijo ter prosil, naj se mu pomaga iskati. Ti so mu obljubili pomoč ter mu veleli čakati. Repenc je šel zmučen in žalosten v gostilno. Se-le proti večeru je dobil nazaj svinjo, mrtvo. Zašla je v Ross-manitove gozdove, kjer sojo ustrelili.
Pozno po noči je vlekel Repenc na samokolnici božično pečenko proti domači hiši. Kaj se je doma zgodilo, tega ne upamo povedati, preveč bi škodilo njegovemu imenu. Ko je pa drugi dan prinesel poštni sel pismo, v katerem je bil račun za poškodbe, je Repenca skoraj zbolela. Do božiča gaje imenovala vse drugo, samo »moj mož« ne. In stem je povest končana. Dostaviti je še samo to, da je božična pečenka hlapcem in deklam prav dobro teknila, ne pa tako gospodarju in gospodinji — za nju je bila preveč osoljena.
Sveti večer — na tujem.
(Slika. Spisal Stevo Ermanov.)
Zunaj je naletaval sneg; tisti drobni, šipki sneg, ki nam tako neprijetno de, kadar ga ostra burja brije v obraz. A nocoj ni razsajala burja s tisto močjo kot sicer, le zdaj pa zdaj je zatulila, liki gladen volk, a se kmalo upehala v zavitih ulicah ljubljanskega mesta.
Sveti večer je nocoj —. Vse se veseli, vse raduje. Da, kamenito srce bi moral imeti oni, kogar nebi razvedrilo ime : Sveti večer —.
Veselo pogovarjajoč so hitele po ulicah trume vernikov, idoč k polnočnici. Vsem se je bralo na obrazih veselje in sreča. Vsem, — no to ni bilo resnično. Tam po Sv. Petra cesti je korakal osemnajstletni mladenič — sam. Bistro oko bi kmalo opazilo otožnost in žalost, ki se mu bere z obraza.
Prišel je pred frančiškansko cerkev. Postal je malce tu, in poslušal ubrano zvonenje, ki mu je od vseh strani donelo na uho. »Oh, to zvonenje!« — Tudi lani je poslušal zvonenje na sveti večer; poslušal doma, v tihi, mirni domači vasi —. Kako vsi drugačni občutki mu polnijo dušo letos! Že je mislil, da se je privadil tujine, da je vsaj deloma pozabil kraj, kjer mu je cvetela prva, nežna sreča. A
nocoj, ko so zvonovi peli tako lepo, kakor zvonijo le v sveti noči, ga zopet ravno njihov glas spominja bridke resnice: »Vsq na svetu se spreminja.«
Stopil je v svetišče božje. Mogočno so donele orgije; vmes pa se je glasilo ubrano petje: »Sveta noč, blažena noč!«
Ivan — tako se je imenoval mladenič, se pririje do altarja, ki je posvečen sv. Antonu. Krasne jaslice so bile tu narejene. Ivan je pokleknil pred jaslice in goreče molil k božjemu dedetu, proseč ga milosti, da bi ga varoval na tujem vseh nevarnosti, ki prete mladeniču med svetom. Molil je tudi za svojega rajnega očeta —. »O Bog! kdo bi si bil lani na sveti večer mislil to ? !
Toda zgodi se Tvoja volja.« Tako je vzdihnil Ivan in svetla solza se mu zasveti v očeh.
Končano je bilo sveto opravilo. Večina vernikov je odšla, le ta in oni je še pokleknil pred jaslice, ker mu preje ni bila dana prilika zato.
Ivan je stopil v stol, ni še hotel iti iz cerkve; čemu? — Saj drugje bi nocoj ne mogel biti; tu v cerkvi pa se mu zdi nekako čisto domače —, in pri pogledu na jaslice se mu neznana miloba vseli v srce. Zdi se mu, da vidi daleč v dOmači vasi kapelico, v koji je še lani napravil jaslice — no, niso bile tako lepe sicer kot te, ali njemu so se zdelo mnogo lepše, mnogo dražje —.
Zamislil se je nazaj v srečno dobo svojega življenja; — mizar je. Dokler se je učil v sosedni vasi, tedaj je prišel vsaki dan domov — najljubši so mu ti dnevi. — A doslužil je svoja tri leta in misliti je moral na daljno izobrazbo. Misel na ločitev mu je bila britka, a sprijaznil seje slednjič žnjo. Spominja se besed, ki mu jih je govorila ob slovesu mati: »Ivan, ne pozabi Boga na tujem in Bog ti bode pomagal. Priden bodi, varuj se slabih tovarišev in rad moli k Bogu.« In oče — resen in strog mož sicer - mu je tedaj stisnil roko rekoč: »Pojdi sin, in ko se vrneš, glej da te bova vesela jaz in mati!« Poslovil se je še od drazega mu strica in dobrih sosedov potem pa solzeč se odšel —. Gledal je iz železnice kako so zginjale domače gore, in zdelo se mu je, da se je s tistim dnevom poslovil tudi od svoje mladosti. —
Prišel je k tujim ljudem, priden je bil in radi so ga imeli, vendar tu se ni mogel sprijazniti. Mojster, pri katerem je delal, je smešil vse kar je bilo zanj sveto. Silil ga je slabe brezverske časopise citati in v slabe družbe zahajati. Ivan, kot zaveden katoliški mladenič, je kmalo spoznal kolika nevarnost mu preti, zato se je kmalo poslovil od te hiše. In šel je v Ljubljano. Našel je tu pošteno, krščansko hišo in tu je ostal; tu se je čutil zadovoljnega. —
Veliki mladeniški shod je bil. Poslušal je Ivan ognjevite govore navdušenih mla-deničev, a on se ni mogel veseliti. Dasi sicer vedno vesel in živ, je bil otožen —
sam ni vedel zakaj--. Doma pa ga je
čakalo drobno pisemce, in žalostna njegova vsebina, da je danes umrl njegov stric
Joško--.Ni jokal Ivan, samo vzdihnil
je: »Oče! Tvoja sveta volja naj se zgodi!« —.
Par mesecev pozneje pa se je peljal po železnici proti domu. Proti domu — vsak je vesel, ko čez dolgo časa zopet upa videti domače gore; in Ivan —- solzil se je, in zdaj pa zdaj zaihtel —. Železni konj je hitel. Že vidi Ivan v daljavi dobro znani mu vrh domačega hriba ■— in zdaj se mu pogled odpre — —. Še je stala domača vas na istem mestu kakor preje; v njej pa, tam sredi, stala je njegova rodna
hišica--. Njega je bridkost obšla. Če
bi bližje bilo, bi lahko opazil čez okno tam sredi hiše oder, na njem pa bledi obraz — svojega očeta--.
Srce se mu je trgalo, ko so zagrebali njegovega dragega očeta; a ni plakal,
ampak udano vzdihnil k Bogu: »Zgodi se Tvoja sveta volja!« —
In nocoj — sveti večer je —. Kako se je v oni zlati dobi veselil tega večera! Kako je pripravljal raznovrstne reči za jaslice! A letos -. Se delajo jaslice njegovi znanci, še lepo v krogu pojo božične pesmi — a on tu spoznava, da se je res pri slovesu od doma poslovil tudi od svoje mladosti.
Pogledal je Ivan okoli in videl, da je sam v cerkvi; vstal je tudi on. Zunaj ga je pa pozdravila stara znanka — burja. Ivanu pa se je zdelo, daje to umrli, brezčutni svet---toda zdihnil je: »Oče!
Tvoja sveta volja naj se zgodi!« potem pa je pospešil korake — sam ni vedel kam — — - .
Kako se je Lešnikov Peter ženil?
F. Leskovar.
NUpša leta pač preživi vsak fant pri ^ vojakih. Čeravno so huda leta, vendar se jih z veseljem in ponosom spominja, »ko je nosil sablico, puškico nabasano«. Tudi svojih tovarišev se rad spominja, ki so ž njimi delili slabe in vesele ure. In če se pozneje sreča slučajno s katerim, gotovo si prisrčno stisneta roki, zavijeta jo v gostilno ter si tam pri kupici vina oživita spomine na skupna leta.
Tako sem se tudi jaz slučajno sešel j pred nekaj tedni z Lešnikovim Petrom. j Peter je bil pri vojakih najpriljubljenejši I dečko. Vedno vesel, poln šal in dovtipov. Ko ga toraj srečam, sem takoj opazil, da je še vedno stari dovtipni Peter, čeravno so mu njegove brke in brada delala resno moško lice. Vendar te modre oči, te so še gledale vedno tako šegavo v svet.
Kmalo sva sedela pri dobri kupici vinca v Narodnem domu, ter si pripovedovala in oživljala šaljive in resne dogodbe iz vojaških let. Posebno Peter je oživel pri teh spominih ter vganjal šale, da gaje bilo veselje poslušati.
»No, Peter!« rečem mu slednjič, »povej mi kako šaljivo, ki si jo naredil po vojaških letih?!«
Peter se je namuznil in rekel: »Po vojaških letih sem naredil najboljše takrat, ko sem se ženil«.
»Povej, Peter!« silil sem ga radoveden.
Na to je tovariš začel: Oktobra leta 1899 sem prišel domov, lačen, žejen, trideset krajcerjev v žepu, na pol novo obleko na sebi, spominsko kolajno na prsih. Nobene hiše, nobenega domovja, nobene krave, nič denarja kakor tistih borih trideset krajcerjev — zdaj pa skači. Toda poguma nisem zgubil, ampak sem takoj mislil: Peter, ti se moraš oženiti! Drugače bo slaba! In — pa s kom ? — Seveda z lepim in bogatim dekletom! — Ja, ko bi ga bilo tako hitro in lahko dobiti! ? — Prihodnjo nedeljo sem se malo ogledal po dekletih. Takoj sem jo imel! Veš, dekle, pridno, mlado, lepo kakor spomladno jutro, z eno besedo, pravi biser med dekleti in vrhu tega pa edina hčerka bogatega kmeta. To je bilo vse lepo in dobro. Ko bi le tega očeta ne bilo! Oče te deklice je bil hud, neprijazen človek, ošaben ko turški paša, skop tako, da je gotovo noč in dan sedel na svojem denarju. — Več kot štiri tedne ni zdržal pri njem noben hlapec. Eden ni ugajal kmetu, drugi je pogledal preprijazno hčerkico in moral je oditi. Bal se je, da bi se mu hčerka omožila, in da bi prišel njegov lep denar na ta način v tuje roke. En ducat snubačev je že napodil. Brez hlapcev in dekel, samo s hčerko in dvema starima najemnikoma, daljnima sorodnikoma, je delal ter trpinčil sebe in druge. Vsled tega je bilo tudi njegovo zemljišče zelo slabo obdelano. Stari se mi torej ni i nič dopadel, tem bolj pa dekle. »Le pogum, ; Peter!« sem si mislil, »če si pri vojakih s ,
surovimi podčastniki shajal, zakaj ne bi z godrnjavim starcem. — Toda dekle dobiti bo težko, če je že marsikateremu bogatemu fantu spodletelo. »Korajža velja« in napotil sem se takoj naslednji dan k Čmer-niku, tako se je imenoval kmet. Stari ni bil doma. Hčerka mi je takoj prinesla kruha in mleka ter me silila naj si vzamem, kolikor želim. To sem tudi pošteno storil.
Ko sem zavžil, sem rekel: »Bog ti povrni, Marica! Če boš ti kedaj potrebovala kako uslugo, s srca rad ti jo storim; na primer, če potrebuješ kedaj kakega ženina, le pokliči me! »Deklica je zarudela ter bežala iz sobe. Šel sem za njo. Zunaj se mi je že nasmejala in rekla: »Da, Peter, če bom kedaj kaj potrebovala, ti bom že povedala!« Ko sem vprašal po kmetu, mi odgovori, da je šel iskat hlapca. To je bilo ravno kot navlašč. Stari ni našel hlapca in čez osem dni sem šel zopet tja. Ravno kakor sveča sem se postavil pred kmeta: »Dobro jutro, oče Čmernik! Prišel sem od vojakov in nimam nič službe. Ali ne potrebujete nobenega hlapca?«
»Seveda ga potrebujem«, je zahreščal, »znaš delati?«
»Kakor stroj!« sem rekel.
»Pa tudi pridno delaš?«
»Kakor živina!«
»In koliko plačila zahtevaš?« me vpraša.
Zdaj sem se naredil ponižnega, kajti mislil sem si, pri njegovem žepu ga naj-ložje primeš. Odgovoril sem:
»Plačila ne zahtevam nobenega! Pol leta vam bom delal in potem sami določite, koliko zaslužim.«
Kmet meje pomilovalno pogledal, mislil je gotovo, da nisem pri pravi pameti, potem pa je zagodrnjal:
»Ne, le zahtevaj plačilo, mi je ljubše . . Nočem, da bi potem tožil!«
»Ne zahtevam nobenega plačila in tožil vas tudi ne bom. Čez pol leta mi dajte kar mi hočete!«
S tem je bil Čmernik zadovoljen in čez dva dni sem vstopil. Pol leta sem delal kakor črna živina! Njive in travniki so postali lepši in v spomladi je zelenelo in cvetelo na njih, da je bilo veselje. Gospodar je mnogokrat godrnjal, toda nisem se brigal za to. Delal sem neumorno naprej. Opazil pa sem, da me stari ima vedno rajši in da me večkrat zadovoljno opazuje pri delu. — S hčerko sva si bila kmalo dobra. Seveda tega oče ni smel niti slutiti. Rekel sem ji: Če je oče blizu, bodi surova z menoj kakor svinja z žaklom polnim koruze.« Dekle, je celo komedijo kmalo sprevidelo in gledala sva se kakor pes in mačka, če je bil stari blizu. To mu je ugajalo. Čez pol leta ni kmet nič omenil o plači in jaz tudi ne. Že sem služil skoro eno leto, ko sem svetoval Marici, naj zahteva od očeta, da me zapodi iz službe. Stari pa je vskipel in začel kričati: Tako, zdaj ko imam enega, ki je kaj vreden, ga hočeš spraviti proč od hiše. Jeli, ker se ti ne laska in prilizuje? Za tisoč goldinarjev ga ne dam od hiše!«
Čez dva dni sem šel k njemu. »Oče, rad bi z vami govoril zaradi plačila!«
»Le govori!« mu je ukazal.
»Za prvo leto ne zahtevam nič, za drugo pa zahtevam veliko. Če vam je preveč, pa grem, izvedel sem za izvrstno službo.
/»Zahtevaj!« je zagodrnjal.
Vzravnal sem se pred njim, krepko postavil pred njega ter rekel:
»Oče Čmernik, jaz zahtevam vašo hčerko Marico za ženo. Če jo dobim, ostanem zastonj vaš hlapec!«
Pri teh besedah je stari odskočil od klopi skoraj do stropa. Začel je kričati: »Kaj, ti berač, ti nemanič, ti hočeš hčerko najbogatejšega kmeta za ženo!«
»Potem pa grem!« sem rekel mirno.
Zdaj je utihnil in nekaj časa premišljeval. Zvito in hudomušno se je nasmehnil in nato pa žalostno vzdihnil rekoč:
»Dragi Peter, s srca rad bi ti dal Marico, nobenemu rajši kakor tebi, toda dekle te noče in prisiliti je ne morem.«
»To sem že opazil«, odgovoril sem mu z jokajočim glasom, »pa poskusil bi jo vendar vprašati resno, če me hoče. Če pa ne, pa ne!«
»Vprašaj, kolikor hočeš!« reče kmet.
»In če me mara, ali mi jo pa tudi vi gotovo daste?«
Stari si je nekaj časa premišljeval, se nasmejal škodoželjno in odgovoril: »Če te mara, je tvoja!«
»Boste mož beseda?!«
»Mož beseda, Čmernik še ni nikoli ' prelomil besede.« — Nato je poklical Marico, ki me je takoj jezno pogledala. Stari se je tiho nasmejal.
»Marica«, je rekel počasi, »Peter te ' želi za ženo, ali ga hočeš?«
»Ali smem storiti, kar hočem?« vpraša dekle in me jezno pogleda.
»Kakor hočeš! To prepustim popolnoma tebi!« reče kmet.
»Potem vzamem Petra!« odgovori deklica resno.	i
To bi ti videl starega! Kakor brez : uma je skakal po sobi gor in dol. Tulil je, kakor ranjen lev. »Ti nimaš nič, on nima nič! Berača! Kako se hočeta oženiti?!« Midva pa sva ga opomnila na dano besedo. Da bi pa besedo prelomil, k temu ' mu pa zopet ni pustila čast in ponos kot j staremu slovenskemu kmetu. Slednjič se je godrnjaje moral udati. Živijo! Zmaga je bila moja. Štiri tedne pozneje je pa bila gostija!
S prva je bil stari godrnjav in čemern. Ko sta mu pa čez dve leti grabila po brkah dva čvrsta vnuka, stalila se je ledena škornja okoli njegovega srca. Otroka sta ga napravila otročjega. Zdaj je dobrosrčen ded, da ga ni boljšega. In ženo imam, prijatelj, da bi je ne zamenjal za celo cesarstvo. Vidiš, človek ne sme nikoli zgubiti poguma. Pogumnemu pomaga Bog.«
Prisrčno sem čestital tovarišu k njegovi zasluženi sreči in kozarca sta veselo zažvenketala.
Kovač — zdravnik.
(Iz hrvatskega I. V. Starogorski.)
\/ mestu G. je živel umirovljeni general * B., ki si je nabral lavorr. venec na bojnem polju leta 48., 49. Bi' je to človek dobrega srca, vesel in zgovoien. Imel je svojo hišo in gospodarstvo ter je bil najraje doma.
^ Nekega dne pošlje po kovača Pana, da mu okuje neka vrata. General je sedel pod lipovo senco in gledal, kako Pano kuje. ¡¿jg »Ali želiš čašo dalmatinca, da ti bo šel posel bolje od rok«, reče general.
»He, he! Vroče je, pa bi bilo dobro malo ... da se ohladi grlo«, odvrne Pano.
General se je smejal in sipal šalo za šalo.
»Gospod general, vi imate medene
ure.«
»Res mi ničesar ne manjka, samo Bog mi daj zdravje.«
»Lani ste se pogostokrat sprehajali, gospod general, a letos vas še nisem videl.«
»Prav govoriš, Pane. Rad sem šel na sprehod, ali sedaj ne morem, ker se mi je napravil nekak žulj na levem palcu. To me tako boli, da bi najraje kričal.«
»Ali ste vprašali starega snajderja, kako bi se rešili tega hudimana?«
Šnajder je bil zdravnik in se je še dokaj dobro razumel v zdravljenju.
»Vsa njegova mazila ne pomagajo nič.«
»Ali dovolite, da jaz to pogledam?«
»Ti se ne razumeš na to. Vendar pa poglej! Vzemi mi čevelj z leve noge in boš videl.«
Pane pljune v dlan, sezuje čevelj, po-tipa žulj, se nasmeje v brke ter reče:
»Jaz vas ozdravim in zopet bodete lahko šli na sprehod.«
»Ti misliš odrezati, da čim preje pridem pod grudo.«
»Bog varuj, gospod general! Nočem vam rezati. Dovolite, da nekaj storim in dam glavo, če se še vam kedaj na onem mestu naredi kak žulj.«
»Slišiš, Pan! Če to storiš, dam ti tri dukate in tri steklenice vina.«
»Torej jutri v jutro, in prepričali se bodete, da Pan zna zdraviti kaj takega.«
Drugo jutro pride Pan h generalu. Najprej gre v kuhinjo, a takoj se vrne v salon.
»Čuj Pan! Pazi, da ne* počneš kake neumnosti!«
»Ne bojte se, gospod general.«
»Pazi Pan, ker ne poznam šale v tej stvari. Ti si šaljivec, a z menoj se ne prični.»
»Gospod ganeral, sedite na stol in položite nogo na ta podnožnik. Lahko citate časnike, jaz bom že storil svojo.«
»Ali kako me misliš zdraviti?«
»Ne skrbite, gospod general. Ni treba gledati v mene. Za dve minuti sem gotov ali pa že prej.«
»Delaj, kakor znaš, pa varuj se!«
»Le sedite in držite nogo na podnož-niku. Jaz se takoj vrnem.«
Pan gre v kuhinjo in general vzame časopis in začne citati. Oni je bil nekaj časa v kuhinji in general se je zaglobil v časnik.
Za četrt ure pride Pan nazaj v sobo. Desno roko je držal zadi. Poklekne zraven noge in pritisne na žulj — kos razbeljenega železa.
General plane kviško kot blisk, pograbi palico ali Pan odbeži iz hiše. Znal j je, kaj se bo zgodilo, zato je bežal kar j je mogel.
Komaj je prišel v hišo, že je bila ob-! koljena od straže. Po noči pa je Pan po-j begnil na polje in bil tam deset dni.
Ko je general zvedel, da je zginil Pan, mu je bilo žal in bal se je zanj. Medtem je Pan zvedel, da se je jeza generalova ohladila in povrnil se je domov.
Nekega dne kuje v kovačnici, kar vstopi general. Pan se ustraši in kladivo mu pade z rok.
»Ha, ha, ha! Sedaj mi pa ne uideš! Prišel sem, da ti plačam dolg.«
Pan si misli: Sedaj se je skuhalo. Palice ne bodo manjkale.
General opazi njegovo zadrego.
»Ne plaši se, doktor«, reče s smehom general. »Ko bi te bil tedaj dobil, bi se ti bilo slabo godilo. Sreča tvoja, da si imel gibčne noge. Danes je drugače, jaz sem tvoj dolžnik. Ti si me rešil nevolje. Evo ti tri dukate, a moj sluga ti prinese tri bokale izvrstnega dalmatinca, pa se napij na moje zdravje.«
Pan ni verjel svojim očem, ko opazi tri rumenjake. Smejal se je, da je tako lahko pridobil tri zlate. General se je pa čudil, kako je prišel kovač na to misel, da odstrani žulj z razbeljenim železom.
Ali to vam je bila živa, pravcata resnica!
Ali je to morebiti kaj hudega?
ekega pastirja je prijel žandar in ga * peljal v ječo. Ko je tako sam v celici sedel, ne da bi vedel, zakaj je zaprt, je začel o samem sebi premišljevati. »Brez dvoma,« tako je govoril sam sebi »je to kaka pomota. Imajo me za nekega dru-
gega, ker če tudi na vse strani premišljujem, ne vem, da bi storil kako hudobijo. Kaj sem pač storil krivičnega in hudobnega? Vsak dan sem molil svoj rožni-venec: ali je to kaj napačnega? Pletel sem jerbaščke iz ličja in protja in sem se vlegel opoludne pod senco starega hrasta: ali je to kaj krivičnega? Piskal sem na svojo piščal in pel pastirsko pesem: ali je to morebiti kaj hudega? Druzega nisem ničesar naredil. In vendar so me zaprli! Tako se zgodi lahko, da vjamejo koga nedolžnega«.
Iz tega premišljevanja ga zdrami sod-nijski sluga, ki je vstopil in mu velel: »Pojdi z menoj!«
Pripeljal ga je pred sodnika, kateremu naravnost pravi: »Gotovo me imate za kakega drugega, ali pa so me grdo obre-kovali«. — »Kaj govoriš o kaki zameni ali obrekovanju? Ali'nisi ti pastir I. iz vasi te in te?« »Da, ta sem pač!« »No, obsojen si v težko ječo.« — »A zakaj vendar, gospod sodnik, kaj bi bil vzrok?« »Kaj je vzok? Med tem, ko si piskal in prepeval, so koze objedle živo mejo in zašle skozi njo na sosedov vrt, kjer so .objedle cvetice in zelišče in vse zelenje. A to so bile neumne živali, ki nimajo pameti: tebi je bila skrb in dolžnost, da nanje paziš. Tega nisi storil, in zato si odgovoren in kaznjiv ti za škodo, ki so jo naredile. Med tem, ko si razmišljen molil rožnivenec in pletel jerbaščke, -sta ušla dva vola čez jarek, se drvila po žitnem polju ter naredila v vinogradu silno škodo. Tvoja dolžnost je bila, d k bi pazil nanje in zavrnil od tuje zemlje in tako zabranil škodo, ki jo je naredila neumna žival.« »Prosim vas, gospod sodnik!« »Le nič se zagovarjati! Krivda je tako očitna in zato obsodba taka!«
Krščanski starši! Ta pripovedka meri na vas! Prikazali sc bodete pred sodnji stol božji in stali morebiti na strani zavrženih !
»A zakaj vendar?« bote prašali. Ti oče si sedel v gostilni zvečer, pil svoj vrček in se prijetno in prijazno, nedolžno razgovarjal z dobrim svojim znancem. Vedel si, da je tvoj sin v onih nevarnih letih, a ti nisi pazil nanj. Pa je vdaril sin čez mejo božjih zapovedi in oropal drugim in sebi čednosti in milosti. Tvoja dolžnost je bila, da si pazil, s kom občuje in kje je tvoj sin. Tega nisi storil in tako se hudo pregrešil nad svojo dolžnostjo.
In ti, hišna mati, si sedela zvečer z dobro svojo sorodnico v hiši, pogovarjala se o živini v hlevu, o setvi in žetvi, ali se podala k počitku. Tvoja neomožena hči ali dekla pa je prodrla čez plot nravne zapovedi in je izgubila, ker je nisi čuvala, venec nedolžnosti svoje. Pastir mora prestati kazen za škodo, ki jo je naredila živina na tvojem polju, in tvoja zanikernost v skrbi za svoje otroke ne bi bila kazni vredna?
Marsikateri oče, marsikatera mati pravi v n"volji ali jezi nad svojim otrokom: Ti me boš še' pod zemljo spravil! —
Ne, oče, ne, mati — bojim se, da te spravi tvoj otrok še v pekel!
Nekako dve leti je tega, kar je bil mlad človek obsojen v smrt na vešala. Pa je dejal sodniku: »Gospod, ko bom visel na vislicah, dajte me fotografirati in pošljite sliko mojemu očetu!«
Sodnik mu pravi: »To ne gre, ker je prepovedano!«
»Tedaj pa prosim, pošljite po moji smrti mojemu očetu vrv, za katero me bodo obesili in mu povejte, da je on kriv, da moram umreti kot hudodelnik na ve-šalah.« Kako strasno!
— o=— Naroči koj si Gospodarja, Dokler imaš še kaj denarja!