Itai m, da I/au* i/šei v novi spomladanski obleki ? Mtil davni Wi ^oi^och 4/\/L veJliJU ^iltvit^a ila^a tih, vnoii tušu, ima tv^djla jLsIu&liana SPECIALNI ODDELEK Linolej, preproge, zavese, blago za pohištvo. -— ~ A*,- cA ^ Pri izpitu. Smola dela medicinski izpit. « Povejte mi vsa sredstva, ki povzročajo potenje*, pravi profesor. Smola našteje vsa najvažnejša. «No,» izprašuje profesor dalje, «kaj pa če bi vsa ta sredstva nič ne pomagala?» «Potem bi poslal bolnika k vam na izpit.» Darilo. «Hm, ko bi vedel, ka j naj dam svoji teti za, god!.. «Ali je omoižeua?» «Ne.» « Mlada P » «Stara.» «Po Ogorčenje. Gospodična Metka je planila z oto-mane, kjer jo je bil Lipe spečo presenetil. «Poljubili ste me!» je ogorčeno vzkliknila. «Ne bom tajil*, je odvrnil Lipe skromno, clzkušnjava je bila prevelika. Nisem mogel drugače, kakor da sem vam moral ukrasti poljub.» «Poljub?» je Metka odvrnila. «En poljub? Osem sem jih naštela, preden sem se zbudila.> Ni se mogoče zmotiti. «Čestitam vam, da ste imeli takšno srečo v loteriji. Kako pa ste odkrili srečno številko ?» «Prav lahko. Veste, najprej se mi je sanjalo o številki sedem in naslednjo noč spet o isti številki. Pa sem si mislil: sedemkrat sedem je dva in štirideset, pa sem stavil in zadel.» Po ovinkih. «Mama, veš, tista vaza, o kateri praviš, kako je stara, da gre od generacije do generacije .. «No —» kaj pa je s to vazo?» «No veš — najmlajša generacija jo je razbila.* Učeno. «Zakaj pa tako žalostno gledaš, Tonček? » vpraša stari oče nadobudnega vnuka. jSE* -Veramon je moderno zdravilo, ki hitro olajša bolečine. Ozdravlja, a ne škoduje. VERAMON Cevke z 10 ali 20 tabletami. Oglas reg. pod br. 47 od 29. jan. 1935. «Oh, stari oče,» odvrne vnuček, «veš, nekako slutim, da mi bo tvoj sin, ko se zvečer vrne, spet enkrat zagrenil življenjem Odgovori dr. A. F. Ferenčaka na stavljena vprašanja Pege. P. M. Odgovor na Vaše vprašanje «Kako odpraviti pege» dobite v letošnji drugi številki na str. 86. Pri tej priložnosti prosimo čitateljice, naj nam stavijo samo vprašanja za reči, ki jih v «Ženi in domu? še nismo obravnavali. Mlahave prsi. Stara sem šele 19 let, pa imam tako mehke, viseče in mlahave prsi, kakor kaka stara mamica. Ker se to ne da prikriti, kar mi je še prav posebno mučno v kopalni seziji, vedno premišljam, kako bi ta nedostatek popravila. Večkrat sem že mislila na operacijo, vendar mislim, da je to zvezano s pre- velikimi stroški, ki bi jih pri svoji skromni uradniški plači pač ne zmogla. Kaj mislite, koliko bi stala takšna operacija? Ali je mogoč kak drug, cenejši izhod? Ah, da bi vsaj delno mogla odpraviti ta nedostatek, da bi se mi ne bilo več treba sramovati pred drugimi dekleti s tako bujnimi prsi in pa pred.., H. J. iz S. Odgovor: Vaše mučno razpoloženje in strah pred bodočnostjo sta popolnoma razumljiva. Na teh in sličnih «socialnih indikacijah* temelji ravno delovanje moderne kozmetike. Prsi je nemogoče drugače popraviti kakor z operacijo. Cena takšne plastične operacije je odvisna popolnoma od težine primera. V Vašem primeru bi stala okoli 1500 din. Mastni lasje. Imam zelo redke in mastne lase. Čeprav si perem glavo vsak teden, so vendar lasje že po dveh, treh dneh spet vsi mastni. Kaj bi mi lahko svetovali za rast las in odstranitev prekomerne maščobe? Jožica. Odgovor: Izdrgnite krepko vtsak večer lasišče z 2%( salicilnim špiritom. Ko se glava osuši, potresite lasišče s pudrom «Sulfoderm». Ako bi postalo sčasoma lasišče presuho, vdrgnite v kožo 4—5 kapl jic ricinovega olja. Potne roke. Rake se mi pote, in to tako močno, da se že skoraj ne upam seči človeku v roko. Tudi marsikatero delo mi je vsled tega oteženo. Kaj naj storim proti temu? Lenka. Odgovor: Zmešajte 20 g formalina s 180 g destilirane vode. Namočite v to raztopino vato in izdrgnite z njo samo tisti del kože, ki se prekomerno poti. Storite to zjutraj in zvečer. Učinek tega zdravljenja je samo začasen. Potrebno ga je torej večkrat ponoviti. Prhljaj. Na glavi imam veliko prhljaja, ki mi prehaja že celo tudi v obrvi. S čim naj si perem glavo ini na koliko časa? Ali je pogosto umivanje škodljivo? Ali je morda trajna ondulacija kriva, da so lasje tako suhi? Prosim pojasnila! K. D. iz S. Odgovor: Poprosite Vašega lekarnarja, da Vam pripravi sledečo ineša-vino: ricinovega, maslinovega in man-deljnovega olja po 35 g in 2 g salicilne kisline. S tem izdrgnite lasišče in ga masirajte 5 minut. Ponavljajte to vsak večer. Ker je Vaše lasišče jako suho, bo pri tej proceduri umivanje las na vsakih 14 dni zadostovalo. Znano je, da trajna ondulacija lasišče zelo izsuši. v IE VZROK TI IE ZN9N, NE BOŠ OOLGO BOLAN! To je glavno pravilo zdravilne umetnosti, temu se pa pridružuje pregovor: „Če bolezen se pojavi, povprašaj najprej, kaj želodec pravi". Kajti kakor pričajo tisočletna opazovanja, je želodec največkrat izhodišče tudi takih bolezenskih pojavov, ki so za nevešče oko videti brez vsakih zvez z želodcem. Končno pa ne more vsakdo biti poučen o postanku vseh bolezni in torej ne more vsakdo vedeti, da nastanejo n. pr. tudi mozolji in mnoge druge kožne bolezni zaradi pomanjkljivega delovanja želodca in črev, prav tako kot imajo nasprotni pojavi: hujšanje, debeljenje itd., skoraj vedno vzrok v nerednem delovanju prebavnih organov. Tudi neredno kroženje krvi, ki povzroča toliko obolenj, se skoraj vedno nanaša na bolan želodec in črevesje, prav tako bledica, slabost, slabokrvnost, nespečnost, prerano staranje itd, ker vse to je v zvezi s krvjo, kri pa je življenje! Samo zdrav želodec in zdravi prebavni organi lahko proizvajajo in ženejo zdravo bri po telesu. Tudi poapnjenje žil in starostna onemoglost imata svoj vzrok v pomanjkljivem kroženju krvi. Radi tega je dolžnost bolnih kakor tudi zdravih starih in mladih, čistiti prebavne organe tako, kakor se mora čistiti vsak stroj, če hočete, da redno deluje. In če nastopijo motnje kakor: pomanjkanje teka, bel jezik, slab okus, slab duh iz ust, nerazpoloženje, kolcanje, zgaga, glavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetrih, vranici in ledvicah, slabo čiščenje ali celo zaprtje, potem nikar ne oklevajte, temveč telo dobro prečistite s priznanim naravnim sredstvom „PLANINKA" čaj Bahovec ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte pa v lekarnah izrecno „PLANINKA" čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din20-— veliki paket, polovični Din 12'— z napisom proizvajalca: LEKARNA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA Reg. S. br. 1349 od 6. VII. 1932. 226& Vzrok. cPorenta, imeli ste že prosto, da ste pomagali svoji ženi pri selitvi" potem da ste šli za pogrebom svoje tašče, in zadnjič je imel vaš otrok ošpice. Kakšen vzrok boste pa danes povedali?* «Oženil se bom', gospod ravnatelj b KLIŠEJE ENO IN| VEČ BARVNE JUGOGROFIKO LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23 delo eloveka otopi. J n katlKo d&o je ioij molilno ko jolpodinjlko"?- /l/ lak davi kukanje, vlak davi pomiva vi ji, vlak davi poltiljanji itd. J(dol violi utoniti v vfakdanjolti, li moh,a lalik pUz/iaeiti dulo. ^foSo pitz^alimo, It jt zatokla, p^av tako Si morali lalik tvidi du4o phizh.aeiti> da It zneSlmo vltk Vinik milil m da ujamemo malo lolnea vanjo. ttm viam So nabava najSolj pomajala. J^lizajo It lipi lolnlni dnevi. %jdimo v Sozjo nabavo, pultimo lkh.il doma, vdaj po tvio uueo via davi zh.tvujmo zcbvavju, polli-no pa zdravju duh. 3(do Si mojtl imtti iKldi zeleneleja jo zda llaSo milil v liSlt SKdo Si mojil oltati oŠ pojledu via evttol thmvuk zaj^enjlnl- J(do Si mojel Siti maloduien, kadah. nt zajhda v o Sok llnjeja vitSa viad 4aSo*t- /f[e pMmilijujtt zmih.om o llSi, vit mozjajtt vidno o Ktllk, ki val Solijo ali ikiSijo. S^h-tmajajti u in dajte t da It vam midi Ipolijejo oŠ .kakem lepem h-azjleolu. (3 villtt dovzttni za nabavni kialott, potim ileitt tolazSe in lazvedhila v lepik knjijak. %atopite It v Spanje doShiL knjij in kmalu le vam Ivet nt So zdel vtl tako lh,n. SKdoh, pa zmerom lamo h,azjlaSlja in vhta vale, le nt So mojel nikoli Uliti pothtolti in maltdulja. ^Pomlad je tu. ^ftopite v lolnlno, evitolo pomlad m nauzijte le vedrine! IJ^nclvi-idtm- k ; 1937 STE V. 4 APRIL LETO VIII * Naročnice, ki še niso plačale naročnine zo prvo četrtletje, prosimo, da jo še danes nakažejo. Položnica je priložena. Knjiga Agnes Giinther: Dušica Rožamarija, I. in II. del, bo priložena prihodnji številki. Agnes Giinther: Dušica_ rožam ari ja (Svetnica in njen norec.) Prinašamo odlomek iz svetovno znanega romana, ki bo izšel letos v naši založbi. Naročnice našega lista opozarjamo nanj in jili prosimo, na j ga prebem Že po tem kratkem odlomku, ki je iztrgan iz celote, bodo lahko videle, da je roman res dekn ki zasluži, da ga vsakdo prebere. Rožamarija je daleč v Italiji visela med življenjem in smrtjo. Samo Harrov prihod, ki ji je vrnil vero v življenje, jo je rešil najhujšega. Zdaj je na poti okrevanja. Na verandi leži in se solnči in Harro je pri njej. Njen oče, knez Brauneški, je slučajna priča pogovora med njo in Harrom. n potem gre knez s počasnimi koraki proti steklenim vratom, ki ga ločijo od predsobja pred verando. Po kratkem pomišljanju jih vendar hrešče odpre. Slišati ga morata pač onadva tam zunaj, toda če bi le ujel kakšno besedo... In oba sta ga res slišala, toda soba je komaj pred kratkim dobila opravo, in tuja vrata jima ne povedo ničesar. Knez je pri svoji pošti... Harro sedi na zelenem stolu, enem izmed tistih, ki škripljejo v vseh sklepih in se jih lahko poslužuje, kakor pravi sam, le na odpoved. Knjigo za skiciranje ima pred seboj in riše boj dveh kuščarjev, ki ga je njegovo hitro oko ujelo na zeleni strehi cvetličnjaka pod verando in ki ga Rožamarija ni mogla videti. Knez sliši pridušeno zveneči smeh svoje hčere nad sličico razdraženih zmajčkov. Torej umetnost in spet umetnost, misli knez in pograbi z občutkom pobi t os t i svoje pismo. Iznenada pa prizveni tedaj čudno prisrčni glas Rožamarije k njegovim ušesom. «Da, ali boš jutri še tu, Harro?» «0, jutri še zanesljivo. Da, jutri še.» «Prej moram zvedeti. Ne smeš kar izginiti, kajti potem te mnogo let ne bom videla. Če bom živela pri starših in morala poslušati zmerom mamino voljo ... In nekaj mi moraš obljubiti: vsako leto mi moraš za božič kaj podariti. Saj veš, da me že list iz tvoje knjige za skiciranje zelo osreči. O božiču se mora človek vselej česa veseliti.» «Da, o božiču», reče Harro in njegov glas zveni, kakor bi ga poslušala skozi tenčico. «Da, takrat si prišla k meni...» «In še prej. Ko si rezljal iz lesa princeso v sobi, kjer so bili na istropu zlati, zaviti okraski.» «To veš? To veš tudi?» Knez je izpustil svoj dnevnik. Ali sta ga pozabila. — ali pa naj bi še on slišal? «Pogosto sem bila tam in te gledala pri delu. Zakaj nisi dvignil oči.» «Neumen sem in trdoglav in ti si.. . Toda kako je to mogoče? Ali nisi vklen jena v ječo iz mesa in kosti, kakor jaz in mi vsi? Kdo te je tega naučil?» «Ne vem. Morda moje veliko hrepenenje, samota. I ji ti nisi tega nikoli poskusi 1?» «Kako je mogoče ...» « Cisto preprosto je. Poglej, če ležim, se iztegnem, kolikor se morem, potisnem roke pod lase, takole — vidiš, in potem začnem hoditi v dtahu nazaj v svojo otroško deželo. Saj si tudi ti tam poleg. Na nič drugega ne smem misliti, močno moram hoteti, samo prav malo smem prej jesti in čisto tiho moram biti. In potem vzamem dan, uro. kakor jo nosim v spominu, in vanjo se vživiin. Potem mi leže pritisk na prsi, ki postaja močnejši in močnejši, nato pa šumenje, kakor bi letela skozi morje zraka. — Harro. ali si me videl pred letom dni?» «Dvigala si kupo. Hotel sem si domišljati, da sem zaspal in sanjal.» « Tedaj se mi je prvič posrečilo. In bila sem pri tebi v razvalini... toda tako hudo me je prevzelo, da sem izgubila zavest. In potem sem te iskala, ko sem bila tu v samoti in sramoti, in nisem te našla. Nikoli te nisem našla, ne v razvalini, ne v gozdovih, kjer sva bila pogosto oba. Tedaj sem bila zelo žalostna. In naposled sem te le dbbila v izbi, kjer so bili na stropu zlati, zaviti okraski.» «Da, nekdo je poskušal bolj ali manj posrečeno posneti zlato spleteno okrasje Leonarda da Vincija.» «Dolga pot je bila. strašne so bile neštete črne reke. ki je tako težko priti čez nje. Zmerom so črne in velike, divje, a mrtvaško tiho hite dalje, in na niihovih bregovih se zgrozi duša. ki je tako nežna. Toda tudi to sem morala prestati. In potem sem te našla. Toda bilo je kakor pri kraljevi hčeri s steklene gore. Spal si.» «In bil sem tako surov, da sem spal dalje. Ne vem. o tebi se mi je sanjalo...» «ln nekoč sem te videla, ko si rezljal gosi... in ko sem se vrnila v izbo, je bila prazna ... in spet sem te morala iti iskat.. . Toda nisem te našla. In potem te nisem mogla več iskati, ker sem bila bolna, in telo je držalo svojo dušo z železnimi kremplji. Toda na božični večer so me minile same od sebe vse bolečine, ležala sem pod jelko in bila sem sama, in tudi prej je prišlo kakor drugače. Tedaj sem si mislila, da te iščem poslednjič. Kajti slutila sem: zdaj pride zlata prostost, in ko bom pri tistih, ki hodijo z lahkimi nogami, potem me tudi ne boš več videl in čutil.» «Kako si storila, da si se naposled dotaknila moje neumne duše, ki je spala?» je šepnil. «Našla sem te, Harro; morda isi zato, ker je bil božič, mislil name in si mi prišel nekoliko naproti. In moje oči so srečale tvoje ... kakor takrat nad robom kupc. > «Kakor norec sem bil. Preiskal sem vse dvorišče z bršljanovim vodnjakom, ki nima niti izhoda. Tekel sem na cesto. Vrnil sem se v svojo delavnico in norel po njej, dokler se nisem z nogo zadel ob kovčeg. Tedaj se mi je vrnila zavest. V kovčeg sem zmetal svoje reči. Vedel sem. kje si, saj je bilo v listih dosti o tebi napisanega. Ujel sem vlak, potniški vlak najslabše vrste, in potovanje z njim je bilo pravo trpljenje. Sam ne vem, kako mi je bilo pri duši. ko me je vlak tu odložil. Kaj naj bi počel? Toda vsa j to sem hotel zvedeti, kje stanuješ. In tedaj sta me dobila oba zdravnika. — O, Dušica, kaj si storila? To te je stalo kos življenja. In še zdaj se nisi čisto popravila .. .» «Nekoliko zraka prostosti sem pokusila — in zdaj je hudo, in to, kar leži pred mano, tudi.»' «Zakaj, Rožamarija? . ..» Ruth Zechlinova - Ivan \ iik: dt px/ p o i. Zakaj sta zvonček in sneg prijatelja. Otroci so se kepali in vriskali, da ie bilo veselje. Bilo ie že v času, ko ie sonce z neba topleje dihalo in se je ob parobkih že tajal sneg, da se je kazala trava. Tu in tam je že gledal iz zemlje zvonček in tiho zvonil: «Cin, cin, cingel cin, že cvetim, že zvonim, že k pomladi vse budim, zime več se ne bojim. Snežec, brž se, brž obrni, barvo plašča ko j mi vrni...» «Kakšno barvo plašča pa hočeš?» je vprašala mala Marjetka, stiskajoč sneg v kepo. «Belo. mojega plašča bai'vo», ie odgovoril zvonček. «Dal sem mu jo. ko me jc prosil. No, poslušaj, povem ti.» In zvonček je pripovedoval: «Ko je dobri Bog oblekel cvetlice z lepimi, pestrimi oblekicami, je ustvaril tudi sneg in rekel: «Ti bodi zimska cvetlica! Obleko si pa poišči samb Sneg je šel in se obrnil k travi: «Barvo tvoje obleke bi rad, travica zelena.» Travica ie pa odvrnila: «Snežec drobni, ne podala bi se ti zelena barva.» Sneg je šel k vrtnici, vsej v škrlatu, in rekel: «Dovoli, da oblečeni barvo tvojega plašča.» Vrtnica pa, vsa gosposka, ga niti pogledala ni. Kar stran se je obrnila. cOšabnost nesrečna*, je pomislil sneg in se ustavil pri vijolici: «Daj mi svojo vijoličasto barvo, da si naredim plašč.» Vijolica je skromno zmajala z glavo in rekla: «Svoje barve ti ne morem dati. Kaj bi z njo, ko je pa tako neznatna.» Ves žalosten je odšel sneg in težko mu je bilo. Videl sem ga in ga vprašal: «Snežec, zakaj si tako žalosten?* Sneg mi je potožil: «Nihče mi neče dati barve svoje obleke. Jaz sem pa brez nje. In če je ne dobim, mi bo kakor vetru, ki je zato tako srdit, ker ga nihče ne ljubi.» Snežec se mi je zasmilil in sem dejal: «Če ti ugaja moj preprosti plašč, vzemi njegovo barvo.» «In sneg je vzel mojo barvo*, je končal zvonček svoje pripovedovanje, «in tako je zdaj. kadar zapade, tudi bel. Vse cvetlice sovraži, samo mene, zvončka, ne sovraži.s> 2. Odkod je v belem cvetu slaka rdeč odblesk. Slak pripoveduje: «Otroci, radovedni ste, zakaj je na mojem cvetu, v moji cvetni čaši, rdeč odblesk? Ne sicer v vsakem mojem cvetu, v nekaterih pa le. Povedal vam bom, poslušajte: Nekoč, ko sem tako cvetel ob cesti, sem videl, da gre Marija s svojim sinkom nekam na potovanje. Otroka je začelo žejati, toda nikjer ni bilo vode. Od druge strani je pa prav tedaj prihajal voznik s svojim vozom. Marija ga je ustavila: ,Dobri voznik, ali imaš kaj vode? Glej, otrok je žejen.' Voznik je odgovoril: ,Vode nimam, toda v čutari je vino. Ali kje bi dobil čašo, da natočim?' Marija se je ozrla. Njene mile oči so se dotaknile mojega cveta. ,Nalij, dobri voznik, vina v to cvetno čašo', je rekla in mu pomolila moj cvet. Voznik je nalil. Otrok je pil. In od tistega časa ima moj cvet rdeč odblesk od rdečega vina, ki je ostal iz popite čaše.» 3. Zakaj cvete cikorija z modrim cvetom. Nekoč je živela deklica, ki je ljubila fanta in bila z njim zaročena. Fant je pa moral na vojno. V neki bitki je padel. Deklica kar ni mogla verjeti, da je njen ženin v resnici mrtev. In izmučena od nestrpnega pričakovanja, da se vrne, ni našla nikjer miru. In je rekla: «Na deželno cesto pojdem, ki vodi v daljne dežele. Tam bom že od daleč videla, kdaj pride moj ženin. Zakaj on ni mrtev.* Vztrajno in neutrudno je stala ob cesti in čakala, da zagleda vračajočega se ženina. Žalostila jo je le misel, da bi morala zvečer domov, ker na cesti ne more prenočiti. Ko je boginja Freya videla to veliko ljubezen, se je sklonila k deklici, jo nežno pobožala in poljubila pa rekla: «Postani cvetlica. Tvoje modre oči naj bodo tvoji modri cveti, da bodo vsi, ki te bodo videli, občudovali moč hrepenenja.* In tako čaka zdaj cikorija še danes ta dan ob cestnem parobku in gleda, ali se že ne vrača njen ženin. Ita Turkova: Piruhi gospodične Tite rokurist Lojze je sedel v svoji pisarni in bobnal s prsti po svetli mizi ter se zagledal v list papirja pred seboj. Soba se je kopala v soncu in skozi široko odprta okna je dihala pomlad ... Na lahko je potrkalo. Lojze se je zganil. Vrata so se tiho odprla in pokazal se je beli obrazek kontoristinje Tite. Lojze je že poznal ta drobni korak in se ni ozrl, le neka j je zagodel. «Gospod prokurist, rada bi obiskala za Veliko noč svojo mamo, saj bom smela odpotovati jutri z opoldanskim vlakom?» «Jutri, jutri...*, je mrmral. « Jutri je že velika sobota, hm, že dobro», je prikimal. Zahvalila se je in se zopet tiho odstranila. Le enakomerno udarjanje strojev je motilo tišino. Prokurist Lojze se je dvignil, šel z roko preko skrbno negovane glave in stopil k oknu. « Velika noč, da, da, skoraj bi bil pozabil.» Potegnil je pismo iz žepa. Prijatelj Tone, učitelj v podeželski vasi, ga je povabil za praznike. Tako lepo mu je pisal: «Pridi, Lojze, boš videl najino srečo in morda vendarle dobiš skomine tudi ti in sežeš po beli ročici...* «Poet še vedno poetizira», se je nasmejal, zganil pismo in ga vtaknil nazaj v žep ter se spravil na delo. Zdaj pa zdaj se je zagledal v pomlad zunaj. Zazdelo se mu je, da čuje pritrkavanje velikonočnih zvonov iz daljne vasi in da prinaša veter vonj kadila, ki ga je nekoč nosil kot ministrant v procesiji, in prijelo ga je z neodoljivo silo. «Sentimentalnost!» je siknil in nejevoljen zamahnil z roko, kakor bi hotel od-poditi prenadležne misli, ki so ga motile pri delu. Drugi dan pa si je le vzel dopust. Potisnil je v kovčeg v naglici nekaj najpotrebnejših reči, nabral mimogrede nekaj piruhov za prijateljevo družinico ter se zadnji hip zavihtel preko stopnic že premikajočega se vlaka. Položil je kovčeg na mrežo, odložil klobuk in plašč in se usedel v kot k oknu. Ne da bi se ozrl po svojih sopotnikih, je potegnil časopis iz žepa in se zatopil vanj. Ali ni se mu dalo dolgo brati. Voz se je vedno bolj polnil. Praznično razpoloženi ljudje so glasno govorili in se smejali. Lojze se je naslonil na okno in se zagledal v mimobežeče pokrajine. Sveže umita okna so se bleščala v soncu. Tam po ozki poti od vaške kapele so stopala v dolgi vrsti dekleta z belo pogrnjenimi jerbasi na glavah ... Ljudje so za hip utihnili in se nagnili k oknom. «Od blagoslova neso», so pojasnjevali in zrli za njimi, dokler niso izginila v ozadju. V Lojzetu je zaživela preteklost. Kolikokrat se je vozil s hrepenečim srcem takole za praznike, mlad, brezskrben dijak. V papirju je nosil skrbno zavite piruhe, ki jili je pristradal. Za mater, za očeta, za brata in še za nekoga ... Lepo pisanko, ki jo je slikal sam. Za temno-oko, mlado sosedovo Pepico, o kateri je sanjaril nad knjigami. Vse je minilo. Očeta in matere ni več, dom je prešel v tuje roke. Pepica se je poročila s premožnim kmetom. On. Lojze, pa je postal gospod, prokurist velikega industrijskega podjetja. Bilo mu je že preko trideset, a je še vedno kolo-vratil sam po svetu. Igral se je rad in begai kakor metuljček od cveta do cveta. Ali pridržati ga ni znala nobena. Bil je precej domišljav, imel velike zahteve ter se oziral le za tako zvano boljšo družbo. Čim starejši pa je postajal, tem bolj se je oklepal svoje zlate prostosti. Sprevodnik je zaklical ime male postajice. Lojze se je zdramil iz svojih sanj in planil kvišku. Pograbil je v naglici klobuk in plašč, potegnil kovčeg in toliko da je bil zunaj. petem pričakovanju. Neznanka mu noče in noče iz glave. Vidi jo že, kako bo stopila predenj, vitka elegantna pojava. Povpraševala bo po njem, ga nagajivo pogledala in karajoče dvignila svoj prstek. In on? On se ji bo nasmejal, se sklonil nad žugajoči prstek in — in ga poljubil. In potem ji bo poslal rož, lepili rdečih rož in potem?... Lojzetu je postajalo vedno topleje in srce mu je burno utripalo. Rahlo trkanje. «Prosim!» se je oglasil in se nagnil nad pisalno mizo, da bi skril razburjenje. Drobni znani korak in bežni glas kontoristinje Tite. Lojze se je za spoznanje dvignil. «Kaj je novega že na vse zgodaj ?» je vprašal skoraj nejevoljen. «Gospod prokurist, oprostite», je dahnila, da se je začuden ozrl. « Nesrečno naključje — naglica», je hitela govoriti in držala v roki njegovo planinsko legitimacijo. Pogledal jo je, da se je zbegala. «Kaj? Vib je zakričal in skočil proti nji, kakor bi jo hotel zmrviti. Prestrašena je stopila za korak nazaj, lica ji je zalila temna rdečica in v očeh so se ji zasvetile solze. Lojze je videl, da se je spozabil. Zasmilila se mu je, ko je stala vsa preplašena pred njim in ga začudeno zrla z velikimi temnimi očmi. «Oprostite, gospodična, res, moja naglica, neprijeten slučaj«, je dejal in iztegnil roko po njeni. Mehka bela ročica, še nikoli se je ni dotaknil. In ta čisti, odkriti pogled, tedve ustnici, kakor dva rubina, še nikoli jih ni opazil. Ta vonj njenih bujnih las in njenega deviškega telesa, še nikoli ga ni občutil... «Gospod prokurist, kovčeg vam pošljem na dom in dobim svojega, kajne?« je dejala, izvila roko, ki jo je še vedno držal v svoji, in izginila za vrati, ne da bi čakala odgovora. Še tisto popoldne je dobila gospodična Tita svoj kovčeg in košarico krasnih piruhov in dan pozneje šopek opojno dehte-čih vrtnic in ... in ... in ob letu sta že potovala skupaj z enim kovčegom ... je vlak že pihal dalje. Prijatelj in njegova ženka sta ga sprejela z navdušenjem. Kmalu se je razvilo prijetno, prisrčno razpoloženje. Le otroka sta ga pogledovala še bolj od daleč. Lojze se je spomnil na piruhe. S temi je hotel pridobiti zaupanje malih dveh. Skočil je h kovčegu. Ali vse zaman. Zlomil je ključ, a kovčega ni mogel odpreti. Jel ga je ogledovati. «Pa ne da bi bil, tristo zelenih, — pa ne da bi ne bil moj!...» se je s strahom spomnil. Prijatelj mu je prinesel šop ključev. Poizkušal je in poizkušal. In naenkrat, rsk — pokrov je od-skočil. Ali o j, jo j! Lojze se je prijel za glavo... Namesto svoje sive obleke je dvignil mehko domačo haljico iz rožaste svile. Nato dva para finih nogavičk in copatke. Duhteče svileno perilo, vse v krasni zlati barvi. Mehki, nežni čipkasti robčki kakor metuljčki in toaletne potrebščine, vse tako ljubko in srčkano, a skrbno in natančno zloženo. Lojzeta je opajal prijeten, vijoličen vonj in kri mu je stopila v glavo. «Dama,» je mrmral, «fina dama, mlada mora biti in lepa mora biti!» Prinesel je na dan še knjigo v elegantni vezavi z zlato obrezo. V njej je tičal list z opazkami. «Hm, torej še duhovita povrhb Več si ni želel. Prokurist Lojze se je zaljubil ... Na dnu kovčega so ležala darila, zavita v svileni papir in povezana s trakom. Lojzetu se je zazdelo, kakor da vidi te bele ročice, te drobne prstke, ki so vezali svilene pentljice. Zaman je brskal po imenu. Tedaj se je spomnil, da ima v svojem kovčegu planinsko legitimacijo, in se oddahnil. «Torej me bo le morala ona poiskati«, si je dejal in se sklanjal nad mehkimi stvarcami, jih občudoval in sanjaril. Šele klic prijatelja ga je vzdramil. Izposodil si je od neznanke nekaj pomaranč in se vrnil med družinico, ki ga je že nestrpno pričakovala. Užival je na sreči in harmoniji dveh src in hrepenel... * Sveže jutro po praznikih. Vse je še prazno in mirno. Lojze je že v pisarni. Nestrpno meri sobo sem in tja kakor v na- K. Polaček: SPLOH NI LJUBOSUMNA Nekatere ženske so ljubosumne kakor vrag, ampak jaz ne. Sedim v sobi in si pletem žemper. Zelenega kakor trava. Ta barva se mi najbolj poda. Pri tem štejem sama zase: Tri desno, tri levo, oviti, poplesti — in slišim, kako si zraven v ordinaciji moj mož prepeva: Tralalala — tralala, tra-lala —. Doktor Julij Kocen nima posluha za glasbo, poje pa rad. Nekatere ženske so ljubosumne kakor vrag. Jaz se temu čudim. Moj mož bi lahko počel, kar bi hotel, jaz bi mu ne branila. Ampak on ni tak. Ima preveč dela. Na primer tale Liščeva je ljubosumna, da se ne da povedati. Lani si je dala odbarvati lase na platinsko barvo in včeraj je prišla tiziansko rdeča. To se ji sploh ni podalo. Lahko bi jo bilo sram v njenih letih. Tudi mene je nekoč prijelo, da bi si dala lase politi s Henno, toda moj mož mi je prepovedal. Pri tem bi Liščeva menda rada pozabila, da je omožena. Kadar je v partiji prokurista Smole, se zvija, pači in žužnja kakor deklica. Pravijo, da je Smola njen ljubček. Jaz o tem nič ne vem in se ne menim za to. Jaz vem samo to, da je zadnjič bedasto prinesla križevega fanta in potem vprašala, kakor da je padla z neba: «Kdo prav za prav igra?« Tri desno, tri levo, oviti, poplesti... Doktor še zmeraj poje: Tralalala... tralalala. Mar nima nobenega dela? In jaz bi si tako rada kupila srebrno lisico! Ondan sem videla pri Šinkovcu krasno bluzo. Zamežala sem in šla proč. Mislila sem si: «Ne, dekle, treba je varčevati.« Toda s čarobno silo me je vleklo nazaj k izložbi. Mislila sem si: «Saj ti ni treba kupiti, samo pogledala boš in odšla.» Takrat sem bila zelo žalostna, ker mi je mama pisala, da ji ni dobro. Pa sem šla v trgovino in kupila tisto bluzo. Pokazal mi je še eno, roža-sto, in ko sem jo pogledala, se mi je kar zameglilo pred očmi, da se sploh nisem zavedala, samo slišala sem se, kako govorim: »Zavijte mi tudi tole roža-stob Ko sem si to bluzo oblekla, se mi je zdel svet precej bolj vesel. Na mamo sem pozabila ter sem se spomnila nanjo šele, ko sem stopila v tramvaj. Takole sem si mislila: «Dekle, kaj hočeš, mama je že stara. Kaj za to, če sem si kupila dve bluzi! Saj že dve leti nisem imela kaj obleči. Liščeva si je kupila kostum in večerno obleko.« Tri desno, tri levo... Danes bi šla rada s svojim možem v kino. Doktor mi je obljubil, da pojdeva, če bo le količkaj mogel. To je dober fant, doktor Kocen. Že tri leta sva skupaj, pa si še nikoli nisva rekla žal besede. Pa pravijo, da moderni zakon nikoli ne drži. Zakaj bi ne? Vse je odvisno od žene. Jaz sem taka, da se vselej rajši ognem. Z mirnostjo se več doseže kakor s hrupom. In sploh nisem ljubosumna. Nekoč sem vprašala moža, ali ni imel pred menoj kake velike ljubezni. On mi je rekel: «Dekle, nikoli!« Ti si moja edina izvo-ljenka. Vse drugo so bile same otročarije.« Jaz mu to prav rada verjamem. Liščevi pa so spet ljubši lešniki v čokoladi. Zastran mene! Pa naj bodo! Naj dela, kar hoče. Jaz se zanjo ne menim. Ampak vendar bi rada vedela, kaj je na tem resnice, da ima razmerje s prokuristom Smolo. Če je to res, je to grdo, ker je njen mož čeden in ima od njega, kar hoče. Lisec ima sladkorno bolezen in noče o ničemer slišati. Pravi, da hoče imeti mir. Razburja ga mednarodna situacija, in to mu škoduje, ker se človek, ki ima sladkorno, ne sme razburjati. Doktor Kocen pravi, da je najslabše, če se diabetik vznemirja, in on mora razumeti, ker je učen. Sicer pa — kaj bi ga razburjala mednarodna situacija? Rajši naj pazi na svojo ženo. To je njegova situacija. On bržčas ni ljubosumen, jaz tudi ne. Te lastnosti ne poznam. Tri desno, tri levo ... Nekdo zvoni. Bržkone pacient, ker je doktor prenehal peti. Zadnji čas je nekaj dobre volje, in jaz bi rada vedela zakaj. On je tako skriven in mi nič ne pove. Ampak jaz bom to že izsledila, in potem naj se veseli. Po hoji je to pacientka. Doktor se klanja in prijazno govori. Skoraj preglasno govori. To mora biti dobra pacientka. Kdo je neki? Po glasu je ne moreni spoznati. Odložim ročno delo in poslušam. Najprej ne slišim nič, samo neko he-hetanje. To mi ne ugaja. Kaj naj se pacientka heheta! Pacientka naj pove, kaj ji je, pa bo. Nekatere ženske pozabijo, če pridejo k mlademu in čeduemu zdravniku, na svojo bolezen in so sam hihihi — hahaha. «Dragi, kaj me ne poznaš?« se je oglasilo v ordinaciji. Samo pomislite! Vrgla sem delo iz rok in skokoma sem bila med vrati. Pod mojo streho ne bo nobenih —! Nisem ljubosumna, ampak tega ne trpim. Ako bi bila ona mlada in lepa, bi ne rekla nič. Toda to je bilo že v letih in pobarvano kakor... kakor... Nimam nič zoper to, če je ženska dobro opravljena, ampak to se ji mora podajati. Tejle pa se sploh nič ne poda. Ko me je doktor uzrl, ga je kar streslo. Ušesa so mu zardela, in to je znamenje, da ima slabo vest. Jaz ga dobro poznam. Brbljal je: «Marica, ljubica, kaj hočeš tu? Vidiš, da imam pacientko.. ^Pacientka sem, pacientka tja!« sem rekla ostro. «Jaz sedem semle in bom sedela!« «To ne sme biti...« je dejal doktor Kocen, «to nasprotuje zdravniški tajnosti ...» Pomlad za zamreženim oknom. «Kaj mi zdravniška tajnost mar! Jaz bom tukaj, in konec besedi!» Doktor si je mel nos in v zadregi škilil v stran. Toda tista ženska sploh ni bila v zadregi. Bilo je videti, da je na vse navajena. Ampak meni ne bo kos. Jaz jo naučim. Jaz ji pokažem, kaj se pravi zapeljevati oženjene gospode! «Dragi», je zagostolela tista starejša nabarvana, ne lepo oblečena ženska, imela te rjav kostum in okrogel hrbet. Dober okus ima moj soprog, le kar je res. Mislila sem, da zgorim, tako me je bilo sram. «Dragi, ali se me sploh ne spominjaš več?» «Ne spominjam se», je zamomljal moj mož, «sploh ne. Ne vem, kaj hočete od meneb «Saj sem vendar tvoja sestrična Hermina. Ali zdaj veš, Julček? Tista Her-mina vendar, ki ste mi nagajali, ko ste bili še paglavci: Hermina, daj no vina...» «Aha!» je vzkliknil doktor Kocen, «že vem.i Gledam zdaj njega, zdaj njo. Kakšna sestrična? Kakšna Hermina? Moj mož mi ni nikoli povedal, da ima kako so-rodnico Hermino. «Mati,» pravi ta sestrična Hermina, «se ti lepo priporoča in te prosi, kaj naj deva na križ, ker jo že dolgo boli.* «To je različno, Herminica,» je odgovoril moj mož, «jaz bi moral teto najprej videti...» In veste kaj: ona je bila res njegova sestrična, in ne, kakor bi kdo mislil, «razmerje». Na hitri pogled je bilo to nekaj takega, potem pa se je vse pojasnilo. Jaz seveda že precej spočetka nisem verjela, da bi bil moj mož tak. In tudi če bi bil — kaj potem! Jaz sploh nisem ljubosumna, kakor me poznate. Sestrična Hermina je prav dobra ženska. Nekoliko si stopa na jezik. Je pred poroko. Vzela bo nekega skladiščnika. In dala mi je recept za vkuhavanje češpelj. Moram to poskusiti. F. Toussaint: AVC/AN # (Iz «Yrta hrepenenja*.) urni našega kraja so prav tako glasni kakor murni v hedžaški dolini. Včeraj mi je dejal tovariš ob tretji molitvi, ko sva šla mimo grma, kjer se jih je skrival cel roj: «Pojejo in spe hkratu. Ni ropota, ki bi jih mogel zbuditi in končati njih pesem. Zakriči, zaropotaj! Ne utihnejo ti. Še grom jih ne vznemiri. Ali mar ta živalca ni zavidanja vredna, ko se opaja ob lastnem prepevanju?* Dolgo sem premišljeval, pa nazadnje Ie nisem opozoril prijatelja, da so murni morda gluhi. Spanec hrtov. Pod koničasto senco ciprese spita moja hrta kakor dve puščici v tulu. Tiho zapri vrata in ju pobožaj. Tvoja roka jima bo v snu pričarala svežino libanonskega studenca. šakal in jež. Šakal sreča ježa, ki se s težavo premika po peščenem griču navzdol. »Pozdravljen, bratec!* mu reče z zbadljivim glasom. »Kam pa s tem razposajenim korakom?* «Ne daleč!* odlgovori jež, «na vrt grem, ki ga vidiš ob znožju griča.* »Spremim te!* se odloči šakal, ctoda le, če ne boš pre-liiter.* «A če pridem prvi na vrt?* vpraša jež. «Če me prehitiš, ti prisegam, da ti bom vsak večer prinesel večerjo.« »Ali greva?* vpraša jež. Ko je to rekel, se je zvalil v klobčič in se zakotalil navzdol. Ko se je šakal spustil v dir, je jež, odskakujoč od pečin, že priletel na vrt. «Drži svojo obljubo, dragi bratec*, je rekel šakalu, ko je ta ves zasopel prihitel za njim. Žaba in poletje. Neki večer reče žaba poletju: «Nikdr ne prepusti zimi prehitro svoje vlade. Ali si mar zato poklicalo rože v življenje, da jih boš prepustilo njenemu smrtonosnemu hladu?* «Oprosti mi,» odgovori poletje, «nisem vedelo, da ceniš lepoto rož.* «Resnici na ljubo priznam,* de žaba, «da se ne zanimam za cvetice, a ko tebe ne bo več, ne bom mogla naznanjati zaljubljencem, da je padla noč na zemljo...* »Pravkar me je prosil tudi netopir, naj podaljšam svoje bivanje na zemlji*, pripomni poletje. «A priznal mi je, da le zato. ker so pozimi nočne žuželke prav redke.* Franjois Isot: vette Delbos je tekla iz velike trgovine na cesto. Res je tekla, hitela čez široko cesto in nato zavila v tiho stransko ulico. Tu se je šele ustavila in začela jokati. Saj res ni mogla več vzdržati! Če kdo človeka šest ur neprestano nesmiselno muci in jezi, mora slednjič obupati, tudi če ima živce dvajsetletne deklice. Ivette je bila tako razburjena, da ni niti opazila, da je šel za njo mlad, elegantno oblečen gospod. Ko je videl, da deklica sredi na pol temne ulice stoji in joka, se je malo obotavljal, potem pa se je menda opogumil in stopil z dolgimi koraki k njej. «Oprostite», je rekel z globokim in zvonkim glasom. «Videl sem vas, kako tečete iz trgovine... Ali ste kaj izgubili? Ali se vam je kaj neprijetnega pripetilo? Rad bi vam pomagal!* [vette je dvignila glavo in si dobro ogledala moža. Ni bila navajena, da bi jo kdo ogovoril, tudi ni imela tega rada. Toda mladi gospod se ji je zdel zaupanja vreden in situacija je bila tudi res neumna. Ivette se je jezila zdaj na samo sebe. «Ah,» je rekla, komaj zadržujoč solze, »neumnost! Človek postane vendar tako lahko nervozen .. .* Nikakor ni mogla tujemu možu povedati, da je jokala, ker jo je mučila voditeljica njenega oddelka, Hally. «Če mi nočete povedati,* je dejal mladi mož in se smehljal, «ne morem prodreti v vašo skrivnost. Toda — ali bi ne hoteli iti kam, kjer je godba? Kjer je kaj življenja?* Ivette se je najprej pomišljala, potem pa je vendar zmagala njena mladost. Preživela je prav lep in živahen večer. Mladi mož ji je povedal svoje ime — Jean Dorot. «Na svidenje!* je dejal, ko sta se ločila. Drugi dan je čakal pred trgovino, in Ivette se je dala precej daleč spremiti. Osem dni pozneje ga je predstavila svoji materi, in zdelo se je, da je stari dami gospod Dorot ugajal: smel je večkrat priti. In prihajal je — za četrt ure, kakor je vselej rekel, ostajal pa je ves večer. In ko sta šla potem nekega dne spet skupaj domov, je gospod Dorot vprašal, ali bi ne hotela Ivette zaupati krmila svoje življenjske ladje njegovim rokam ... In Ivette je rekla: da. Bila je res in pošteno zaljubljena. »Samo nekaj mi moraš obljubiti*, je dejala pozneje in se nasmehnila. «To niso moje muhe — ampak hočem, da pokaže mož tudi pogum! Ne — nič hudega ne zahtevam, samo jutri zjutraj, ko se odpre trgovina, moraš priti v moj oddelek in temu zmaju, Hallv, povedati moje mnenje. Zadnje mesece me je mučila kakor še nihče prej, zagrenila mi je življenje... Večkrat sem se pritožila, pa se ji nihče ni upal po robu postaviti!» Gospod Dorot je poljubil svojo nevesto in se smehljal: bil je menda res hraber mož. Drugi dan točno ob desetih ie prišel v oddelek in stopil h gospe Hally; že pred njegovim pogledom je prebledevala. In potem je začel govoriti — glasno in razločno. In naposled je storil gesto, ki se ne sme napačno razumeti. In čudež se je zgodil! Gospa Hally — pred katero so se vsi tresli — se je ponižno priklonila in šla . .. »Dragi moj*, je dihnila Ivette in hitela k mlademu možu. «Bil si imeniten. Ti si junak! Ti imaš pogum ...» «Zakaj?» je vprašal Dorot začuden. «No...» Ivette ni vedela kaj bi od veselja. «Ti si ji vendar povedal moje mnenje, in šla je, ker se je balab «Ne», je dejal skromno gospod Dorot. «Ampak ker sem lastnik te trgovine...» J. H. Rosler: Gospa Kodretova | os pa Kodretova oddaja opremljene sobe, prav za prav dve sobi. Eno z balkonom in klavirjem, drugo tik kuhinje z razgledom po dvorišču. Prvo sobo je dajala v najem za štiri sto dinarjev, drugo za tri sto. Pozneje pa je sklenila, da bo oddajala obe sobi po isti ceni, ter je zahtevala za vsako po štiri sto. Tega pa spet najemnik dvoriščne sobe ni mogel razumeti, da bi moral plačevati za neenako reč enako vsoto. To je uvidela tudi gospa Kodretova, pa je posiej zahtevala za lepšo sobo pet sto dinarjev. Sčasoma se je pa spet premislila in je oddajala obe sobi za enako najemnino. Seveda je izenačila spet navzgor ter zahtevala tudi za dvoriščno sobo pet sto dinarjev. In v tej sobi je stanoval Ivan Bože. Soba je draga, si je mislil Ivan Bože, zato mora imeti gotovo druge bonitete. Zakaj zastonj vendar ne zahteva gospa Kodretova toliko denarja! Toda drugih bonitet ni bilo. V hiši ni bilo niti lepe hčerke, niti se ni pospravljalo več ko do enkrat na dan in od treh žarnic na lestencu je gorela zmeraj le po ena. Kadar je Ivan Bože potreboval gospo Kodre-tovo, je ni bilo nikoli doma, kadar je pa ni potreboval, kar se je zelo redko primerilo, zakaj Ivan Bože je bil pošten človek, je stala z užaljenim obrazom med vrati: ■cDober dan, gospodična,« je rekla glasno, «gotovo spet gospodična sestra, gospod Bože, kajne?« Neki večer pa je Ivan Bože privedel tri prijatelje s seboj. Slavili so Ivanov god, kuhali punč in kvartali. Malo po polnoči so se razšli. Pri gospe Kodretovi je še gorela luč. Drugo jutro je ležal listek na mizi: «Moje stanovanje ni gostilna. Sem zelo užaljena. Kodretova.« To je bilo Ivanu že preveč. «Draga gospa,« je dejal, cnavsezadnje smem vendar še stanovati v svoji sobi?« «Kaj? Slabo slišim.« «Mislim le ...« «Kako?» . Že od svojega 16. leta je sodelovala s svojim vzgojiteljem Tyršem v raziskovanju umetnosti. Ko se je poročila s Tyršem, je s svojim možem mnogo potovala v študijske namene. Z možem sta študirala umetnostne zbirke d Miinchnu, na Dunaju in v Berlinu. Ko se je Tyrš vrnil l. 1884. v Prago, je sklenil pogodbo za izdan je svoje Umetnostne zgodovine, toda zbolel je in l. 1885. umrl.- Renata Tyrševa je nadaljevala delo v duhu svojega moža in še isto leto priredila v spomin možu razstavo njegovih del. Posebno se je zanimala za narodno umetnost in jo vneto propagirala s članki in predavanji. Tudi za šole je napisala odličen učbenik. Ostali čas je posvečala javnemu življenju. Znano je njeno požrtvovalno delo pri ustanavljanju, zgradbi in vodstvu mnogih ženskih organizacij in društev. Dve leti je vodila mestno dekliško obrtno šolo in nadzorovala pouk na mestni višji dekliški šoli. Leta 1906. jo je imenovalo ministrstvo za javna dela za nadzornico na dekliških obrtnih šolah, med vojno se je pa temu delovanju odpovedala. Od jubilejne razstave leta 1890. je bila često povabljena k prireditvam razstav v Pragi in v inozemstvu, tako k razstavam v Londonu in Parizu. Dalje je sodelovala pri ustanavljanju Kulturne zveze češkoslovaškega narodnega sveta, katerega častni član je bila. Bila je tudi soustanoviteljica Češkega Si ca (Češke Srdce, l. 191?.) in do smrti njegova predsednica. V tem društvu je delala in skrbela za blaginjo češke mladine. Ni bilo dneva, da bi ne bila prišla v društvene prostore in se udeležila vseh društvenih del. Njen bistri duh je dal premnogo izpodbud v prid temu društvu, katerega namen je bil, da podpira in rešuje češkega človeka, zlasti o najtežjih vojnih časih. Ni ga bilo dobrodelnega društva, kjer bi ne bila vztrajno delovala. Dolgo vrsto let je bila članica kuratorija Naprstkovega muzeja, praškega Sokola in Zveze slovanskih žen. Za svoje odlične zasluge je bila odlikovana z redom sv. Save, z Medaljo revolucije, češkoslovaškega Sokola in mesta Prage. Leta 1931. jo je Karlova univerza v Pragi promovirala za častnega doktorja filozofije. Ženski poklici v srednjem veku Večina ljudi misli, da so dobile ženske šele v najnovejšem času pristop k poklicem, ki jih opravljajo navadno moški. Toda če pogledamo več sto let stare slike, vidimo, da to ni tako, temveč da so bile ženske že takrat v marsičem »mojstrice* in da so znale prav spretno in vešče izvrševati obrti, ki slovijo kot izključno moški poklici. Med njimi nahajamo poleg drugih čevljarice, vrvarice, barvarice in krz-narice, da, celo izdelovalke igralnih kart. V tedanjih časih so dobro vedeli, kako naj se reprezentira ta ali oni obrtni širino in 160 vbodov v dolžino. Prav tako velika je pre-fca za naslanjalo. Za vsako izmed teh prevlek potrebujemo \m dolg in 75 cm širok kos sudanske tkanine, ki jo rabimo je razlagal tesar, «z njo bom jutri spet lahko delal, in pri prihodnjem skopuškem gostitelju jo bom spet skuhal...» Jekica Hrovatova se pomladi veseli. ačelo je deževati in noč je legla na zemljo. «Zdaj ne bom mogel več (ialjc», je pomislil tesar in potrkal na vrata borne koče. Stara ženica mu je prišla odpirat. «Ali bi mogel pri vas prenočiti, mamka?» je vprašal tesar. «Naj bo,» je rekla ženica, «tamle v kotu lahko spiš.» «Ne vem, ali bom mogel zaspati», je zamrmral tesar. Ženica ga je vprašala, ali mu mar prostor v kotu ni pogodil. «Ne, kot mi je všeč. Toda želodec je prazen, in s praznim želodcem ni moči zaspati.» «Jaz pa nič nimam ta je odvrnila ženica. TUKAJ se pojavljajo prvi znaki starosti! Na vsakem obrazu pusti življenje svojo sled. Pa vendar — koliko več časa lahko ohranite svojo mladost, če pravočasno poskrbite za pravilno nego obraza . . . ELIDA krema IDEAL, suha d nevna krema, bo vsaki ženi dobra pomočnica v njenem prizadevanju, da ostane mlada. Radi vsebine hamame-lisa neguje in obnavlja kožo, odstranjuje male gubice in nečistoto na njej. Ako redno uporabljate to kremo, Va m bo vsakdo zavidal Vašo mladost. Za noč mastna Elida Citron Cold Cream. Njena izborna sestavina čisti in hrani kožo. Prastara polepševalna sredstva, hamamelis in. citrono, je združila napredna znanost v po-^ polnost, zato ta krema j ozmetieno najboljše deluje. E LID A [ideal] KREMA M »J« Uatci Ali ste za ločitev zakona ali proti njej? Odgovori naročnic na našo anketo Cenjena gospa urednica ! Dovolite, da dodam še jaz nekaj misli k Vaši anketi. V bistvu sem proti ločitvi zakona. Družina je nekaj svetega in naj ostane skupaj. Navadno se pa z ločitvijo razdere celo več družin, zakaj ločitev mladih dveh poseže dostikrat tudi v družinsko življenje njunih staršev. Prepričana sem pa, da so starši neveste pogostokrat krivi, če pride pozneje v zakonu do ločitve. Odkar je minila svetovna vojna, je dobil denar dosti višjo ceno in starši samo gledajo, da bi hčerka napravila «dobro partijo.. Kakšen je mož, kakšen značaj ima, ali se po duševnosti ujema s hčerko, jim je malo mar. Glavno je, da je "dobrti partija». To pa ni prav! Starši bi morali gledati tudi na duševno in na srčno izobrazbo, zlasti pa na to, ali se oba značaja ujemata in izpopolnjujeta. Moj zaročenec ni «dobra partijam. Zato mi starši neprestano črno slikajo zakon, in ko sem svojemu zaročencu o tem pisala, mi je lepo odgovoril: «Draga, nikar si ne delaj nepotrebnih skrbi! Če se imata dva res od srca rada, potem bosta vse težave in vse skrbi z vedrini obrazom prenašala in se jima življenjsko breme ne bo zdelo pretežko. Če se imata dva od vsega srca rada, potem odtehtajo srečne ure njune skupnosti kupe zlata.» Mislim, da ima moj fant prav. Pred zakonom bi morala torej dekleta bolj misliti in tudi njih starši. N. iz Ljubljane. Spoštovana gospa urednica! Preden se dva ločita, se navadno hudo prepirata. Ob začetku prepira gotovo niti žena niti mož ne misli na ločitev. Ko se pa prepir vleče iz dneva v dan in ko začneta zakonca tekmovati, kateri bo imel zadnjo besedo, ko padejo grde in nedostojne besede in žalitve, potem se začne v njiju porajati misel na ločitev zakona. Mislim, da bi se dala o marsikateri družini preprečiti ločitev, ako bi bila zakonca bolj strpljiva, bolj uvidevna, bolj mirna in bolj preudarna. Žena in mož bi se ne smela tolikanj predajati jezi in potem «mulo kuhati». 'Tihi tedni» v zakonu so začetek ločitve. Pametna žena naj skuša po vsakem prepiru hitro doseči spravo, zakaj dlje ko kdo kuha jezo v sebi, več grdega vidi o svojem drugu in manj želje čuti po spravi. Če se pa takoj po prepiru najde dobra beseda, bo spor hitro pozabljen. Poročena sem že dvanajst let. Preden sva se poročila, mi je mož dejal, da morava trdno skleniti, da ne bova nikoli drug na drugega dlje ko dvanajst ur jezna. Obljubiti sem mu morala, da se bom zmerom po vsakem prepirčku najpozneje zvečer spravila z njim. Vseh dvanajst let sem svojo obljubo držala, in ni mi žal. Če je pa v zakonu tako, da sta zakonca drug na drugega po več dni, časih tudi po več tednov jezna, potem se mi zdi že bolje, da gresta vsaksebi. Zakon naj bi bil mirno pristanišče za dva človeka, kjer najdeta počitek, razvedrilo, razumevanje in ljubeče srce. Če tega vsega v zakonu ni, potem je bolje, da se zakonca mirno in sporazumno razideta. Grdo se mi pa zdi, če dva zakonca pred sodiščem pereta svoje perilo in obmetavata drug drugega z očitki in žalitvami. Izobraženi ljudje bi se morali zmerom sporazumno ločiti. Tako mislim jaz. Zda j na j pa še druge naročnice povedo, kar mislijo. I. Ž., Pobrežje-M. Spoštovana gospa urednica! Kar od kraja Vam moram priznati, da nisem za ločitev zakona. Najhujša napaka pri moških se mi zdi pijančevanje, in če je mož pijanec, potem le nekako razumem, da se žena loči. Vendar se pa tudi v takih primerih vprašam: «Ali žena ni pred zakonom vedela, da se poroči s pijancem, in ali ni vedela, da se pijanec izpreobrne šele tedaj, ko se v jamo zvrne, kakor pravi stari slovenski pregovor?» Ko postane žena mati in če ta svoj vzvišeni poklic z vso vnemo opravlja, potem ne utegne misliti, kakšne napake ima njen mož, kaj je rekel, s čim jo je užalil itd. Dovolj ima opraviti z otroki in rajši izpregleda možu, če kaj ni prav. In če ima otroke,, je njena sveta dolžnost, da otrokom ohrani očeta. Ni res, da otrok očeta ne pogreši. Kako žalostni so otroci, če jim oče umre. In koliko bolj žalostni so, če oče odide in se nikoli več ne vrne, čeprav je živ. Vsako ločenko, ki ima otroke, obsojam. Ako bi bila taka žena dovolj spravljiva in dovolj materinska, bi morala svojo srečo in svoj mir žrtvovati za otroke, samo da bi jim ohranila očeta. Ne mislite, spoštovana gospa urednica, da sem tako konzervativna! Všeč mi je, da so se ženske emancipirale, da so se lotile poklicev in da se skušajo same preživljati. Toda kar se tiče ženine podrejenosti v zakonu, pa mislim, da so naše prednice bolj pametno živele. Takrat so bile žene bolj srečne, medtem ko dandanes število ločitev od leta do leta narašča. V tem pogledu sem torej starokopitna, če hočete to tako imenovati, in sem odločno proti ločitvi zakona. Vdano Vas pozdravlja f t y, Velecenjena gospa urednica! Naj se tudi jaz oglasim na Vašo anketo. Da preidem hitro k stvari, povem takoj, da nisem za ločitev zakona. Da se ločitve tako množijo, so predvsem krive posledice povojnega časa. Po vojni so začele žene svobodneje živeti, vsaka se hoče zabavati, vsaka hoče z oblekami tekmovati s svojimi znankami, staromodno se ji zdi, če se posveti otrokom, rajši si najame varučko ali pa odda otroke v otroški vrtec. Vsega tega pred vo jno ni bilo. Žena je živela samo domu in otrokom. Gorje ženi, ki se je upala reči: «Otrok mi gre na živce!* Dandanes pa skoraj vse mlade matere tarnajo, da jih otroci razburjajo, da nimajo doma miru, ne razvedrila, in da gredo od doma, da bi se malo raztresle in razvedrile. Žena iz predvojnega časa je iskala razvedrila samo doma pri možu in pri otrocih. Kakor hitro se je dekle poročilo, se je sicer še vedno čedno, ne pa razkošno oblačilo. Za vsak letni čas je imela primemo obleko, zdaj so pa mlade žene že na vso moč nesrečne, če nimajo za vsak letni čas vsaj treh ali dveh oblek. Nesrečne so, če nima jo svilenih nogavic. Nesrečne so, če jih mož ne pelje vsak teden v kino. Nesrečne so, če vso zimo ne gredo na ples in če se ne morejo smučati ali se poleti udej-stvovati v kaki športni panogi. Ženske so postale mnogo bolj zabave željne — površne zabave željne. Življenje je postalo tudi dosti bolj svobodno. V družbi ni več nespodobno razpravljati o seksualnih problemih. Ni več grdo, če spremlja mlad zelenec omoženo gospo. Ni več grdo, če oženjen mož spremlja mlado dekle. Iz vsega tega, iz vse te svobode se pa rodi gorje. Svoboda daje priliko h grehu. Žena, ki bi bila sama po sebi pametna in razumna, se pokvari ob svojih tovarišicah, ki hitijo z zabave v zabavo. Potem pa začne razmišljati, koliko ima ta in ona znanka od življenja in da tega ona nima, in mahoma se začuti nesrečno. In ker se čuti nesrečno, je razdražena in se ves srd obrne proti možu. Tako se rodijo prepiri — in konec je ločitev zakona. Mar ni res tako? j K > L jubijana. Draga gospa urednica ! Že več časa čitam v naši reviji odgovore naročnic, izmed katerih nekatere zagovarjajo razporoko, druge jo pa obsojajo. Zato sem se tudi jaz odločila, da povem svoje mnenje. Jaz se ne strinjam s tistimi, ki jo kratkomalo obsojajo. «Ha, kakor si kdo postelje, tako naj leži!» pravijo. Jaz pa pravim: če je bilo dekle v svojem 20. letu naivno in je videlo svojo bodočnost vso lepo in rožnato, o resnici je bil pa pekel, ali naj traja ta pekel vse življenje? Kje je tu duh dandanašnje prave ženske emancipacije? Ne mislim tu tiste pretirane ženske enakopravnosti. Saj je prirocla že sama med oba spola različno razdelila telesne in duševne sposobnosti. Saj sta vendar mož in žena ena sama celota, ki se izpopolnjuje in izraža v ljubezni in razumevanju. Tako bi vsaj moralo biti! Marsikje pa ni tako, marsikje je razumevanje nemogoče, in zakaj naj bi večno tako ostalo? Nekoč je bilo drugače. Nekoč so zahtevali od žene, da mora biti vse preveč podložna možu, saj bi jo bili vsi obsojali, ako bi se bila kolikaj upirala ali celo iskala rešitve iz svojega težkega položaja. Tudi tok življenja je bil nekoč mnogo bolj miren, iivci zato čvrsti in zdravi, pa se je zato laže marsikaj prenašalo. A dandanes? Čim večje je mesto, tem hitrejši je tempo življenja. Živci so vedno napeti, pravega duševnega počitka je pa malo. Vsi postajamo malo po malo nervozni in sitni, možje in žene, pa je zato težko, zelo težko najti vedno in povsod pravo ravnovesje. Zgodi se sicer, da se tudi z ločitvijo marsikdo prenagli in da se pozneje kesa. Pa tudi teh ne smemo obsojati. Saj je že ta njih zavest dovolj težka in huda, nikar da bi še mi nesrečo povečavah — saj je že tako kratko to naše življenje. Bodimo rajši dobri in izku-šajmo druge razumeti! Lepo Vas pozdravlja % ^ Scherkovi Nasveti 1'udpr, hi so obdrži, je «Scherkov Mysticum puder*. Ta puder prekaša vse druge s svojo sestavino in ker je nedosegljivo fin in duhteč. Prekrasna usta po obliki in barvi da Scherkovo rdečilo za usta, ki pa ni kričeče. Gospa! mnogo bolj Vas bo ljubil, če mu ublažile neprijetnosti pri brilju. Nabavite mu «Tarr vodo*, ki ne učinkuje samo antiseptično, marveč naprevi kožo tudi gladko in nežno. SeSledu Iti mozolji in Ogrci PARIŠ • N E W Y O R K Pošljem Vam prav rad vzorec, če pošljete svoi naslovtvrdki Ljudevit Schon, Zagreb, Jelači-čev trg 1. ter priložite Din. 3.- v poštnih znamkah za poštnino. Dobi se v vseh boljših stokovnih prodajalnah za ceno Din. 18.-, 35.-, 56.- itd. . . . tako se glasi neki dopis. Spet nov dokaz delovanja Scherkove vode za ihhmi obraz. Ona odpravi vso nečistoto in popolnoma preobrazi polt. Vaš obraz N dobi popolnoma svež, elastičen videz. .....Scherk..... "Tace....................... .............Lotlon........... 5 fš KAKO SI POISC-E »J^SLUŽBOj 1 Pogled skozi okno Skozi okno svoje sobe sem videla, kako neka gospa nasproti v na pol odpeti večerni obleki nervozno in neprestano gleda na ulico in očitno nekoga čaka. Nekaj časa sem jo opazovala, dokler nisem dognala, da si gospa ne more zapeti obleke, ker se je zapenjala zadaj. Bilo je okrog sedmih zvečer, zato sem sklepala, da hoče gospa najbrže v gledališče. Nisem se dolgo pomišljala, ampak sem brž skočila čez ulico ter se gospe ponudila, da ji zapnem obleko. Gospa je bila seveda najprej zelo presenečena — toda nič manj srečna, da je prišla poimoč. Povedala mi je, da je šla njena služkinja nakupovat, pa da je tako dolgo ni domov, čeprav ve, da je ona namenjena v gledališčem Nekaj dni pozneje me je gospa počakala na ulici in mi ponudila službo pri sebi, ki sem jo seveda vsa srecn« in vesela sprejela, zakaj bila sem že več ko leto dni brez posla. M. Kaj bo Vaša hčerka? To vprašanje je silo važno, ker se tiče eksistence za dolgo vrsto let, za družabno uvel javi jen je, za srečo in nesrečo otroka. In vendar se to vprašanje kaj nepremišljeno rešuje. Izkušnja, statistika in raziskovanje kaže, da je več ko polovico ljudi dostavil na njih mesto slučaj. Gol slučaj, ki se je pojavil ravno v času odločanja o bodočnosti mladega človeka. Slučajno je bila prosta služba pri znanem trgovcu, slučajno je mati brala inserat o sprejemu vajenke, slučajno je znana šivilja potrebovala deklico raznašalko. Potem se ni čuditi, da je toliko ljudi nezadovoljnih s svojim po- klicem, da ga ne opravlja z ljubeznijo in da zato ne uspeva. Slučaj je zadnja stvar, ki naj določa tok človekovega življenja. V vsakem otroku so skrita razna nagnjenja in sposobnosti. Samo tisti, kateremu je šolanje dalo dobro, strokovno podlago za poklic, ki ga veseli, lahko uspeva in se uveljavi. Dati dete karkoli učit, češ da se bo moglo «pozneje» posvetiti, čemur bo hotelo, ni prav. Izučen človek težko presedla in tisti «potem» nikoli ne pride. Vzgoja in izobrazba morata biti že od začetka usmerjeni k določenemu smotru. Največkrat so starši sami krivi, če si otrok izbere poklic, za katerega ni ustvarjen, ker ne poznajo vseh otrokovih sposobnosti. Večina otrok v zadregi zmigne z rameni, če jih vprašamo, kaj bi bili radi, ali pa pove kaj nemogočega, o čemer pač ravno bere. Toda to izkušene matere ne zmoti. Ona dobro ve: če sedi njena hčerka po cele ure v kotu in šiva za punčke, dela klobučke, si želi za dar ročno delo in pripravlja tudi sama takšno delo za dar, potem je ne bo silila, naj n. pr. študira pravo. Nesrečna bi bila. Pustite jo, naj se loti te ali one obrti. Imela bo nekoč prvovrsten modni salon za obleke ali klobuke, zaslužila bo več ko pravnica in bo srečna in zadovoljna. Čisto napačno pa je, da bi dali deklice «provizorno» kaj učit: nekoli-k o trgovske šole, nekoliko pisanja na stroj, nekoliko nemščine, češ «da bo mogla iti kam, preden se omo-ži.» Škoda časa, denarja in zlasti otroka. Zaradi svoje površne, nezadostne izobrazbe bo naravnost prisiljena iskati moža, postala bo žrtev dvomljivih znanstev in nazadnje nesrečnega zakona. Vsako dekle pri najboljši volji ne dobi ženina, in če ga dobi, nikoli ne ve, ali ne bo morala tudi še potem pridobivati in služiti. Zato je bolje, če damo deklici pošteno, temeljito in takšno izobrazbo, da se bo mogla z njo vedno preživljati. Tista, ki zna dobro kuhati, upravljati tudi večjo kuhinjo, varčno gospodinjiti, zanesljivo in moderno opravljati domača dela, se nikoli ne izgubi. Prav tako tudi ne tista, ki zna dobro kako obrt. KJE LAHKO - KAKO LAHKO PRIHRANIM Zelenjava — poceni zdravilo Vsaka gospodinja gleda zlasti v sedanjih časih na to, kako bi kje kaj prihranila. Zato je dobro, če ve, kakšno vrednost ima to, kar kuha, za človeško zdravje. Oglejmo si najprej zelenjavo1. Fižol ima v sebi vse vitamine, mnogo mineralnih soli, fosfate in žveplo, beljakovine in insulin. Fižol čisti kri, razkraja sečno kislino in jo izloča iz telesa. Zaradi insulina je fižol posebno dobra hrana za tiste, ki bolehajo na sladkosečnosti (sladkorni bolezni). Dalje se je fižol dobro obnese! pri pro-tinu, revmatizmu, ishiasu in pri vnetju sklepov. Špinača ima v sebi vitamine A, B, C, D in organsko železo, tako da je važna za tvorjenje krvi. V sebi ima tudi tako imenovani sekretin, ki ugodno vpliva na žleze in želodčno sluznico. Špinača pomaga pri zapeki, nrotinii, malokrvnosti, nečisti polti, želodčnih boleznih itd. Prav posebno dobra je pa za otroke. Kislo zelje je eno najstarejših ljudskih zdravil. Zelje ima mnogo vitaminov ter ugodno vpliva na kri in črevesje, pospešuje prebavo in čisti črevo. Zelnica (zelna voda) se dobro obnaša pri slabosti želodca (2—3 žlice). Važno pri rekonvalescenci. Najboljše je sirovo zelje. Korenje je zelo bogato vitaminov (posebno vitaminov A in D) in mineralnih soli. Pospešuje rast In razvoj zob pri otrocih. Čisti kri, zdravi malokrvnost, bledičnost in «angleško» bolezen pri otrocih ter pospešuje tek. Dobro je tudi za doječe matere. Rdeča pesa ima mnogo ogljikovih hidratov, mineralnih snovi ter dve redki in dragoceni kovini, rubidij in cesij. Vpliva ugodno na živce, pri otrocih pa posebno pospešuje tvorbo kosti. B. Horvat: Smernice domače vzgoje Delo in odmor. Ljubezen do dela je treba privzgojiti otroku že v prvi dobi njegovega življenja. Delo malega otroka je spočetka samo nagonsko posnemanje. Otrok rad dela to, kar delajo starejši ljudje. Od četrtega leta dal je pa delo otroka ni več golo posnemanje, ampak vodi že tudi fantazija njegovo delo. Po svoji fantaziji riše in oblikuje predmete. Ta otrokov nagon do dela je zato treba upoštevati. Dajmo otroku papirja, peska, gline, da bo delal in napravil kaj 12 tega. Deklice pa naj mesijo in oblikujejo testo ter brišejo prah. Od šestega leta dalje čaka otroka že bolj resna naloga. Učenja, pisanja in risanja ima dovolj. V tej dobi zahtevamo od njega že resnega dela in marljivosti. Iz ljubezni mu ne smemo odpustiti dela, nasprotno, če je treba, ga z vso strogostjo prisiliti k delu. Delo je glavno sredstvo za privzffo-jitev trdne volje. Delo nauči človeka, da premaga težave in ovire v življenju, ono ga uči premagovanja. S tem se mu krepi tudi volja. Brez trdne volje človek tudi ni sposoben za življenje. Pravilna zaposlitev vzbuja v otroku ljubezen do dela. Otroka moramo navaditi, da premaga pri delu vse ovir;'. Preden je pričel kako delo, otrok ne sme izjaviti, da tega ali onega ne znn napraviti. Nasprotno. delo naj mu dola ovire in ne sme biti prelahko. Ovire pa mora sam s svojo močjo premagati in na svoj način (deklica naj si n. pr. sama splete vzorce). V dobi od 15. leta dalje je glavno vzgojiteljevo sredstvo delo, in sicer telesno in umsko delo. Delo v tej dobi ima razen vzgajanja volje tudi ta namen, da pripravlja otroka za življenjski poklic. Zdaj se trudi že za samostojnost, to se kaže posebno pri deklicah. Tega veselja jim ne smemo jemati, ampak jim dajmo celo priliko za samostojno delo (da sama skuha kosilo). Od otroka zahtevaimo samo toliko dela, kolikor ga zmore. Pri tem je pa treba paziti, da ga ne preobložimo z delom. Presoditi moramo pravilno njegove zmožnosti. Nekateri otroci imajo veliko veselje do učenja. Če vidimo, da učenje otroku škoduje, moramo to preprečiti. Ne do-voljujmo otroku, da bi se učil pozno v noč. Tudi naj se ne uči na izprehodu in glasno, kar velja posebno za otroke, ki imajo slaba pljuča. Že v rani mladosti naj se otrok navadi, da se bo učil tiho: pozneje se temu težko priuči. Le ob izjemnih prilikah se lahko uči četrt ali pol ure na glas take reči, ki zahtevajo posebno lepe izgovorjave ali pa pravilnega naglasa, n. pr. pesmi ali tujega jezika. Koristno je, če se učita dva součenca skupaj. Seveda naj se to godi pod nadzorstvom, da odvrnemo vsak slab vpliv. Delo naj bo polagoma vedno tež je in kolikor mogoče samostoino. Otrok naj dela sam brez tuje pomoči. Starši naj delo samo nadzorujejo. Nalog, risb in drugih del ne smemo mi opravljati namesto otrok, da bi jim olajšali delo. Pri nalogah pomagajmo otroku samo toliko, da mu z vprašanji razložimo bistvo naloge. Ne obdarujmo otroka z materialnimi rečmi. Nagrada za delo mu bodi uspeh, veselje staršev in zadoščenje, ki ga čuti otrok. Duševnemu in telesnemu delu ie treba moči, zato utrudi človeka. Utrujen človek pa potrebuje počitka, ker si z njim nadomesti porabljeno moč. Kadar opazimo na otroku znake utrujenosti, ga ne smemo več siliti k nobenemu delu, posebno ne k duševnemu. Človek, ki se je utrudil z duševnim delom, ne more spati, torej si tudi ne more nabrati novih moči za delo. Iz tega izvirata nervoznost in bolezen. Naibolie počivamo, kadar spimo. Spanje osveži telo in dušo. Kadar spimo, počiva io živci in mišice in čutila ne delujejo. Kdor pa dosti sanja, ta se ne odpočije dovolj-Kdor spi v sobi, kjer je svež, hladen zrak, mir in trda postelja, a zvečer ne je dosti in ne težkih jedi ter mu dihanje in bitje srca ni ovirano, ta ne sanja in se odpočije. Ko se otrok zbudi, naj takoj vstane. Ne pustimo, da bi se predolgo valjal v postelji. Z močno volio tudi lahko pospešimo, da prej zaspimo. Ne ležimo z bojaznijo, da ne bomo mogli zaspati. «Po delu mir, po miru zopet delo.> (Nadaljevanje prihodnjič.) Narodna s+oJLLca upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijelen okus, je ugl.rcg.s. Br. 27946/36 Dojenčkova prehrana «Blagor dojenčku, ki se more hraniti z materinim mlekom!» Tako pravi vsak zdravnik, in sami ste gotovo tudi že opazili, da so taki dojenčki krepkejši in bolj zdravi od tistih, ki se morajo hraniti s kravjim mlekom. Tistim materam, ki pa na žalost ne morejo same dojiti, podajamo nekaj dobrih nasvetov: Prvi mesec daj otroku petkrat na dan po 100 ccm mleka, in sicer 50 ccm mleka, 50 ccm vode in 5 % sladkorja. Ta mešanica ustreza približno kakovosti materinega mleka. Drugi in tretji mesec nahrani dojenčka petkrat na dan in mu daj vsakokrat po 200 ccm. Od četrtega meseca dalje daj otroku tudi po petkrat na dan hrano, in sicer po 200 ccm, vendar v takile mešanici: dve tretjini mleka, 5 % sladkorja in eno tretjino ovsenega sluza. Tej mlečni in ovseni hrani dodaj, ko ima dojenček šest tednov, po enkrat na dan eno čajno žličko limonovega, jabolčnega, korenčkovega ali pa paradižnikovega soka. Menjavaj in daj otroku vsak dan kaj drugega, vendar ne več ko eno čajno žličko. Ko ima otrok sedem tednov, mu lahko daš na dan po dve čajni žlički kakega rastlinskega soka. Tako zvišuj število žličk, dokler jih ne dosežeš deset na dan, vsak teden po eno žličko več. Ko ima dojenček štiri mesece, mu smeš dati na mleku vkuhanega pšenič- nega zdroba, v mleku namočenega belega kruha in kaše iz prepečenca. Od tretjega do šestega meseca začni dajati otroku zelenjavne prikuhe: korenček, špinačo, ohrovt, paradižnike. To sočivje skuhaj za dojenčka v obliki kaše. Zelo važno je tudi, da dobiva dojenček hrano točno ob svojem času. Če se otrok izven določenega časa joka, poglej, ali ne joče iz kakega drugega razloga, morda je moker, morda ga grize ali zebe. Če mu pa nič ni, ga ne skušaj s stekleničko potolažiti, temveč ga pusti, da se malo joka. Ob določenem času ga pa nahrani. Pazi, da ne bo otrok čez želodec pretrdo povit, kadar je. Ko se otrok naje, naj počiva. Če ga po jedi nosiš in gugaš, bo kaj rad začel bruhati in mu hrana ne bo nič zalegla. (fl.) Tujski promet Jugoslavija je tako lepa, da bi se kaj lahko primerjala s Švico, ki uživa, kar se tiče pokrajinskih krasot, sloves po vsem svetu. Posebno lepa je Slovenija, ker ima dosti gozdov, planin in brez števila bistrih voda. To so kmalu spoznali tudi tujci, ki jih vsako leto več prihaja v naše kraje. Ko bi imeli v Sloveniji malo bolj urejene ceste in ugodnejše zveze po železnicah, bi se mirno lahko kosaii s tolikanj občudovano Švico. Naša Gorenjska se je zadnja leta že dokaj izpremenila, njeni prebivalci so spoznali, kaj jim je storiti, da bodo prihajali tujci radi v vas in da jo bodo priporočali doma svojim znancem. Izpred vsega so pa gospodinje tisie, ki napravijo letoviščar jem prijetno bivanje v kakem kraju. Gospodinja, ki poleti oddaja tujcem sobe in jim kuha, si lahko prisluži lepe denaree. Napačno je mišljenje, da se morajo tujci s čimerkoli zadovoljiti in da morajo biti srečni, če sinejo kje pustiti svoj denar. Poglejte v katerikoli kraj v Sloveniji, kamor redno prihajajo tujci, in opazujte gospodinje, ki oddajajo sobe in hrano. Tista, ki je vložila v svoje »podjetje* nekaj denarja in truda, tista ima največ letoviščarjev. Njene sobe so snažne, stene na novo preslikane, tla vsak teden umita, postelje so dobre, žimnice čedno preoblečene, odeje čiste, blazine in rjuhe bele kakor sneg. Ko stopi tujec v tako sobo, ga takoj prevzame občutek domačno sti in snage. Precej ve, da se bo v tej hiši dobro počutil. Okna so okrašena s cvetličnimi lončki in lepimi belimi zastori, hkrati pa opremljena z žalu-zijami ali pa z veternicami, da je soba tudi v najhujši vročini hladna in senčna. Hiša mora biti tudi od zunaj lična in čedna, da privabi tujce. Mor da ima kaka gospodinja prav čedne sobe za tujce, a ker je hiša od zunaj videti zanemarjena in umazana, se tujci boje, da v notranjosti ne bo nič bol jša. Tista, ki želi 7, letoviščarji povečati svoje dohodke, naj že zdaj začne s smotrnim delom 111 s temeljito pripravo. Marsikaj lahko z majhnim denarjem sama napravi. Tako na primer lahko sama na novo prcobleče žimni-ce. Staro prevleko odpara, jo dobro opere, žimo prebere, stepe in prezrači. nato jo spet natlači v preobleko in jo zašije. To delo opravi najlaže na veliki mizi. Prav tako stori tudi z blazinami, ki bodb potem dosti bolj mehke. Skrbno naj pregleda posteljno perilo, ki ne sme biti preveč zakr-pano. Če nima dovolj čednega postel jnega perila, naj si kupi rjave kote-nine in naj jo na sohicu dobro obeli. V nekaj dneh bo kotenina popolnoma bela. Z ročnim delom okrašeno posteljno perilo je dosti lepše, zato naj se ne straši truda in naj okrasi prevleke blazin in odeje s preprostim ročnim delom. Bele vezenine z luknjicami so najbolj hvaležne in tudi ne težke. Na prilogi za ročna dela smo prinesli zadnja leta že mnogo prav čednih in lahkih vzorcev za posteljno perilo. Če so dohodki gospodinje skromni in si ne more najeti slikarja, da bi ji na novo preslikal sobo, ki jo je namenila za tujce, naj se sama loti tega dela. Dovolj je, da je soba lepo prebeljena. Če je soba izpostavljena mušji nadlogi in če pridejo radi komarji vanjo, naj zamreži okna z organtinom. kakor smo popisali v letošnjem koledarju. Taka mreža ni draga in popolnoma zavaruje sobo pred muhami in komarji, zakaj noben tujec se ne bo dobro počutil, če ga bodo vse noči pikali komarji in če mu bodo muhe neprestano brenčale okoli glave. Gospodinja, ki hoče dobro postreči letoviščarjem in jih hoče prikleniti na svojo hišo še za drugo leto, ima dosti dela. A to delo se ji kmalu obrestuje. Če prvo leto ni posebnega dobička, ga je pa drugo leto gotovo že nekaj. Pametna gospodinja žrtvuje vsako leto od svojega dobička vsaj polovico za nove investicije. Morda si kupi še nekaj postelj, posteljnega perila in dobrih žimnic, tako da prihodnje leto lahko več letovi-ščarjev sprejme na stanovanje. Tako ima potem vsako leto več dohodkov. Če se hočete torej okoristiti s tujskim prometom, potem že zdaj začnite s pripravami! ospodinjstvo JEDILNI LIST ZA TEDEN DNI. Ponedeljek. Opoldne: I. Goveja juho z zdro-bovim ponvičnikom (67). 2. Govedina. Krompirjev pire. Špinača. 3. Češpljev kompot. Zvečer: Sarma. Torek. Opoldne: I. Šara. 2. Krompirjevi rogl jički. Kompot. Zvečer: Prekajeno meso. Kisla repa. Sreda. Opoldne: I. Prežganka. 2. Govedina v kvaši. Špageti. Solata. Zvečer: Sirov praženec. Zdrav osiaii je bolje, kakor pa zdraviti se! Kdor se obvaruje bolezni, ni potreben ni kakega zdravljenja. —To je bilo osnovno pravilo duhovnika, ki je skrbel tudi za telesni blagor svojih župljanov. Ko je proučeval življenske navade človeštva in človeško prehrano, je tu in tam naše1 snovi, ki povzročajo trajno obolenje telesa. „Proč s tem in poiščimo namesto tega kaj zdravega!" Tako si je mislil župnik Kneipp. Na ta način je iznašel sladno kavo, ki se pripravlja po posebnem navodilu župnika Kneippa in se zato imenuje: Kneippova sladna kava. Dobra in cenena kavna pijača, s pomočjo katere si varujemo zdravje! DOBIVA SE SAMO V TAKIH PAKE Četrtek. Opoldne: 1. Goveja juha s kruhovimi cmočki. 2. Govedina. Prazen krompir. Čebulna oimaka. Zvečer: Ocvrt kozliček. Solata s fižolom. Petek. Opoldne: I. Fižolova juha. 2. Po-lenovka s krompirjem. Solata. Zvečer: Palačinke s špinačo. Radič. Sobota. Opoldne: f. Goveja juha z jetrnimi ploščicami. 2. Govedina. Krompir v omaki. 3. Sladki ocvirkovi kolački. Zvečer: Riževo meso s teletino. Solata. Nedelja. Opoldne: 1. Paradižnikova juha z rezanci. 2. Telečje zarebrnice v oranžni omaki (202). Dušen riž. 3. Cesarski puding. Zvečer: I. Prekajena krača. Hren. 2. Čaj. številke v oklepajih pomenijo številke receptov v naši kuharski knjigi «Kako naj ku ham». Za debelo tiskana jedila prinašamo recept. Krompirjevi rogljički. Iz 8dkg mehkega presnega masla, 8 dkg ohla jenega nastrganega krom-nirja, 8 dkg pretlačenega svežega sira, 8 dkg pšenične moke, ščepec soli, zvr- ,,Dražestna mlada dama . . . ali" Ta „ali" velja mogoče zoprni barvi zobne prevlake njenih zob. Zakaj se izpostavljati taki kritiki? Kupite še danes tubo zobne paste Chlorodont; ta je sestavljena iz mikroskopsko finega čistilnega jedra, ki često že po enkratnem čiščenju odstrani zoprno barvo zobne prevlake. Razen tega ima Chlorodont čudovito osvežujoč okus. Zahtevajte po svoji želji peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. hane žličke sladkorja in enega rumenjaka zamesimoi gladko testo. Ko 20 minut počiva, ga pognetemo v debel svaljek, ki ga potem razvaljamo na dobro potreseni deski v štirioglato, nekako 2 mm dlebelo krpo. Ta pravokot-nik narežemo na štiri prste široke proge, ki jih potem razpolovimo na ena-kokrake trikotnike. Na vsakega izmed njih denemoi zvrhano žličko orehovega nadeva ter zvijemo trikotnike od široke strani proti vrhu (približno trikrat) in ga nazadnje zaokrožimo v rog-ljiček. Rogljičke zložimo na namazano pekačo, jili pomažemo z beljakom in spečemo v vroči pečici zlatoyumeno. Ko so rogljički še vroči, jih pomažemo z raztopljenim presnim maslom in potresem© s sladkorjem, ki mu primešamo cimeta. Orehov nadev: 12 dkg orehov zmeljemo na debelo, jih zmešamo z 2 dkg drobtin ter pridenemo nekoliko cimeta, ruma in toliko medu, da je nadev kepast. Po «Wiener Kiiche>. Govedina v kvaši. 3U kg govedine namakamo 1—2 dni v kvaši, ki jo pripravimo kakor za divjačino. Ko vzamemo meso iz kvaše, ga preslaninimo in osolimo. Na 5 dkg masti zarumenimo 1 dkg sladkorja, pridenemo zelenjavo iz kvaše, nato pa meso in ga dušimo v lastnem soku. Ko vsa voda izpari, zarumenimo na kraju kožice žlico moke, prilijemo nato nekoliko kvaše in dušimo meso dalje ter mu po malem prilivamo kvaše. Ko je meso mehko, ga vzamemo iz omake in razrežemo na režnje. Omako pa pretlačimo, jo zalijemo z desetinko litra kisle smetane, dodamo malo limonove-ga soka in jo še enkrat prevremo ter polijemo na meso. Sirov praženec. V skledi vmešamo Vi kg pretlačene-ga sira, Vi 1 dobre kisle smetane, 3 jajca, 25 dkg pšenične moke in kavno žličko soli. To zmes stresemo v primerno kožico, v kateri smo razbelili (Odkg presnega masla, tako da sega zmes za prst visoko. Kožico postavimo v vročo pečico. Ko se zmes strdi, jo zdrobimo z vilicami na majhne koščke in jo pečemo dalje, da postane po vrhu zlato-rjava. Po «Wiener Kiiche». Palačinke s špinačo. Najprej spečemo navadne palačinke brez sladkorja, ki jili potem namaže-mo s špinačnim nadevom, zvijemo in razpolovimo. Zvite palačinke povaljamo v jajcu in drobtinah ter spečemo na razbeljeni masti. K palačinkam serviramo solato. Špinačni nadev. Špinačo osnažimo, operemo, poparimo in skuhamo do mehkega. Kuhano špinačo odcedimo, na drobno sesekljamo iu vržemo na prežganje, ki ga napravimo iz 2 dkg masti in 2 dkg moke ter zarumenimo na njem nekoliko čebule. Špinačo> potem osolimo, opopramo, nekoliko zalijemo z vodo in prekuhamo. Kuhane jetrne ploščice. 2 dkg slanine zrežemo prav na drobno, jo scvremo in opražimo na njej malo čebule in zelenega peteršilja. Medtem vmešamo 3 dkg presnega masla in 2 rumenjaka, pridenemo namočeno in pretlačeno zemljo, 6 dkg nastrganih jeter, opraženo slanino in sneg iz dveh beljakov. To zmes osolimo in opopramo, stresemo v namazano in z moko potreseno posodo ter kuhamo pol ure v sopari. Kuhano zmes narežemo potem na ploščice in serviramo v juhi. Sladkj ocvirkovi kolački. Iz 10 dkg zmletih ocvirkov, 20 dkg moke, enega jajca, nekoliko limonove-ga olupka, cimeta in zmletih nageljnovih žbic zamesimo testo. To testo razvaljamo za prst na debelo in iz režemo iz njega z obodcem okrogle ploščice. Polovico teh ploščic namažemo z beljakom, drugo polovico ploščic pa na sredi izrežemo in polagamo te ko-lobarčke potem na namazane ploščice. Kolačke spečemo nato v pečici. Ko se olilade, denemo na sredo vsakega malo mezge in jili potresemo s sladkorjem. Serviramo po navadi tople, dobri so pa tudi mrzli. Cesarski puding. 12 dkg presnega masla raztopimo in mu primešamo 12dkg moke. Vse skupaj mešamo potem nad ognjem tako dolgo, da postane testo popolnoma gladko, nakar prilijemo nekako pol litra hladnega mleka in mešamo dalje, da se zmes popolnoma ohladi. Zdaj pridenemo 5 rumenjakov, 12 dkg vani-Ijevega sladkorja, žlico ruma in nazadnje še trd sneg odi petih beljakov. To zmes denemo nato v dobro namazano posodo za pudinge in jo kuhamo tri četrti ure v sopari. Medtem oslad-kamo 1/a tolčene sladke smetane, ki jo stresemo na puding, tik preden ga serviramo. Na smetano potresemo lahko s sladkorjem potresene rdeče jagode, borovnice ali pa maline. Pomarančni liker. 7 pomaranč tenko olupimo (brez belega mesa) in stresemo olupke v steklenico s širokim vratom, pridenemo eno po dolgem prerezano vanilijo in zalijemo vse skupaj s 3/i 1 vinskega žganja, nakar steklenico dobro zave-žemo ali dobro zamašimo. To steklenico postavimo potem za 4—6 dni na I Ne slabo vreme, ne domača opravila ne morejo škodovati koži, če jo negujete z Niveo. To svojo lastnost, ki kožo varuje in hkrati olepšava, ima N i v e a zahvaliti Euceritu, ki ga ima v sebi in ki nadomešča naravno maščobo kože. Zato je tudi Nivea nekaj čisto posebnega in se ne da z ničimer drugim nadomestiti.Vaša koža potrebuje Niveo, da ostane mladostna in lepa. Jugoslov. P. Beiersdorf&Co. d. z o. j., Maribor, Nivea-creme varuje vašo kožo ^NIVEA> CPEHE solnce ali pa na drug topel prostor in jo vsak dan dobro pretresemo. Čez 6 dni kuhamo :,U kg sladkorja s a/41 vode tako dolgo, da je slakorna voda čista, in prilijemo na to precejeno žganje, v katerem so se namakali pomarančni olupki. To tekočino zli jemo v steklenice, jih trdno zamašimo in pustimo 2—3 mesece na miru. Jajčni liker. 5 rumenjakov dobro vmešamo, jim prilijemo Vsi sirovega mleka, Vil sladke smetane in zavitek vaniljevega sladkorja, potem pa še i/81 vinskega žganja, v katerem srno že prej raztopili V4 kg sladkorja. Vse to počasi premešamo in zlijemo nato v steklenico. Liker iz smrekoivih vršičkov. Dve prgišči mladih smrekovih od-ganjkov opeiemo, odcedimo, stresemo v primeren kozarec in polijemo s XA 1 pristnega žitnega žganja. Po 12 dnevih tekočino precedimo in zmešamo s pre-kuhanim mrzlim sirupom, ki smo ga naredili iz pol litra vode in 25 dkg sladkorja. Ta liker natoeinio v manjše ste- klenice in ga hranimo na temnem kraju. Vinski liker. 1 1 gostega črnega dalmatinca, 80 dkg sladkorja, nekaj nageljnovih žbic, celega cimeta, košček vanilije in nekoliko limonovega in oranžnega olupka zavremo. Ko se to ohladi, prilijemo V* 1 špirita in postavimo liker na hladen prostor. Čim dlje stoji, tem boljši je. Njegovi sovražniki. Zastopnik zavarovalnice raziskuje Ha vasi škodo po požaru. «Zdi se, da posestnik Nezgoda nima posebne škode zaradi požara. Vsa občina mu je pomagala gasiti!» Občinski svetovalec: «No, to je res, veste, on ima v občini mnogo sovražnikov !» Iz podeželske prakse. Zdravnik: «No — in kaj delate, očka?* Kmetski očanec: «Bolan sem, gospod doktor.* «Vem, ampak vprašam vas, kaj delate ves dan?* «Kašljam, gospod doktor.« milo z obešalnikom ne leži v vodi Traja £ % dolgo Dobi se povsod! «Dobro, dobro — toda kaj delate, kadar ste zdravi?» «Takrat ne kašljam, gospod doktor.» «Ampak, očka, vi me ne razumete! Jaz bi rad vedel, kaj delate, kadar niste bolni in kadar ne kašljateb «Takrat sem zdrav, gospod doktor!» Z malim zadovoljen. «Obtoženec, ali hočete še kaj povedati, preden bo izrečena sodba?» «Samo nekaj, gospod sodnik: bil sem zmeraj z malim zadovoljen.* Tako! «Mama, kupi mi trobento!* «Potem bi motil papana pri delu.* «0 ne, mama, trobil bom samo, kadar bo spal!* Sumljiv oglas. «Kdor dokaže, da so specialne tablete, ki jih izdeluje naša tvrdka, človeškemu zdravju škodljive, dobi tri škatlice brezplačno.* Moderni čas. «To je strašno, kako so "dandanes ljudje v vsem izumljivi,» je dejal ou-dan Janez Petelin. «Imamo že godbo brez orkestra, smodnik brez dima, vozove brez konj, telegrafijo brez žice — zakaj ni še dote brez neveste?« Manj dela. «Upam, Ančka, da ne pripovedujete sosedom o vsakem mojem prepiru z možem.» «Kam bi pa prišla, milostiva? Povem jim le, kadar se z gospodom ne prepirate.* Oglai j« regislr. pod S. St. 1675 od 17. XII 1936. —ja: Kočljivo vprašanje «Mama, mama, ali je res, da odide Minka od nas?» vleče Eva mater za rokav in joče. Mati se je že dolgo bala, kako bo Eva sprejela vest o odhodu svoje pestunje. Eva, ki je Minko tako vzljubila, da zdrdra, če jo vprašate, koga ima najrajši, v eni sapi: «Mamo, očeta, Minko.» «Ne jokaj, Evica! Na žalost je to res. Toda mi ne moremo Minke zadrževati, ker se bo omožila», razlaga mati ihteči Evi. «Pa zakaj se bo omožila?» pričenja Eva nepretrgano verigo vprašanj. «Zato, ker ima ženina*, odgovarja mati zelo nelogično. «Kaj se mora omožiti, če ima ženina?* Mati vidi, da se mora lotiti stvari od druge plati. «Poglej, Evica, mama se je vendar tudi omožila. Ako bi se ne bila, bi ne imela zdaj svoje male nagajivke. Minka se ornoži in bo imela tudi takšno majhno deklico ali dečka.» «Pa odkod bo vzela dečka? Kje se dobivajo mali dečki? Mama, kje si pa mene dobila?* «Nekoliko prezgodnje vprašanje*, si misli mati, ki jo je Evino vprašanje našlo čisto nepripravljeno. Kaj sedaj? Ali naj uporabi stari preizkušeni recept o čaplji ali naj pripoveduje Evi krasno pravljico o otrocih v vodnem kraljestvu? Ne, mati je moderna vzgojiteljica. Nobenih pravljic, otrokom se inora povedati na primeren način resnica. In tako je zbrala vso svojo domišljijo ter pripovedovala Evi biološko pravljico o plodovih, mladičih in otrocih, ki so spali, preden so prišli na svet, pod srcem svojih mater. In nazadnje je bila čisto zadovoljna z rešitvijo prvega vzgojnega problema, pa tudi s svojo malo> poslušalko, ki jo je ves čas poslušala z odprtimi usti in resnimi očmi. Nekaj dni nato, ko je mati že pozabila na pogovor z Evo, je prišla Eva k njej ter,ji skrivnostno rekla: «Mama, veš, to je pa res smešno! Vprašala sem Minko, ali že ve, kako 1)0 dobila dečka, pa veš, da tega sploh ne ve! Morala nas bo priti vprašat, kajne, mama?* Prosimo, nakažite po priloženi položnici naročnino za drugo četrtletje. Ali otroka res štorklja prinese? Kako je nerodno materi, kadar jo njen otrok vpraša: «Mamica, ali otroka res štorklja prinese?» Za ta namen je spisal dr. Maks Ho-dann knjižico s slikami, ki ima namen pomagati materam iz zadrege, kadar priteče k njej otrok ves razburjen in neučakan ter jo nenadoma vpraša: «Mamica, ali otroka res štorklja prinese?» Uprava «Žena in dom», Ljubljana, Dalmatinova 8, Vam pošlje to knjižico za 30 din. Naročnice jo dobe za polovično ceno. Samo za poročene smo izdali knjižico «Kako preprečim zanositev*, ki jo je spisal dr. Karel Petrič. Naročnice jo dobe za 15 din. Boj spolnim boleznim Skoraj največkrat je alkohol kriv, da se človek spolno okuži. V pijanosti izgubi človek razsodnost, pride v družbo sumljivih žensk in sklepa z njimi prijateljstva, ki bi se jih v treznem stanju bal. Tako pijanost ne onesreči le po-edinca, ampak lahko pahne vso doslej zdravo in srečno družino v nesrečo. Mož, ki se je v pijanosti nalezel spolne bolezni, občuje pozneje s svojo ženo in jo navadno okuži. Bolni starši pa potem često neposredno okužijo tudi svoje otroke. Usoda žene, ki oboli za to ali ono spolno boleznijo, je včasih na vso moč žalostna. V svoji nevednosti prezre prve znake obolenja ali si jih pa napačno razlaga. In če se tej nevednosti pridruži še sramežljivost, da ne išče takojšnje pomoči pri zdravniku, se bolezen razširja dalie po telesu in rodi različne posledice. Zato je nujna potreba, da se preprost človek vouči o vseh nevarnostih te strašne kuge. Specialist za spolne bolezni g. dr. Jože Jakša ie spisal poliudno kniigo «Spolne bolezni*, ki s nrenrosto besedo in s slikami nazorno kaže nevarnosti, znake in razdejanje spolnih bolezni. Knjižica stane 3O din, naročnice «Že-ne in doma* pa dobe to knjižico za polovično ceno, t. j. za /5 din. Knjižico dobe pri upravi «Žene in doma* v Ljubljani, Dalmatinova 8/1, samo odrasle o sebe. Če se hočete naročiti na revijo "Žena in dom», sporočite naslov upravi Ljubljana, Dalmatinova 8/1, ki Vam pošlje en izvod brezplačno na ogled. Samozavesten, naraven, živahen in dobre volje je vsak negovan človek. Skrivnost tega razpoloženja je cistota od nog do glave in seveda tudi poznanje velike vrednosti zobne nege. Kdor ima lepe in čiste zobe, jih brez skrbi lahko pokaže in se zmerom lahko smeje. Slabi zobje silijo človeka, da ima največkrat zaprta usta. A ne gre samo za to, kakšen videz imajo zobje. Njih stanje in pravilna nega sta važna faktorja za splošni počutek. Dobri zobje so zdravje. Negujte zatorej zobe redno z zobno pasto Solvolith. Zobna pasta Solvolith je edina, ki ima v sebi prirodno karlovarsko sol iz vrelca. Zobna pasta Solvolith razrahlja, če jo uporabljate vsak dan, zobni kamen, ki potem izgine, in ne pusti, da bi se naredil nov. Opozorilo! Zaradi boljše kontrole sem se odločil, da vzamem iz prometa «Planinka»-čaj v poskusnih vrečicah po Din 3-50. Odslej je dobiti «Planinka»-čaj samo v originalnih in plombiranih paketih po Din 20— in Din 12---. Pazite na plombo in na ime proizvajalca: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana. Razločna izgovorjava je odvisna največ od zdravih zob. Zobje pa ostanejo zdravi samo tedaj, če jih prav negujemo s preizkušenimi pomočki za nego ust. Odol je preizkušali že 30 let. Odol je antiseptičen — Odol je koncentriran, nekoliko kapljic zadostuje — Odol je zato poceni pri uporabi. Negujte zatorej zobe vedno z Odolom L 83, pa si ohranite zdrave zobe do poznih let. Neprekosljiva kakovost! Kneippova sladna kava se izdeluje samo iz najbolj izbranih surovin in natanko po receptu znanega župnika Kneippa, zato je v kakovosti in izdatnosti neprekosljiva! Pristna je samo v originalnih kartonskih zavitkih s sliko dobro znanega župnika Kneippa! Zaprtje vpliva na organizem. Preizkušeno sredstvo za odvajanje, ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je D a r m o 1. — Oglas reg. S. br. 15.244 dne 13. VII. 1936. Zdrava kakor vsakdanji kruh! Zato kuhaj svoji družini Kneippovo sladno kavo, ker je neprekosljiva v okusu in izdatnosti. Prava je edino v originalnih kartonskih zavitkih s sliko dobro znanega župnika «Kneippa»! Sartovfnska tkalnica bosenskih in perzijskih preprog v Sarajevu Vam nudi svoje prvovrstne ročne izdelke tudi na dolgoročno odplačilo. Pismena naročila na naslov: Tkalnica v Sarajevu, ulica 6. novem bra, št. 11, ki daje tudi vse ostale informacije, Prodajalnice: Zagreb, Gunduličeva št. 3; Beograd, Knez Mihajlova št. 53; Dubrovnik, Plača kralja Petra. Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 70-—■ Posamezna številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani. Predstavnik: Josip Štrukelj v Ljubljani. Oglas reg. pod br. 47 od 29./I. 1935. Najlepši okras sobe je knjižna omara z lepo in okusno veza n^i m i knjigami. — Lepo vezavo, od preproste do najfinejše. Vam oskrbi knjigoveznica JOŽE ŽABJEK LJUBLJANA, DALMATINOVA UL CA STE V. 10 Telefon 24-87 Izdelava vsakovrstnih trgovskih knjig po naročilu, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih del. Lastni črtalni stroj. £Q m Ma m ^ jugoslovanska za- JUUVtfcU ITtlktm zavaruje škode za požar vlom telesne in avtomobilske poškodbe odgovornost pred zakonom točo, steklo, prevažanje itd. kapital ob doživetju ali smrti, doto, rente itd. Generalno ravnateljstvo za vso kraljevino Jugoslavijo V LJUBLJANI Gosposka ulica št. 72 Telefon št. 21-76, in 22-76 Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad, Split. Rečem Vam: TA HRANA ZA KOŽO Z BI0CEL0M JE ČUDOVITAf' To dokazuje, da se koža da hraniti Moj zdravnik mi je dejal da se B i o c e 1. vsebovan v tej posebni hrani za kožo. pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali. Globoko prodre v kožo in dovaja ji hrano, ki je potrebna, da postane čvrsta, sveža in mlada. Biocel je iznašel neki glasoviti profesor dunajskega vseučilišči. Zdaj je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon baš v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo. Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon V 3 dneh Vam bo pokazala pot, da se rešite napak svoje polti in ohlapnih mišic lica. Pri poizkusih, ki Jih je dr. Stej-skal napravil na kliniki dunajskega vseučilišča pri ženah od 55 do 72 let, so gube izginile v roku šestih tednov. ia Veliko- celi dcuiiui! m