Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. KPC LJUBIJA MOZIRJE 831-040 ŽELEZNINA RADMIRJE 841-372 ŽELEZNINA G. GRAD 843-016 ŽELEZNINA LJUBNO 841-247 ŽELEZNINA LUČE 844-024 KEMOZAŠČITA MOZIRJE 831-871 IN ŠE OSTALE POSLOVALNICE OD TEMELJEV DO STREHE! VAM NUDIMO V NAŠIH POSLOVALNICAH^PO^UTO IN PLAČILNIH POGOJIH: - CEMKNT Trbovlje 45 S ^TŠ95 SlT^vrJa\ - CEMENT Trbovlje 35 S 549 SIT vreč - APNO 30/1 \,379 SIT vreč - SALONIT V 8 790 SIT kolm - KRITINA BRAMAC - MODUL BLOK, SIPOREX VSEH DIMENZIJ - BETONSKO ŽELEZO, ARMATUR. MREŽE, KOTNO ŽELEZO, PLOŠČATO ŽELEZO.... - IZOLACIJSKI MATERIALI - TOPLOVODNI MATERIAL LITOŽELEZNE PEČI, FITINGE, POC. CEVI, VELIKA IZBIRA ARMAL PIP PO TOVARNIŠKIH CENAH - PARKET: LAMELNI, KLASIČEN - VSE VRSTE PREMAZOV; ŽGANO APNO, JUPOL, SADOLIN-DANSKA KVALITETA.... IN VSE OSTALO, DA BO VAŠ DOM TRDNEJŠI IN LEPŠI! KREDITNI POGOJI: - MOŽNOST PLAČILA NA 5 OBROKOV BREZ OBRESTI - KREDIT NA 1 + 6 OBROKOV IN 6% FIKSNE OBRESTI - KREDIT NA 1 + 12 OBROKOV IN 12% FIKSNE OBRESTI. SE ZAHVALJUJE ZA NAKUP ZADRUGA MOZIRJE! /0 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Veleni^^ POVEČAN DNEVNI DVIG NA BANČNIH AVTOMATIH Cenjene uporabnike bančnih avtomatov obveščamo, da so se spremenili možni zneski dvigov na bančnih avtomatih, tako da lahko izbirate med naslednjimi možnimi dvigi gotovine: 1000 SIT 7000 SIT 2000 SIT 10000 SIT 3000 SIT 12000 SIT 5000 SIT 15000 SIT Z nastalo spremembo lahko torej dnevno dvignete 15000 SIT ne glede na to, ali boste znesek dvignili naenkrat ali v manjših zneskih, na enem ali več avtomatih. Vse tiste uporabnike bančnih avtomatih, ki so mogoče prezrli naše prejšnje informacije ponovno obveščamo, da poleg bančnih avtomatov v Velenju delujeta tudi bančna avtomata v Šoštanju in v Gornjem Gradu. BANČNI AVTOMAT - NAJENOSTAVNEJŠA POT DO DENARJA - vse klase - Nove višje odkupne cene - plačilo takoj - ni potrebno žaganje - ugodni plačilni pogoji - dostava na dom Informacije: 84i 107 0609-621-475 N®#k>Vn»@® Pester proizvodni program Glinovih hčerskih podjetij 4 Podjetje Glin Nazarje se je izvleklo iz najhujše krize 8 Obisk ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Deželaka v Mozirju [9 I Začetek predstavitve I dela in pristojnosti J Upravne enote Mozirje 16 Reportaža o presenetljivo dobrem nastopu nazarskih mojstrov v TV oddaji m 1 Gradbena priloga: 1 Veliko koristnih informacij ob J začetku gradbene sezone 31 Jure Košir dvakratni državni prvak v slalomu na Golteh tJređniKov Dia, Did... Toplo vreme nas je v zadnjih dneh izvabilo iz hiš na vrtove, na njive, na travnike, kjer so nas prvi pravi pomladanski žarki prijetno ogreli. Zima se poslavlja, z njenim odhodom pa prihaja obdobje v letu, ki ga marsikdo skuša v čimvečji meri izkoristiti za vzdrževalna ali adaptacijska dela pri hiši, še z večjim elanom pa se običajno v tem času znova lotijo dela novograditelji. Vsem naštetim pa tudi tistim, ki o morebitnih gradbenih posegih šele razmišljajo, smo namenili tokratno gradbeno prilogo. Morda boste v njej našli tudi kaj za svoje potrebe, ob tem pa moram v pojasnilo dodati, da bomo postopek pridobitve gradbenega dovoljenja v skladu z novo organiziranostjo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. Do prihodnje številke bo moral počakati tudi najavljen potopis s trekinga v Nepalu, saj je bi! odziv oglaševalcev v gradbeni prilogi nad pričakovanji. Tudi dodatnih osem strani, skupaj torej 44 (rekordi), ni zadostovalo, da bi v prvo številko drugega četrtletja uvrstili vse zbrane prispevke. Ko smo že ravno pri novem tromesečju, naj povem, da bo v tem obdobju izšlo sedem številk: dve v aprilu, dve v maju in tri v juniju. Cena posameznega izvoda časopisa bo za zdaj ostala nespremenjena, čeprav so se stroški pošte medtem znova opazno povečali. Znesek na položnicah za naročnino, ki jih boste prejeli prihodnji teden, bo torej višji samo zaradi večjega števila izdaj v tem času. Kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, so bili v minulih štirinajstih dneh najbolj dejavni gasilci, ki so se v društvih zbirali na občnih zborih. Tudi občinski sveti hitijo s svojim delom naprej, kajti nalog in problemov je res veliko. V novih občinah so sedaj,' ko je znan zaključni račun proračuna bivše občine za leto 1994, znova oživele razprave o delitveni bilanci, ki župane in svetnike še čaka. V Mozirju se je medtem mudil tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. Vodstvo stranke SKD ga je seznanilo z najbolj perečimi problemi v našem okolju. Upati je, da bo minister v Ljubljani rekel kakšno konkretno v prid Zgornje Savinjske doline. V pričujoči številki lahko preberete tudi obširnejši zapis o Glinovem povratku z roba propada, reportažo o uspehu nazarskih "mojstrov" na snemanju serije razvedrilnih oddaj TV Slovenija, članek o dveh naslovih državnega prvaka Jureta Koširja na Golteh pa seveda še kaj. Prijetno branje in vesele velikonočne praznike vam želim! IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Tesovnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. GLIN Nazarje Vrnitev v prihodnost Morda bi prav s takšnim naslovom lahko najbolj nazorno opisali pot, ki jo je ta nazarski industrijski “velikan" prehodil v minulih letih. Drvenje v brezno propada in rešitev iz skoraj nemogočega položaja ste lahko, spoštovani bralci in bralke, spremljali tudi preko Savinjskih novic. Zato tokrat ne bi izgubljali besed glede posameznih podrobnosti, pač pa bi več pozornosti namenili Glinovi sedanjosti. ali 24,5 milijona mark. 40 Kljub temu velja spomniti, da je Glin leta 1992 po poplavah, po moratoriju na sečnjo lesa, po izgubi jugoslovanskega trga in tudi na račun neobvladovanja poslovnih funkcij s strani takratnega vodstva dosegel dno svoje krize. S prihodom sanacijske ekipe se je v podjetju začela notranja konsolidacija, ki je prinesla poleg ostalih ukrepov tudi preoblikovanje podjetja v hčerska podjetja. Najprej je bilo ustanovljeno podjetje Glin Pohištvo, kasneje pa so bila ustanovljena še podjetja Glin Žagarstvo, Glin Stavbeno pohištvo, Glin IPP, Glin GRIF, Glin Gostinstvo in Glin RIP. Kot krovno podjetje sistema je ostal Glin Holding. V prvi polovici lanskega leta je stečaj pokopal podjetje Glin Stavbeno pohištvo, katerega del proizvodnje in zaposlenih je prevzelo podjetje Glin Žagarstvo. Ob tem je potrebno poudariti, da so podjetja začela poslovanje z minimalnimi obratnimi sredstvi, z zmanjšanim tržiščem in z najetimi osnovnimi sredstvi Glina Holding. Edino, kar jim je ostalo, je bila torej strojna oprema in ljudje z znanjem in voljo do uspeha. Pa še teh ljudi v tistem obdobju ni bilo mogoče ustrezno nagraditi, saj so bile plače komaj 80-odstotne in neredne. Vztrajno delo zaposlenih, pomoč Sklada za razvoj Republike Slovenije, ki je medtem postal večinski lastnik Glina, razumevanje dobaviteljev pa je vendarle obrodilo sadove. Obseg in rentabilnost proizvodnje sta se povečevala, znova se je začelo vračati izgubljeno zaupanje s strani poslovnih partnerjev. Leto 1994 so vsa hčerska podjetja Glina zaključila brez izgube. Sicer pa bo najbolje, če si Glinova podjetja ogledamo vsako zase. GLIN ŽAGARSTVO Poslovanje podjetja Glin Žagarstvo se je v letu 1994 bistveno povečalo, saj je podjetje v drugi polovici leta prevzelo proizvodnjo in trženje termo oken s senčili in lepljen program podjetja Glin Stavbeno pohištvo. Glavni proizvodi podjetja so tako poleg žaganega lesa vseh vrst in kvalitet, vrtnega programa (vrtne ute, vrtne hiške) in masivnih stenskih oblog postala tudi termo okna s senčili in lepljene plošče ter izdelki iz lepljenega lesa. Skupni promet v lanskem letu je znašal slabih 17 milijonov nemških mark, od tega je približno 50 odstotkov izvoza. Glin Žagarstvo največ trguje z Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Makedonijo, Hrvaško in Rusijo. V letošnjem letu želi podjetje, ki sedaj zaposluje že 268 delavcev, osvojiti proizvodnjo oken po zahodnoevropskih standardih, kar naj bi prispevalo k povečanju njegovega tržnega deleža v Avstriji, Nemčiji in Italiji. GLIN POHIŠTVO Podjetje, pod katerega okrilje spadata tovarna ivernih plošč in tovarna pohištva, je povečalo svojo proizvodnjo v primerjavi z letom 1992 za 90 odstotkov. Proizvodni program sedaj zajema: iverne plošče, oplemenitene plošče, pohištvo Vario, pisarniško pohištvo Petra, predale, kopalnice, kuhinje. Skupni promet v lanskem letu je dosegel 2 milijardi tolarjev odstotkov proizvodnje gre v izvoz (Rusija, Belorusija, Madžarska, Nemčija, Italija, Makedonija, Amerika, Tajvan, Švedska), 60 odstotkov pa na domače tržišče. Število zaposlenih: 295. V letošnjem letu so si v podjetju, kjer beležijo 15-odstotno letno rast produktivnosti, zastavili kot poglavitne cilje povečan obseg kooperacije dopolnilnih komponent, dvig cenovnega razreda izdelkov pohištva, računalniško načrtovanje in spremljanje proizvodnje pohištva in povečanje prisotnosti na trgih Rusije, Nemčije in Avstrije. V podjetju Glin Pohištvo se tudi v celoti zavedajo ekološkega problema tovarne ivernih plošč in načrtujejo njeno sanacijo. Na maribor- ski strojni fakulteti razvijajo projekt filtra, ki ga bo verjetno sofinanciralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Omeniti velja še en razvojni program, ki bo morda zaživel v praksi. Iz mavca, ki bo v šoštanjski termoelek- trarni ostajal po filtriranju dimnih plinov, naj bi izdelovali mavčne plošče za gradbeništvo. GLIN IPP Nekoliko zapletena kratica pomeni, da gre za podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Začelo je s 43 delavci, med katerimi je bilo 23 invalidov. Po težkem začetku brez proizvodnega programa, brez trga in s slabo motivacijo delavcev so se začeli kazati prvi pozitivni rezultati. Podjetje se je Proizvodnja v podjetju Glin Pohištvo v letu 1994 preselilo v ustreznejše prostore. Glin 1PP proizvaja strešna okna, okna in vrata za vrtne hiške, izdelke po naročilu (vhodna vrata, garažna vrata) in leseno embalažo. Poleg tega opravljajo še nekatere storitve za ostala hčerska podjetja. Ob ustanovitvi so 70 odstotkov dejavnosti opravljali zanje, 30 odstotkov pa za kupce izven Gli-novega sistema. Danes, ko je v podjetju zaposlenih 67 delavcev, med njimi 30 invalidov, je razmerje že obratno. V lanskem letu je skupni promet podjetja Glin 1PP znašal 197 milijonov tolarjev, od tega je bilo 43 milijonov tolarjev izvoza. V letu 1995 pa nameravajo fizični obseg proizvodnje z novimi izdelki povečati za 40 odstotkov, povečati število zaposlenih za 14 odstotkov, povečati realizacijo prodaje za 58 odstotkov in povečati izvoz za približno 35 odstotkov. GLIN GRIF Podjetje Glin GRIF je nastalo iz organizacijske enote energetike in vzdrževanja. Poleg oskrbe s toplotno energijo, vzdrževalnih storitev (strojne, elektro in avtomehanične) in manjših gradbenih storitev je podjetje v lanskem delu prevzelo tudi kovinski del proizvodnje strešnih oken. Z omenjeno proizvodnjo so ustvarili 10 odstotkov lanske realizacije brez dodatnega zaposlovanja. Skupni promet je v lanskem letu znašal 180 milijonov tolarjev, zaposlenih je bilo 50 delavcev. Kot enega najpomembnejših ciljev za naslednjih pet let so v Grifu zastavili zamenjavo kotla. Razlog ni ekološke narave, saj stari kotel ob ustrezni čistilni napravi ustreza zahtevam, pač pa je kotel preobremenjen. Ker je na pohodu plinsko ogrevanje, tudi ne predvidevajo bistvenega širjenja toplovoda. Priključili naj bi le uporabnike tik ob vodih. Dodati je potrebno tudi to, da se sedaj vsi lesni odpadki pre- delajo v toplotno energijo. GLIN RIP Storitveno podjetje Glin RIP je med vsemi "hčerami" morda najmanj poznano. Ukvarja se s storitvami na področju informatike, pravnih zadev, financ in računovodstva. Enajst zaposlenih je v minulem letu ustvarilo 52 milijonov tolarjev prometa. S poglobitvijo in razširitvijo obsega znanj na vseh področjih nameravajo v Glinu RIP še povečati konkurenčnost svojih storitev in na tej osnovi prodreti tudi izven sistema Glin. Zato so se že lotili prodaje osebnih računalnikov in tiskalnikov, načrtujejo pa še informatizacijo poslovnih sistemov na velikih računalnikih in PC-jih, izobraževanje uporabnikov, pravne storitve na področju delovnih razmerij, izdelavo in pripravo pogodb ter izterjavo zapadlih terjatev. Za uresničitev zastavljenih ciljev ima podjetje zagotovljene vse kadrovske in tehnične možnosti. GLIN GOSTINSTVO V podjetju Glin Gostinstvo, kjer je zaposlenih 14 delavcev, so v minulem letu ustvarili 67 milijonov tolarjev prometa. Jedro njihove dejavnosti predstavljajo malice in kosila za zaposlene v sistemu Glina, kakor tudi za ostale izven njega. Poleg tega postrežejo z jedmi po naročilu tudi individualnim gostom in manjšim skupinam, saj imajo v ta namen manjšo jedilnico za 25 oseb. Pripravijo tudi gotove jedi po naročilu za konzumiranje izven objekta restavracije, na domu naročnika, na primer, ali pa kje drugje. Restavracija pa je nadvse primerna tudi za poročna ali druga slavja za naročene skupine gostov. V Gostinstvu bodo doseženi obseg storitev skušali še razširiti. Po uspešno zaključeni prisilni poravnavi dolgov januarja letos v Glinovih podjetjih seveda ne skrivajo optimizma. Čaka jih še proces lastninjenja, na katerega se intenzivno pripravljajo in ob katerem morajo rešiti še vprašanje dolga do Sklada za razvoj RS. Istočasno pa opozarjajo tudi na probleme, s katerimi se v boju za boljši poslovni rezultat vsakodnevno srečujejo: precenjen tolar, siva ekonomija, požrešna država. Glinov problem je tudi odvisnost od strateških surovin (les, nafta, električna energija), katerih cene rastejo nekako skladno z inflacijo, cene izdelkov na izhodu pa so določene v tuji valuti in tuji trg rasti cen na vhodu ne prizna. Problemi torej vsekakor so in rešiti jih bo potrebno, slej ko prej pa velja ugotovitev, da so najbolj črni dnevi Glina vendarle mimo. S tem se verjetno strinjajo tudi zaposleni v Glinovih hčerskih podjetjih, ki sedaj redno prejemajo plače v skladu s kolektivno pogodbo. KF, foto: TOP POSLOVNE INFORMACIJE 1. Združenje podjetnikov in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA V VELENJU. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece in sicer ob torkih in četrtkih s pričetkom 6. aprila 1995 v prostorih restavracije ŽANA Žalec. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS, le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Prijavite se lahko na tel: 063/856-920, fax: 063/855-645. 2. Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predvidevata naslednje skupne predstavitve slovenskega gospodarstva: - POZNAN Poljska 18.-23. junij 1995 - ZAGREB 11.-17. september 1995 - BUDIMPEŠTA 17.-20. oktober 1995 - DUNAJ 6.-9. november 1995 - BRATISLAVA - 28. november - 1.december 1995 Pozivamo vsa zainteresirana podjetja, da izpolnijo vprašalnik, ki je na razpolago na Območni gospodarski zbornici. Rok za okvirno prijavo za 1. predstavitev na Poljskem in ostale predstavitve je 10. april. 3. Obveščamo vas, da bo 25. aprila 1995 v Mariboru poslovna konferenca s podjetji iz Češke z območja Brna. Sodeluje 16 podjetij s ponudbo in povpraševanjem lesa, lesenih proizvodov, brane in montažne dejavnosti. 4. Od 9.-11. maja obišče Slovenijo gospodarska delegacija iz Baden-Wurttemberga, v delegaciji so predstavniki 21 podjetij, ki ponujajo in iščejo sodelovanje na področju lesa in lesnih proizvodov, kovinskih izdelkov, konstrukcij, strojnih delov, notranje opreme, naprav za ogrevanje, klima naprav, strojegradnje, indus trijske elektronike, elektronike in instalacij. 5. Podjetja, ki poslujejo z Južno Afriško Republiko obveščamo, da smo prejeli obvestilo o potrebnem izvoznem spričevalu za izvoz izdelkov v to državo. 6. Obveščamo vas, da bo od 30.5. do 4.6.1995 v Kopru potekal Mednarodni obrtni podjetniški sejem. 7. Obveščamo vas, da v naslednjih treh mesecih GORENJE INOVA organizira naslednje seminarje: STRATEGIJA V MALEM PODJETJU, KAKO USPETI Z MALO TRGOVINO, OSNOVE MARKETINGA IN PROMOCIJE, OBVLADOVANJE ČASA, USPEŠNA POGAJANJA IN PRODAJA, KAKO ČITATI IN RAZUMETI BILANCE, GENERIRANJE PODJETNIŠKIH IDEJ, OBVLADOVANJE STROŠKOV, VODENJE IN MOTIVIRANJE SODELAVCEV TER POSLOVNI NAČRT. Vse informacije lahko dobite na GORENJE Inova, tel: 063/855-641. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, TELEFON: 063/856-920. Podjetniški kotiček Ponavadi smo si v začetku aprila končno oddahnili. Za nami so bili tako letni obračuni kot dohodninske napovedi. Letos žal ni tako. Državni zbor je namreč konec meseca marca končno le sprejel spremembo Zakona o davku na dobiček pravnih oseb, ki prinaša spremenjeno davčno stopnjo. Obdavčitev se je za pravne osebe tako zmanjšala iz obstoječih 30 na 25% davčne osnove. Sprememba velja tudi že za obračun davka od dobička za leto 1994. Kljub temu, da bo potrebno popravljati obrazce, ki smo jih večinoma že oddali Agenciji za plačilni promet, pa si je marsikdo (predvsem zavezanci sami), ob tem oddahnil, saj bo njegova obveznost do države že za lani manjša za 5%. Oddaja vseh potrebnih dokumentov Agenciji za plačilni promet je podaljšana do 15.4. Torej podaljšanje obdelave lanskoletnih podatkov še za nadaljnjih 15 dni. Po tem se bomo menda končno le lahko povsem posvetili tekočemu obdobju. Samostojni podjetniki ste verjetno slišali za Zakon o odpisu terjatev iz naslova zamudnih obresti, ki je bil sprejet na seji Državnega zbora 20. februarja letos, objavljen pa je v Uradnem listu št. 13. z dne 3. marca letos. Zakon je namenjen odpisu zamudnih obresti fizičnim osebam, ki so v času od 7.12.1991 do 31.12.1992 opravljale registrirano dejavnost in ki zaradi neugodnih gospodarskih razmer niso v roku poravnale davkov in prispevkov. Zamudne obresti, obravnavane v tem zakonu, so zamudne obresti za nepravočasno plačane davke in prispevke do proračuna Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, obračunane v obdobju od 7.12.91 do 31.12.1992. Zakon se nanaša na zamudne obresti od naslednjih nepravočasno plačanih davkov in prispevkov: - davek od dohodka iz dejavnosti - davek od osebnih prejemkov za zaposlene delavce - prispevki za zaposlovanje za zasebnika in za pri njem zaposlene delavce - prispevek za invalidsko pokojninsko zavarovanje za zasebnika in za pri njem zaposlene delavce - prispevek za zdravstveno zavarovanje za zasebnike in za pri njem zaposlene delavce. Za neugodne gospodarske razmere se šteje, če je imel zasebnik na dan 31.12.1992: - neporavnane zapadle terjatve do podjetij iz drugih republik bivše Jugoslavije - neporavnane zapadle terjatve do podjetij v stečaju - neporavnane zapadle terjatve do podjetij s področja elektrogospodarstva, premogovništva, železniškega gospodarstva, PTT in cestnega gospodarstva - neporavnane zapadle terjatve do podjetij, ki so družbeni kapital prenesle na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Zakon v nadaljevanju določa, kaj se zavezancem odpiše v aosameznih primerih. Če ste med tistimi, ki se vas zakon dotika, sestavite vlogo za odpis obresti in jo oddajte RUJP, z vsemi dokazili, da izpolnju-ete pogoje za odpis, le-ta pa bo ugotavljala upravičenost razlogov za odpis zamudnih obresti. Rok za vložitev zahtevka je 60 dni po uveljavitvi zakona. Zakon, objavljen v UL 3.3.1995, je začel veljati 15. dan po objavi. Vsekakor ne čakajte na zadnji dan! Če ste slučajno spregledali objavo v zadnji številki Savinjskih novic, vas še enkrat vabimo na začetni tečaj vodenja poslovnih cnjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva (knjigovodstvo za podjetja in večje samostojne podjetnike) v Mozirju. Prijave na teL/fax: 832-543. Vida Skok ___________■ GP Turist Nazarje Iskanje rešitve se nadaljuje V nazarskem gostinskem podjetju Turist v tem trenutku še vedno ne vedo, kakšna bo njihova usoda. Nov upravni odbor, ki ga vodi Andrej Presečnik, in komisija, ki jo sestavljajo predstavniki občin Nazarje, Mozirje in Ljubno, iščeta rešitve v dveh smereh: kje dobiti denar za izplačilo zaostalih plač in kako zagotoviti "normalno" poslovanje podjetja. Normalno poslovanje podjetja bi pomenilo, da se lokali odprejo in obratujejo, saj so sedaj z izjemo Drena zaprti. Delavci Turista so odločeni, da ne pridejo na delo, dokler podjetje ne izpolni njihovih zahtev. Sedaj so namreč največji upnik Turista. Po besedah Andreja Presečnika podjetje v tem trenutku izpolnitve vseh njihovih zahtev enostavno ne zmore. Možnost rešitve se išče tudi v tej smeri, da bi tisti, ki bi dal kredit, postal v tem deležu solastnik podjetja. Za takšno varianto bi morala dati soglasje Agencija za privatizacijo v Ljubljani, ki je s problemom Turista že seznanjena, vendar se glede tega še ni opredelila. Na agenciji so si vzeli čas za premislek, odgovor pa naj bi posredovali do konca tega tedna. Prav od tega odgovora bo v največji meri odvisno nadaljnje ukrepanje. Medtem so stekli tudi razgovori o tem, da bi mozirsko slaščičarno oddali v najem. Tudi glede tega bo odločitev padla v naslednjih dneh. KF Telekom Slovenije PE Cejje Nova organiziranost -novi cilji PTT podjetje Slovenije se je z začetkom letošnjega leta preoblikovalo v dve ločeni podjetji, s čemer je bila izvedena ločitev poštne in telekomunikacijske dejavnosti. Pošta Slovenije, d.o.o. je v popolni državni lasti in ima sedež v Mariboru. Telekomunikacijsko dejavnost pa opravlja javno podjetje Telekom Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani in je tudi pravni naslednik PTT podjetja Slovenije. Večinski lastnik Telekoma je Republika Slovenija, preostanek premoženja pa bo v letu 1995 lastninjen v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju, kjer bodo lahko sodelovali vsi nekdanji delavci PTT podjetja Slovenije. Telekom Slovenije ima poslovno enoto tudi v Celju, v kateri je zaposlenih 312 delavcev. V letu 1994 je PTT podjetje ustvarilo 44,3 milijarde tolarjev prihodkov, od tega PE Celje 10,5 odstotka. Na območju celotne države je PTT podjetje v preteklem letu zagotovilo za nove investicije nekaj manj kot 14 milijard tolarjev, od tega na področju PE Celje 21,2 odstotka. Kljub temu pa je stanje na področju telekomunikacij v celjski regiji še vedno krepko pod slovenskim povprečjem: 23,3 telefonskega naročnika na 100 prebivalcev (v Sloveniji 26,4). Kljub takšnemu stanju so v celjski poslovni enoti z rezultati lanskoletnega gospodarjenja zadovoljni, saj so uspeli povečati kapaciteto telefonskih central za 20 odstotkov, preko 50 odstotkov vseh priključkov je sedaj že v digitalni tehnologiji, število telefonskih naročnikov pa je poraslo na 58.640. Da je temu tako, so bistveno pripomogli naročniki sami, ki so PTT podjetje podprli z ugodnimi dolgoročnimi krediti, poleg tega so s proračunskimi sredstvi sodelovale vse bivše občine v celjski regiji z izjemo mozirske. Ne glede na to je bilo na Rečici ob Savinji, v Nazarjah in v Bočni dograjeno omrežje, v Gornjem Gradu pa je bila poleg dograditve omrežja zamenjana tudi telefonska centrala. V letu 1995 želijo v celjski poslovni enoti podjetja Telekom Slovenije povečati zmogljivost telefonskih central za 18 odstotkov, število telefonskih naročnikov pa povečati za 10 odstotkov. S tem naj bi dosegli povprečje 25,6 naročnikov na 100 prebivalcev. Temu primeren je tudi finančni načrt, za katerega pa opozarjajo, da ni izvedljiv, v kolikor ne pride do višje cene impulza ob sedanjem tarifnem sistemu. V Telekomu si tudi prizadevajo, da bi izboljšali odnose z uporabniki. Problem razpoložljivih kapacitet v telefonskih centralah še nekaj časa ne bo mogoče povsem odpraviti. Službo informacij 988 so posodobili in okrepili, vendar jo bodo morali, kot kaže, še razširiti. V letu 1995 je planirana realizacija vseslovenskega projekta posodobitve javnih telefonskih govorilnic. Na območju PE Celje naj bi do konca leta montirali 200 govorilnic na čip-kartice. KF PREGLED TEL. NAROČNIKOV PO OBČINAH NA DAN 31.12.1994 OBČINA ŠT.PREB. ŠT.TEL.NAROČ. ŠT.TEL.NAROČ.NA 100 PREB. Gornji Grad 2.744 370 13,5 Ljubno 2.815 514 18,3 Luče 2.284 531 23,2 Mozirje 6.319 1.560 24,7 Nazarje 2.565 440 17,2 Šmartno ob Paki 2.752 757 27,5 Šoštanj 8.167 1.784 21,8 Velenje 33.460 9.513 28,4 Žalec 38.618 8.096 21,0 Celje 50.139 17.219 34,3 TURIZEM Seminar turističnega usposabljanja Seminar je organizirala Upravna enota Mozirje v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije. Štiridnevni program usposabljanja je potekal v dneh od 20.3. do 24.3. 1995. Namenjen je bil vsem, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo ali so nasploh v stiku z ljudmi. V prvem dnevu je Stane Bizjak, svetovalec za gospodarske dejavnosti, predaval o karakteristikah turizma v Evropi, o projektu Pohorje, o možnosti razvoja doline in o vodstvenih in vodilnih kadrih dejavnosti. Naslednji dan je stekla beseda o pomembnosti povezave ljudi iz iste stroke oz. dejavnosti, o skupnih informacijskih pisarnah. Pri vseh načrtovanjih in delih je zelo pomembna strpnost do rezultatov. V drugem delu je profesorica Srednje injske šole, Helena Cvikl osemnajstim slušateljem skušala prikazati gostoljubnost, ki naj bi dala gostu nekaj več, kot da le gola usluga. Z grafoskopom, z videokasetami in s praktičnim prikazom je opozorila tudi na napake, ki znižujejo kvaliteto usluge. Najboljši odziv je bil med ljudmi, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Žalostno je dejstvo, da je bila udeležba oseb družbenega sektorja porazno nizka. Udeleženci so bili na koncu zelo zadovoljni. Seminar je bil brezplačen, saj je sredstva zagotovilo Ministrstvo. Slavica Tesovnik Skromno število novih štipendij Prejšnji teden je bil v sredstvih javnega obveščanja objavljen razpis štipendij za šolsko leto 1995/96. V njem smo zasledili, da je na območju Urada za delo Mozirje, ki organizacijsko sodi pod velenjsko območno enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje, razpisanih vsega 19 štipendij. Podjetje Elkroj Mozirje razpisuje 7 štipendij za pok- lic konfekcionar (IV) in 3 štipendije za poklic tekstilno konfekcijski tehnik (V), podjetje Glin Pohištvo razpisuje 4 štipendije za poklic mizar (IV), 5 štipendij pa je razpisala Zadruga Mozirje: eno za poklic kuhar (IV), eno za poklic mesar-sekač (IV), eno za poklic natakar (IV), eno za poklic ekonomist (VI) in eno za poklic programerski inženir (VI). KF _______________POLITIKA Občinski odbor SKD Mozirje Uspeh na lokalnih volitvah ni bil naključen Slovenski krščanski demokrati, člani občinskega odbora v Mozirju, so se v petek, 31. marca, zbrali na rednem občnem zboru. Ocenili so delo v minulem letu, pri čemer so se še posebej dotaknili rezultatov, ki jih je stranka dosegla na lokalnih volitvah. Mag. Ivo Glušič, predsednik občinskega odbora, je povedal, da so bile lokalne volitve poglavitni cilj v preteklem letu. Priprave nanje so stekle pravočasno in v ta namen so bili v vseh krajevnih skupnostih organizirani krajevni odbori. Na nivoju doline je bil formiran skupni volilni odbor. Pri izbiri kandidatov so upoštevali predvsem njihov ugled, znanje in voljo do dela v politiki. Izid volitev je bil za stranko SKD uspešen. V Mozirju je bilo izvoljenih 6 svetnikov z njihove liste, skupaj s strankama SLS in SDSS pa so dobili kar 15 mest v svetu od 19. Poleg volilnih aktivnosti so krščanski demokrati sodelovali v mesecu kulture, pri praznovanju materinskega dneva in pri Miklavževanju, svoj delež pa so prispevali tudi na taboru stranke v Kostanjevici. V letošnjem letu je nalog znova veliko. Prva med njimi je reševanje problemov na področju cestne infrastrukture, sledi področje šolstva, urejanje prostora, socialna oziroma stanovanjska problematika, zaposlovanje dela manj zmožnih itd. Seveda se vseh teh nalog ne da rešiti v enem letu niti v enem samem mandatnem obdobju, vsekakor pa se da pričeti z reševanjem. Ker imajo svetniki SKD v mozirskem svetu močno vlogo, je tudi njihova odgovornost za Delovno predsedstvo občnega zbora SKD POLITIKA uspešno delo sveta velika. Krščanski demokrati so se strinjali s podanim poročilom in predlaganim programom dela, nakar so izvolili nova krajevna odbora Mozirje in Rečica ob Savinji, ki skupaj tvorita občinski odbor Mozirje. Slednjega bo tudi poslej vodil mag. Ivo Glušič, ki bo tudi njegov predstavnik v Zgornje-savinjskem odboru SKD. V zaključnem delu zbora so člani občinskega odbora SKD spregovorili še o problematiki demografsko ogroženih območij, konkretno o modernizaciji ceste iz Nazarij na Dobrovlje, zboru, ki so se ga udeležili tudi župana Luč in Mozirja Mirko Zamernik in Jakob Presečnik ter predsednik Zgornjesavinjskega odbora SDSS Franjo Bartolac, pa se je pridružil tudi minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak, ki je spregovoril o aktualnih dogajanjih v vladi in državnem zboru. KF Minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak: "Politika je kot igranje šaha" Občni zbor mozirskih krščanskih demokratov je obiskal tudi podpredsednik SKD in minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. Iz njegove razprave povzemamo nekatere poudarke. Glede zakona o regionalnem razvoju, ki bo nadomestil zakon o demografsko ogroženih področjih, je minister Deželak menil, da vsebuje nekatera nova merila za ta področja in da bo usmerjal sredstva predvsem v infrastrukturo. Svetoval je, da se projekti, s katerimi se namerava kandidirati na ta sredstva, pravočasno pripravijo. Letošnji državni proračun bo po mnenju ministra za ekonomske odnose in razvoj v parlamentarni razpravi doživel še precejšnje spremembe. Sploh na cestnem področju je pričakovati, da bodo amandmaji kar "deževali". Nekatere pa s tem ne bi rešili proračuna, ob tem pa se je potrebno zavedati, da večje obremenitve slovensko gospodarstvo ne bi preneslo. Inflacija letos naj ne bi presegla desetih odstotkov. "Nekatere projekcije kažejo, da bomo leta 2040 manjšina v lastni državi," je dejal Janko Deželak in s tem utemeljil predlog SKD o triletnem porodniškem dopustu. Le-ta bi sicer terjal dodatnih 35 milijard tolarjev, vsekakor pa bo na tem področju potrebno nekaj ukreniti. Kritično je minister Deželak spregovoril o sivi ekonomiji, ki Janko Deželak: "V državnem zboru večkrat igra odločilno vlogo enostavna aritmetika." beneficije iz naslova brezposelnosti prevelike, ker je večinoma interes brezposelnih, da to tudi ostanejo. Ko pa se iščejo sposobni delavci (zadnji primer je gradnja avtocest), teh enostavno ni mogoče dobiti. Kot zelo pomembno dejstvo je Janko Deželak omenil pogajanja s tujimi bankami glede deleža slovenskega zunanjega dolga. Od izida teh pogajanj je odvisno marsikaj, interes Slovenije pa vsekakor je, da se pogajanja končajo še pred iztekom sankcij v ZRJ. Ko bo to končano, bo to pomenilo dejansko osamosvojitev Slovenije. "Politika je kot igranje šaha" je dal minister slikovito primerjavo in pripomnil, da srečuje tudi ljudi, ki dojemajo politiko le na nivoju igre “Človek ne jezi se". Po njegovih besedah v državnem zboru večkrat igra odločilno vlogo enostavna aritmetika. Beseda je nanesla tudi na vprašanje interpelacije proti pravosodni ministrici Meti Zupančič. Stranka SKD bo pri tem upoštevala, ali je ministrica kršila etične norme ali ne, sicer pa v stranki o njej nimajo negativnega mnenja. Minister za ekonomske odnose in razvoj je omenil tudi razmišljanja o uvedbi novih prevlemanov za kmetijske pridelke ter prizadevanja Združene liste socialnih demokratov, da bi zavrla vračanje nacionaliziranega premoženja v naravi. Spregovoril je tudi o možnostih združevanja s sorodnimi strankami in ob tem izjavil, da tega ni pričakovati, saj je stranka SKD pripravila že sedem tovrstnih predlogov, a je bila vedno zavrnjena. Janko Deželak je pozval k notranji enotnosti stranke, na ta način pa naj bi bila stranka tudi navzven močnejša. KF Dobrodelni koncert Na praznik Gospodovega oznanjenja so Slovenski krščanski demokrati Mozirja pripravili dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen župnijski Karitas Mozirje. Ob veselem oznanilu, da Marija pričakuje Kristusa - Odrešenika, se vzdrami tudi naše srce, da razmišljamo o skrivnosti rojstva, o materinstvu in starševstvu. V zadnjem času se vedno bolj govori, da je materinski dan predvsem praznik staršev, torej tistih, ki se odločajo za življenje in hočejo sodelovati v čudovitem poslanstvu. Materinski dan je praznik tudi vseh žena, vzgojiteljev, skrbnikov, ki po svojih močeh skrbijo za vzgojo in delujejo za skupno dobro slovenstva in človeštva. Vsi nastopajoči glasbeniki in recitatorji so z veseljem prisluhnili želji organizatorja, da skuša razveseliti žene, matere in se jim tako zahvaliti za nesebično delovanje. Na prireditvi je nastopal, tako kot že vsa leta, otroški pevski zbor iz Mozirja, ki ga vodi Ivana Žvipelj, recitatorji veroučne skupine iz Mozirja, ki jih je pripravil kaplan Ivo Suhoveršnik, Lea in Andrej Mikek iz Deve pri Šmartnem ob Dreti, Ansambel Damjana Žviplja iz Nazarij in ansambel Gaj iz Mozirja. Kot govornika sta nastopila dekan, častni kanonik Alojz Žagar iz Karitasa Mozirje in poslanka SKD v državnem zboru Nada Skuk. Program je povezoval Tomaž Poznič. Ob tej priliki velja zahvala vsem, ki so pomagali pri organizaciji prireditve, predvsem pa pekarni Hribernik iz Varpolja in vsem drugim dobrotnikom. Po končani slovesnosti so se navzoči zadržali v avli kinodvorane, kjer so bili skromno pogoščeni, ogledali pa so si lahko tudi priložnostno slikarsko razstavo, ki jo je pripravil Jure Repenšek. Omeniti velja še znesek 42.230 tolarjev, ki je bil zbran in namenjen, kot je bilo rečeno, za dobrodelne namene. Upamo, da je prireditev uspela, hvala za vašo udeležbo in seveda lepo povabljeni na podobne prireditve. Človek - človeku dobrotnik. Jure Repenšek D IZ UPRAVNE ENOTE Celjene občanke in občani Zgornje Savinjske doline! V prvi letošnji številki tega lista je bila predstavljena reorganizacija lokalne samouprave in državne uprave, ob tem pa tudi pojem in vloga upravne enote. Že takrat sem poudaril, da poslujemo za občane in da se tega dobro zavedamo. Da bo sodelovanje med občani in našimi službami karseda jasno, želimo v naslednjih nekaj nadaljevanjih podrobneje predstaviti delo Upravne enote Mozirje oziroma njenih notranjih organizacijskih enot - oddelkov, ki so štirje: - oddelek za upravne notranje zadeve, - oddelek za okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti - oddelek za kmetijstvo, ekonomske odnose in družbene dejavnosti - oddelek za občo upravo, druge naloge in skupne zadeve 1. Oddelek za notranje zadeve Oddelek za notranje zadeve je organiziran kot ena izmed organizacijskih enot Upravne enote Mozirje. Opravlja naloge iz pristojnosti državne uprave, ki se nanašajo na področje upravnih notranjih zadev. To so zadeve s področja: potnih listov; posesti in nošenja orožja ter prometa orožja in streliva; prometa in prevoza eksplozivnih snovi; javnih shodov in javnih prireditev; osebnih izkaznic; prijave in odjave bivališč; registracije vozil in vozniških izpitov; državljanstva; matičnih knjig; osebnih imen; javnega reda in mira ter gibanja in prebivanja tujcev. V glavnem bi navedene upravne zadeve lahko rezdelili v 4 glavne skupine: 1. Upravne naloge s področja državljanstva, matičnih knjig in osebnega imena Na tem področju Oddelek za notranje zadeve ugotavlja državljanstvo na prvi stopnji, sprejema vloge za pridobitev državljanstva, vodi in ažurira evidenco o državljanstvu in izdaja potrdila iz te evidence, vodi matične knjige: vpisuje v matične knjige rojstva, poroke in smrti in v te knjige vpisuje vse spremembe, ki se nanašajo na osebni status posameznika, izdaja javne listine iz matičnih knjig (izpisek in potrdila), sodeluje pri sklepanju zakonskih zvez, vodi postopek za spremembo osebnega imena. 2. Upravne naloge s področja javnega reda Na tem področju Oddelek za notranje zadeve izdaja osebne izkaznice in potne liste za prehod državne meje, vodi register prebivalstva ter v zvezi s tem prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča in ugotavlja dejansko stalno bivališče, vodi evidenco volilne pravice in sestavlja volilne imenike, registrira društva in njihove spremembe, izdaja in odvzema orožne liste in opravlja nadzor v zvezi z orožjem, izdaja dovoljenja za nabavo in prevoz eksplozivnih in drugih nevarnih snovi, izdaja dovoljenja za javne shode in javne prireditve, pobiranje prostovoljnih prispevkov, izdaja dovoljenja za opravljanje verskih obredov izven prostorov, ki so za to namenjeni. 3. Upravne naloge s področja prometa Na podlagi veljavnih predpisov Oddelek za notranje zadeve opravlja naloge s področja: registracije in podaljšanja veljavnosti registracije motornih vozil; evidentiranja traktorjev; izdajanja in odvzema vozniških dovoljenj, podaljševanja veljavnosti dovoljenj; izvajanje ukrepov prepovedi vožnje motornih vozil, vpisa avtošol v evidenco in izvajanje nadzora nad zakonitostjo dela avtošol, izdajanje dovoljenj za športne in druge prireditve na cesti. 4. Upravne naloge s področja gibanja in prebivanja tujcev Naloge tega področja so naslednje; izdajanje in podaljšanje delovnih in poslovnih vizumov ter dovoljenj za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, vodenje postopkov za razveljavitev naštetih dovoljenj, sprejemanje vlog za izdajanje dovoljenj za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, odločanje o odpovedi prebivanja tujcem, izdajanje in odvzemanje osebnih izkaznic in drugih listin tujcem, izvajanje prijave in odjave stalnega in začasnega prebivanja tujcev. Organizacijsko znotraj Oddelka za notranje zadeve delujeta dva referata: referat za osebna stanja in javni red in mir in referat za promet in tujce. Oddelek vodi gospa Nada Fužir. Zaradi približevanja državne uprave občanom smo izkoristili tudi zakonsko možnost organiziranja izpostav -krajevnih uradov. Občani imajo tako možnost, da zadeve, predvsem s področja državljanstva, matičnih knjig in osebnega imena ter osebnih izkaznic in potnih listov urejajo na krajevnih uradih Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Nazarje, Rečica ob Savinji in Solčava. Delovni čas krajevnih uradov smo že objavili tudi v tem glasilu. Namen organiziranja krajevnih uradov pa je tudi v tem, da so nekakšni vezni člen med občani in Upravno enoto Mozirje v drugih zadevah, ki se ne nanašajo izključno na delo Oddelka za notranje zadeve (svetovalna služba upravne enote). Delavci Oddelka za notranje zadeve se zavedajo, da se država mnogokrat ocenjuje prav po njihovem delu, saj se večina občanov, kot je bilo že uvodoma povedano, na tem področju z državno upravo največkrat srečuje. Kot je bila navada že v preteklosti, se bodo ti delavci tudi v bodoče trudili, da bodo stranke z njihovim delom zadovoljne, vsekakor pa bo njihovo delovanje vedno in samo v mejah predpisov. Za zaključek predstavitve Oddelka za notranje zadeve pa navajamo nekatere podatke iz uradnih evidenc tega organa: v registru prebivalstva vodimo 16.652 oseb, od tega jih ima občina Gornji Grad 2.741, občina Ljubno 2.800, občina Luče 2.274, občina Mozirje 6.294 in občina Nazarje 2.543. Od skupnega števila prebivalcev je 8.096 moških in 8.556 žensk. - skupno število volivcev je 12.665 (podatek za volitve 4.12.1994). - v registru voznikov imamo vpisanih približno 8.000 voznikov motornih vozil, registriranih motornih vozil pa je 6.800. - tujcev z urejenim dovoljenjem za bivanje je 130. - v državljanstvo Republike Slovenije je od 25.6.1991 bilo sprejetih 332 oseb s stalnim bivališčem na našem območju. - izdali smo 10.188 slovenskih potnih listov. - na našem območju deluje 152 društev. v.d. načelnika Upravne enote Darko Repenšek, prof. IZ OBČIN Ljubno ob Saviqji Statut na rešetu prvega branja Šesto redno sejo občinskega sveta občine Ljubno bi lahko tematsko obravnavali dvoplastno in sicer razpravo in sprejem zaključnega računa občine Mozirje za leto 1994 ter obravnavo osnutka občinskega statuta. Pri obravnavi zaključnega računa je sodeloval Jože Mutec, bivši podpredsednik IS SO Mozirje in sedanji tajnik občine Mozirje, ki je svetnikom podal razlago strukture proračuna bivše občine Mozirje z vsemi prihodki in odhodki. Na proračunskem kontu bivše občine je ostalo cca 5.000.000 SIT, ki ostanejo predmet delitvene bilance med novonastalimi občinami. Več nejasnosti se je pojavilo pri vprašanju zadolževanja bivše občine, skratka o višini neodplačanih obveznosti, katere bodo morale prevzeli, seveda v sorazmernem deležu, sedanje občine. Po trenutno znanih podatkih je evidenten samo kredit za kanalizacijo v Gornjem Gradu (cca 15.000.000 SIT), katerega pa naj bi po mnenju nekaterih svetnikov prevzela v odplačilo občina Gornji Grad. Očitno je, da bo razprava prav o teh sredstvih med župani še vroča. Kakorkoli že, ljubenski Dobrovlje svetniki so zaključni račun občine Mozirje sprejeli, kar jim daje podlago za oblikovanje in sprejetje občinskega proračuna. Največ časa pa so svetniki namenili obravnavi osnutka statuta. Osnutek je bil podan v prvo branje, na katerega so bile podane številne pripombe. Živahna razprava se je razvila predvsem pri vprašanju bodočih statusov krajevnih skupnosti, za katere so določeni menili, da pravnega statusa in lastnega žiro računa ne potrebujejo. Temu se je odločno uprl Franc Terbovšek, ki je vztrajal, da morajo krajevnim skupnostim, v kolikor bo za to potreba v njih samih, pustiti pravni status in uporabo žiro računa. Sama obravnava določenih členov je nakazala možno neskladje s predpisano zakonodajo, zato so svetniki zadolžili občinsko upravo, da zadeve razčisti tudi s pravnega vidika. Občinski svet je po opravljenem prvem branju sprejel sklep, po katerem naj bi statut z vsemi dopolnili 'in amandmaji sprejeli po drugem branju. Na predlog županje so za glavnega tajnika imenovali Franca Valteta, in sicer začasno za dobo devetih mesecev. Edi Mavrič Kako do boljše cestne povezave z dolino? Domačini zaselka Dobrovlje, ki spada pod občino Mozirje, si že nekaj časa želijo in tudi prizadevajo za boljšo cestno povezavo z dolino. V praksi to pomeni, da želijo obstoječo cesto, ki vodi v Nazarje, asfaltirati. Želje so seveda eno, realnost pa je nenaklonjena tovrstnim projektom. Predračunska vrednost za asfaltiranje 4-kilometrskega odseka ceste znaša okroglih 40 milijonov tolarjev. Domačini računajo, da bi del sredstev zbrali sami, del sredstev naj bi prispevali občini Mozirje in Nazarje, del potrebnih sredstev pa naj bi pridobili iz naslova pomoči demografsko ogroženim področjem. Prav glede slednjih pa zadeve na državnem nivoju še niso jasne, saj mora biti najprej sprejet zakon o regionalnem razvoju (sedaj je v drugem branju), po sprejemu proračuna pa bo šele jasno, koliko denarja bo v ta namen sploh na razpolago. KF Gornji Grad Sprejeli zaključni račun bivše občine Svetniki občine Gornji Grad so na svoji četrti redni seji, kot prvi izmed petih občin v Zgornji Savinjski dolini, obravnavali in sprejeli zaključni račun bivše občine Mozirje za leto 1994. To nalogo bi sicer morali opraviti poslanci bivše skupščine, vendar so zaradi nesklepčnosti • oziroma prenehanja mandata to nalogo prenesli na občinske svete. Poudariti velja, da je potrditev zaključnega računa predpogoj za sprejem občinskih proračunov, obligatoren po sklepu ministrstva za finance. Svetniki so z odlokom o zaključnem računu sprejeli tudi sklep, po katerem morajo biti vsi presežki prihodkov po računu za leto 94 predmet delitve med nove občine in sicer prenesene v dohodke proračuna za leto 95. Prav tako se morajo vsa posojena finančna sredstva, ki so sestavni del presežkov dohodkov po zaključnem računu proračuna, čimprej pridobiti oziroma vrniti. Najkasneje do začetka pogajanj o delitveni bilanci. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili predlog odloka, ki omogoča nadaljevanje Prihod pomladi je že tretjič navdihnil učence in seveda njihove mentorje, da so pripravili staršem lepo prireditev, z nastopom najboljših recitatorjev, igralcev, plesalcev in pevcev. Poleg osnovnošolcev so nastopili tudi otroci iz vrtca. Dvorana v Mozirju je bila nabito načrtovanja ureditvenega prostora rekreacijskega prostora Veniše in tozadevnih območij na prostoru občine Gornji Grad. Sprejet je bil tudi predlog odloka o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katere ni potrebna predhodna pridobitev lokacijskega dovoljenja. Med svetniki je prevladalo mnenje, da je potrebna skupna, medobčinska priprava odloka. Zgornja Savinjska dolina je v tolikšni meri zaključena celota, da je smiselno tozadevne akte sprejemati s poenotenimi kriteriji. Odločitev o uskladitvi zemljiško knjižnega stanja z dejanskim, gre za primer zadružnega in prosvetnega doma v Gornjem Gradu, so svetniki preložili. Gre predvsem za nerazčiščene dileme okoli lastninjenja zadružnega dela doma. Zadružna enota Gornji Grad mora svetu predložiti pisno soglasje oziroma zagotovilo, da bo v primeru drugačnih oblik zadružnih povezovanj pripadlo lastništvo zadružnega doma Zadružni enoti oziroma krajanom. Nesporno je namreč dejstvo, da je bila zgradba zgrajena izključno z sredstvi krajanov. Edi Mavrič polna in čutiti je bilo zadovoljstvo publike, ki je nastopajoče otroke toplo sprejela. V uri in pol so pokazali največ, kolikor zmorejo. Tudi v Nazarjah in na Rečici sta bili podobni prireditvi. Slavica Tesovnik ______ORGANIZACIJE_____ Pozdrav letošnji pomladi GD Bočna Lani brez resnih intervencij pokriva GD Bočna, se v preteklem letu ni bilo potrebno spopadati z ognjenim petelinom. Podatek, ki govori o srečnih okoliščinah, obenem pa seveda tudi o visoki preventivni osveščenosti prebivalstva. Sicer je bilo iz poročila predsednika Franca Tevža, evidentno, da so dela v preteklem letu potekala po ustaljenem planu. Osnovno, kar je poudaril, je kolektivno delo in medsebojno razumevanje, ki povezuje člane, kar je seveda čvrsta osnova za reševanje vseh zadanih nalog. V letu, ki je časovno že kar daleč za nami, so opravili lastninsko preoblikovanje doma, tako da je sedaj gasilski dom last gasil- GD Luče ob Savinji cev oziroma krajanov. V bodoče bo prvenstvena naloga društva prilagajanje lokalni samoupravi in izvajanje dejavnosti po pogodbi, sklenjeni z županom občine Gornji Grad. Pomembna postavka v delu društva je gotovo tudi preventivno usposabljanje in izobraževanje. Predvsem je opazna vrzel pri gasilskih sodnikih, saj je bočko društvo eno redkih, ki ne pokriva tozadevne usposobljenosti članov. Marsikaj bo pri samem delu odvisno od financ, zato bodo poskušali poleg rednih proračunskih sredstev zagotoviti tudi dodatna, predvsem z lastnim delom in nabiralnimi akcijami. Poleg ostalih vsebinsko manj pomembnih točk, so sprejeli sklep o vključitvi v GZ Zgornje Savinjske doline. Edi Mavrič Nezadovoljni s kategorizacij o društva Iz poročil, podanih na letnem občnem zboru lučkih gasilcev, je jasno razvidno, da so le-ti v preteklem letu aktivno sledili nalogam, ki izhajajo iz organizacijske in operativne zadolžitve organizacije. Veliko delo je bilo opravljeno na področju lastninjenja, kjer so bile zadnje aktivnosti pri pravno formalni pridobitvi statusa lastnika opravljene tik pred občnim zborom. Z dopolnili so sprejeli nov statut društva, katerega je skupaj z zakonom o požarnem varstvu predstavil predsednik GZ Zgornje Savinjske doline Franc Terbovšek. Zapletlo pa se je pri obravnavi kategorizacije društva. S sedanjo razporeditvijo, katero je pripravila GZ Zgornje Savinjske doline, namreč lučki gasilci ne soglašajo, zato se bodo v kratkem sestali z županom in predstavniki zveze. Precej kritičnih besed na račun zveze in bivše občine je bilo izrečenih ob vprašanju financiranja alpinistične desetine. Razen 100.000 SIT, nakazal jih je bivši oddelek za obrambo, denarja za financiranje specifične desetine ni bilo, zato lučki gasilci upravičeno upajo in pričakujejo, da se bo denar za opremo alpinistov pridobil v letošnjem letu. V dolgoročne načrte so si v Lučah zapisali adaptacijo gasilskega doma, v tekočem letu pa načrtujejo zamenjavo vsaj enega vozila. Tako kot drugi si seveda tudi lučki gasilci veliko obetajo od pomoči ostalih dejavnikov, ki so na posreden način odgovorni za požarno varnost. Edi Mavrič GD Gorica ob Dreti Delovati v skladu z zakonodajo Gasilsko društvo Gorica ob Dreti se po letih sicer res ne more postavljati ob bok najstarejšim stanovskim organizacijam, neizpodbitna pa je vnema in delovna uspešnost, s katero se člani prizadevno vključujejo v delo. O tem sami zase govorijo številni pokali, okoli 160 smo jih našteli, in priznanja, ki krasijo prostore njihovega doma. Po besedah predsednika društva, Antona Blatnika, pričakujejo tvorno sodelovanje z novo občino, kateri popolnoma zaupajo. Za svoje delovanje želijo biti primerno opremljeni, ker le na ta način lahko primerno delujejo v primeru intervencije. Seveda pa bo potrebno svoje akte, med njimi tudi na občnem zboru sprejeti statut, smiselno uporabljati skladno z gasilsko zakonodajo. Iz poročil organov društva je lahko razbrati, da so bila vsa dela po predvidenem planu za lansko GD Šmartno ob Dreti leto v glavnem realizirana. Nekoliko je zastalo delo operative, predvsem organizacijski del, kar pa se na preventivnem in tekmovalnem področju ni odražalo. Na lastno željo so razrešili dosedanjega poveljnika društva Franca Tratnika, njegovo delo pa bo odslej opravljal Zdravko Tevž. V plan dela za leto 1995 so si zapisali na prvem mestu sodelovanje z gasilskimi društvi v okviru nazarske občine in občino kot inštitucijo. Seveda pa bo velik poudarek tudi na vzgoji mladih in preventivnem delovanju v smislu osveščanja občanov kako preprečevati požarno nevarnost. Očitno je, da se tudi gasilci Gorice ob Dreti zavedajo pomembnosti širšega povezovanja, neodvisno od novih občinskih mej. V ta namen so potrdili sklep, po katerem bodo v bodoče povezani tudi v GZ Zgornje Savinjske doline. Edi Mavrič Dokončati obnovo doma Minulo nedeljo so se na rednem občnem zboru zbrali člani Gasilskega društva Šmartno ob Dreti. Zadovoljni z dosedanjim potekom obnove gasilskega doma so si tudi za letos zastavili pester program dela. Kot je bilo razbrati iz poročila predsednika društva Marjana Remica, je bil največji zalogaj v preteklem letu obnova gasilskega doma. Poleg betonske plošče in adaptacije prostorov so v objektu napeljali tudi nove instalacije, potrebna pa je še zamenjava oken in obnova fasade. Slednje nameravajo postoriti letos. Poleg tega je društvo izvajalo tudi vse ostale redne aktivnosti, skrbelo pa je tudi za usposabljanje članov. 14’ gasilcev je opravilo tečaj za izprašane gasilce, v Šmartnem pa imajo tudi tri nove nižje gasilske častnike. GD Šmartno po izvedeni reor- ganizaciji spada pod nazar-sko občinsko poveljstvo. O delu Občinske gasilske zveze, ki se bo preimenovala v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline, je spregovoril njen poveljnik Jože Zlat-inšek, občni zbor pa so pozdravili tudi župan Ivan Purnat, podpredsednica KS Šmartno Martina Zakrajšek, in predstavniki sosednjih gasilskih društev. Šmarški gasilci so na zboru sprejeli nov statut društva, v program dela za letošnje leto pa so na prva mesta zapisali dokončanje obnove doma, izobraževanje članov in udeležbo na tekmovanjih. KF GD Mozirje Delovali za potrebe kraja Gasilsko društvo Mozirje gotovo sodi med aktivnejša združenja kraja. Poleg svoje redne dejavnosti, v preteklem letu so precej postorili na nujnih vzdrževalnih delih gasilskega doma, se tvorno vključujejo v krajevne akcije. Njihova pomoč je dobrodošla predvsem vrtnarjem, ki skrbijo za Savinjski gaj. Sicer pa v minulem letu na področju, ki ga pokrivajo mozirski gasilci, večjih požarov ne beležijo. Zato pa so več postorili na področju izobraževanja, saj so strokovno močnejši za štiri nižje gasilske častnike, enega častnika in enega višjega gasilskega častnika. V mesecu oktobru so izvedli društveno vajo, GD Nova Štifta sodelovali v Šmartnem ob Paki na medruštvenem tekmovanju in na sektorski vaji. Za operativne člane društva so v mesecu požarne varnosti organizirali strokovno ekskurzijo v Krško, kjer so si ogledali jedrsko elektrarno. Obsežen plan dela za leto 1995, ki so si ga zastavili, bo od mozirskih gasilcev zahteval veliko sloge in medsebojne pomoči, v kolikor ga seveda v sprejetem obsegu želijo realizirati. Seveda ni vzroka, da ga tako kot veliko nalog do sedaj ne bi odgovorno uresničili. K temu jih navsezadnje zavezuje novi statut društva, ki opredeljuje na-daljne delo. Edi Mavrič Gasilci - povezovalna nit kraja Občni zbor Gasilskega društva Nova Štifta je ponovno potrdil znano resnico, da namreč večina krajanov vidi možnost širšega delovanja prav preko gasilske organizacije. V preteklem letu so delovali v skladu s statutom, vseskozi pa aktivno spremljajo kriterije financiranja gasilskih društev v pogojih novih občin. Tembolj, ker načrtujejo nakup kombiniranega vozila, kar bo za društvo v prihodnjem obdobju zagotovo prioritetna naloga. Tudi sicer je v Novi Štifti prisoten velik poudarek na operativni preventivi in izobraževanju. V preteklem letu je deset članov uspešno opravilo tečaj za naziv izprašan gasilec, o delavnosti njihovih tekmovalnih desetin pa pričajo mnogotera priznanja in pokali z različnih rangov tekmovanja. Prav ob tem je bil izpostavljen resen prostorski problem za vaje posameznih desetin, katere delajo v zares nemogočih pogojih. Prav zato je ideja o skupnem gasilskem poligonu vredna vsaj razmisleka. Dejstvo je namreč, da je država naložila gasilcem precej veliko odgovornost, zato bi res kazalo poskrbeti za optimalne pogoje, iz katerih se kalijo preverjeni gasilski kadri, sposobni hitre in učinkovite intervencije. Prav gotovo tema za stroko in občinsko vodstvo. Edi Mavrič GD Ljubno ob Savinji Priprave na častitljiv jubilej Ljubenski gasilci so v preteklem letu precej energije usmerili v gradnjo nove garaže in jo dokončali do te faze, da se lahko mirno pripravljajo za slovesno predajo namenu, katero planirajo za 4. maj. Istočasno z gradnjo garaže so v starem domu obnovili sejno sobo in stopnišče. Seveda pa ob vseh gradbenih delih niso pozabili na osnovno dejavnost, predvsem s področja preventive, saj je pet njihovih članov uspešno zaključilo tečaj za gasilskega častnika v Žalcu, šest operativcev pa je pridobilo naziv podčastnika. Na Ljubnem se zavedajo, da je osnova uspešnega društva predvsem v delu z mladimi, zato so skupaj z osnovno šolo ustanovili gasilski krožek, katerega vodi gasilski častnik Janez Golob. Prihodnje leto bo za ljubenske gasilce jubilejno, pripravljajo se namreč na obeležitev 110-letnice ustanovitve društva. Ob tej priložnosti računajo na pridobitev nove avtocisterne kapacitete 5000 litrov, ker menda sedanja ne ustreza več zahtevam. Naložba seveda pomeni velik finančni zalogaj, zato ljubenski gasilci računajo na vsestransko pomoč krajanov. Zaveda jo se namreč, da bo proračunskega denarja komaj za sprotno delovanje. Edi Mavrič C/iZPeCED CEPLJENJ PSCV PPCTI STEKLINI: 1. torek 18.4.1995 ob 2. sreda 19.4.1995 ob 3. četrtek 20.4.1995 ob 4. petek 21.4.1995 ob 5. sobota 22.4.1995 ob 8.00 Ljubno pri Zadrugi 10.00 Rečica pri Zadrugi 12.00 Šentjanž pri Majerholdu 14.00 Radmirje pri Zadrugi 8.30 Struge pri gostilni 9.30 Luče pri Zadružnem domu 11.00 Solčava pri Zadružnem domu 7.00 Otok 8.00 Nova Štifta pri Zadrugi 9.30 G. Grad pri Zadružnem domu 11.00 Kropa - Fricelj 11.30 Bočna pri Zadrugi 13.00 Šmartno pri Zadrugi 8.00 Kokarje pri Zadrugi 9.30 Sp. Pobrežje pri Fleretu 11.00 Prihova pri Unovtu 7.00 Ljubija Vet. postaja 10.00 Trnavče pri Pečniku 11.00 Šmihel pri gostilni Za vse zamudnike vsak dan od 7. do 8. ure na veterinarski postaji Mozirje. Občni zbor Savinjskega gozdarskega društva V petek, 10. marca smo se spet zbrali gozdarji, ki delamo na območju Zgornje Savinjske doline in Šaleške kotline ter smo povezani v okviru Savinjskega gozdarskega društva. Uspešno leto je za nami. Izvedli smo zahteven in ambiciozen program društva. Seveda gre največja zahvala dosedanjemu predsedniku Francu Firštu in članom izvršilnega odbora, pa tudi vsem članom, ki so sodelovali pri različnih projektih. Ob Tednu gozdov smo organizirali posvetovanje Gozdovi in javnost, kjer so s svojimi prispevki sodelovali priznani referenti in se ga je udeležilo preko 100 udeležencev, ki so prišli tudi iz drugih delov Slovenije. Prispevke smo izdali v brošuri z naklado 400 izvodov. Šolski mladini je bil namenjen razpis Skrivna bitja iz gozda, ki je naletel na presenetljiv odziv. Najbolj pa smo ponosni na odkritje spominske plošče prof. Šlandru v Gornjem Gradu ob stoletnici njegovega rojstva. Smer strokovne ekskurzije je bila letos v Švico. Pod vodstvom mag. Jurija Diacija smo si ogledali prebiralne gozdove v Couvetu, mestne gozdove Zuericha in gospodarjenje z gorskimi gozdovi. Prvi del občnega zbora je bilo strokovno posvetovanje. Najprej nas je Avgust Lenar z diapozitivi popeljal v prostranstva Južne Amerike. Sledil mu je prispevek Franca Firšta: Rezultati 40-letnega strokovnega upravljanja v gozdovih nazorskega gozdnogospodarskega območja. Nadaljeval je Darij Krajčič s prispevkom: Mesto izvajal- skega podjetja kot nosilca dela v gozdu. Milan Cajner je zaključil posvetovanje s prispevkom: Gozdarstvo in izvajalsko podjetje. Povzetke prispevkov bomo objavili v naslednji številki. Janezu Marovtu, revirnemu gozdarju iz krajevne enote Ljubno smo kot pionirju vodenja šolske mladine v gozd, snovatelju in skrbniku gozdne učne poti Savina podelili naslov zaslužnega člana. Ker dosedanji nosilci funkcij teh zaradi upravičenih razlogov ne morejo več opravljati, smo izvolili novo vodstvo. Novi predsednik društva je Toni Breznik. Sprejeli smo tudi letošnji program društva, ki je enako obsežen kot lanski. Novemu vodstvu želimo veliko uspeha pri delul Marija Sodja-Kladnik Družabno srečanje kmečkih žena Tako kot vsako leto ob materinskem dnevu je tudi letos Kmetijsko svetovalna služba Mozirje v sodelovanju Zavoda za živinorejo in veterinarstvo iz Celja pripravila družabno srečanje za kmečke žene iz celotne Zgornje Savinjske doline. Vsakoletno druženje, že kar tradicionalno v Gornjem Gradu, se je pričelo z občnim zborom Društva kme-tic Zgornje Savinjske doline, na katerem so pregledale delo minulega obdobja. Za to priložnost so na odrske deske ponovno stopili gledališčniki iz Nove Štifte in s komedijo Kam iz zadreg nasmejali kmečke žene. Brez pretiranega namena hvale pa velja izpostaviti nastop učencev iz OŠ Nazarje. Svoje pevske in igralske točke so mali velikani interpretirali v stilu rutiniranih odrskih pre-kaljencev in znova dokazali, otroci tako ali tako ne zatajijo nikoli, da so sposobni ob pomoči svojih mentoric stopiti ob bok odraslim. To pot posrečeno, duhovito in iz srca, kot se za tozadevne priložnosti tudi spodobi. Edi Mavrič Radioklub Mozirje 33 novih radiooperaterjev V soboto, 25. marca, je 33 tečajnikov Radiokluba Mozirje S51DSW in trije tečajniki Radiokluba Velenje S59ELK uspešno opravilo izpit za radiooperaterje IH. razreda. Kandidati so se na zahteven preizkus znanja odlično pripravili, kar je nedvomno tudi zasluga predavateljev. Radioklub Mozirje se še posebej toplo zahvaljuje občini Mozirje, ki je omogočila uporabo prostora za nemoten potek tečaja in izpita. Mozirski radioklub je tako bogatejši za 33 novih radiooperaterjev. Ciril Sem Veseli obrazi "novopečenih" radiooperaterjev in članov izpitne komisije Sin na Solčavskem V lovskem domu Solčava se je zbralo preko dvajset poslušalcev (večinoma poslušalke). Predavatelj magister Zlatko Jenko je s pomočjo grafoskopa predstavil napake sirov na skorji in v testu. Omenim naj, da so proizvajalke sirov večinoma že poučene o izdelavi sirov, saj se lansko leto imeli tečaj, kjer so se učili delati sir po navodilih Zlatka Jenka. Solčavske kmetije so zelo oddaljene od prodajnih zbiralnic mleka, zato je zanje predelava mleka v sir zelo praktična odločitev. Ni pa dvoma, da je proizvodnja sira zelo zahtevna in je potrebno zanjo veliko znanja. To se je izkazalo tudi pri ocenjevanju sirov. Ženske so namreč s sabo prinesle okrog 20 sirov in vsi so bili strokovno pregledani in za vsakega podana kritika. Idealnega ni bilo, kar pomeni, da bo v delo potrebno vložiti še več pazljivosti, znanja in izkušenj. Kljub temu pa smo pri pokušanju sirov ugotovili, da so okusni. V drugem delu nam je učiteljica s srednje gospodinjske šole iz Šentjurja Marjana Golež prikazala par načinov priprave pogrinjka za goste. S spretno roko je pripravila klasičen pogrinjek za kosilo, slavnostni pogrinjek in pogrinjek za zajtrk. Kljub nezakurjenemu prostoru je vsaka posameznica sledila gibom rok Marjane. Občudovanja vredne pa so bile vezenine na prtih in predpasnikih ter aranžmajih iz suhih semen, dela učenk gospodinjske šole. Tri ure so minile hitro. Navzočim so zapustile nekaj novega znanja v kmetijstvu in v gospodinjstvu. Slavica Tesovnik Društvo taboriščnikov ■ ukradenih otrok Poziv vladi Republike Slovenije Pozdravne besede župana občine Nazarje Ivana Pur-nata udeležencem letne skupščine Društva taboriščnikov - ukradenih otrok (v nadaljevanju DT-UK) Slovenije, tokrat so se številčno zbrali v nazarskem Delavskem domu, so bile izrečene v podporo delu društva ter prijetnemu počutju vseh, ki so ob tej priložnosti obiskali Nazarje in dolino. Taboriščniki - ukradeni otroci se že polna tri desetletja organizirano borijo za priznanje pravic in statusa, ki jim po ustavi, deklaraciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter po načelu pravne države pripadajo. V času totalitarnega režima so bile individualne pravice posameznikov negirane s farso o družbenem interesu. Razprava udeležencev je pokazala, da se tudi v novi ureditvi njihov statusno pravni položaj ni bistveno spremenil. Kot je bilo slišati, se dandanašnji prepogosto srečujejo s političnimi skrajnostmi, vulgarnim liberalizmom in drugimi poskusi političnega diskreditiranja. Za največjo žalitev smatrajo taboriščniki - ukradeni otroci, sprenevedanje države, s katerim jim tako rekoč odreka vse bonitete, do katerih so po lastnem mnenju tako moralno kot pravno upravičeni. Prav zato so na republiško vlado in na njenega predsed- Člani Turističnega društva Nazarje so se na občnem zboru zbrali v petek, 31. marca. Analizirali so svoje delo v minulem letu in se odločili, da ga skušajo z nika Drnovška osebno naslovili poziv, prebral ga je predsednik odbora DT-UK Janez Štiglic, v katerem vlado opozarjajo, da se je dolžna zavzeti, da se vsem žrtvam vojnega nasilja prizna popolno zdravstveno zavarovanje, nadalje pravica do vojne odškodnine in pokojnina pod ugodnejšimi pogoji. V kolikor se vlada na njihov odziv ne bo odzvala v smislu pozitivnega pristopa razreševanja nakazanih problemov, so člani društva pripravljeni tudi s protesti in ostalimi legitimnimi inštrumenti opozarjati na nerešene probleme. Sama razprava udeležencev skupščine, na trenutke celo nekoliko nestrpna, je nakazala preveč očitno notranjo ideološko razdvojenost, kar seveda prizadevanj za dosego upravičeno zastavljenih ciljev zagotovo ne olajšuje. Očitno bo potrebno, po besedah Jožeta Skornška iz Mozirja, preseči prizadevanja raznih političnih strank, ki si želijo svoje interese in razprtije prenesti tudi na članstvo društva. Kakorkoli že, na potezi so poslanci Državnega zbora, ki bi morali pri sprejemanju zakona o žrtvah vojnega nasilja spoštovati upravičene zahteve ljudi, ki v suhoparnih členih zakona iščejo dolgoletno iskane pravice. Tako kot velikokrat je tudi to pot čas zaveznik države! Edi Mavrič novimi člani letos še okrepiti. V letu 1994 je nazarsko turistično društvo organiziralo nekaj že kar ustaljenih prireditev: otroško maškarado, izbirno tekmovanje za "Zlato harmoniko" in Miklavževanje. Poleg teh je TD Nazarje lani ob koncu počitnic pripravilo otroško tekmovanje v rolanju, jeseni so se njegovi člani udeležili strokovne ekskurzije v Avstriji, odpravili pa so se tudi na izlet v Prekmurje, kjer so navezali nove stike. Tudi v lanskem letu je bila izpeljana pomladanska očiščevalna akcija, turistično društvo pa je v skladu z možnostmi okrasilo kraj v času praznikov. Zelo pomembno za nadaljnje delovanje društva je pridobivanje novih članov. Teh je od lanskega leta dalje kar precej, letos pa bodo skušali k sodelovanju pritegniti tudi krajane Prihove in Šmartnega ob Dreti. Interes v teh okoljih je namreč prisoten. V lanskem poletju je bila na novo lokacijo ob Delavskem domu prestavljena hišica turističnega društva, ki naj bi s V soboto, 18.3.1995 smo se zbrali zgornjesavinjski čebelarji na letni skupščini. Po ustanovitvi novih občin v dolini se je občinska zveza čebelarskih družin Mozirje, po sklepu skupščine, preimenovala v Zgornjesavin-jsko zvezo čebelarskih družin s sedežem v Mozirju. Zvezo že več let uspešno vodi dolgoletni čebelar Janez Podkrižnik iz Nazarij. Zveza povezuje sedem čebelarskih družin, v katere so vključeni vsi čebelarji Zgornje Savinjske doline. V dolini je 212 čebelarjev, ki čebelarijo z okoli 2434 ekonomskimi panji čebel. Najvažnejša skrb zveze je poleg povezovanja tudi zdravstveno stanje čebel, enotna nabava zdravil ter nabava sladkorja za zimska krmljenja. Po svoji moči se zveza trudi tudi za prodajo čebeljih pridelkov oz. medu. Saj zgornjesavinjski čebelarji pridelujemo le med, manj pa druge pridelke, kot so propolis, cvetni prah in matični mleček. Po laboratorijskih izvidih Zgornjesavinjskega medu se lahko kot le redki pohvalimo, da imamo res kvaliteten med, brez primesi smoga, plinov in prahu, za kar se lahko zahvalimo od- časom čimbolj zaživela. Člani društva so uredili njeno okolico, zelo pa jih moti parkiranje tovornjakov v njeni neposredni bližini. Ta problem, o katerem je bilo že govora tudi na seji občinskega sveta, bo potrebno čimprej rešiti na ustrezen način. Župan občine Nazarje Ivan Purnat, ki se je udeležil „ občnega zbora društva, je dejal, da bo po izbiri občinskega grba le-tega potrebno dodati na vse označbe kraja oziroma občine, kar bo nedvomno dalo občini bolj enovito in prepoznavno podobo. To pa je za turistično promocijo še kako pomembno. Tudi v letu 1995 bo Turistično društvo Nazarje organiziralo akcije in prireditve, ki so se obnesle v minulem letu. Prav v teh dneh pa v Nazarjah poteka akcija čiščenja okolja. daljenosti od mest in drugih onesnaževalcev zraka, kakor tudi sami konfiguraciji terena. Imamo tudi svojo zgornjesavin-jsko nalepko za med z domačo zgornjesavinjsko tematiko, ki je prisrčne oblike in barve. Na nalepki vsak čebelar s svojim podpisom jamči za kvaliteto in vsestransko čistost medu. V korist zaščite zgorn-jesavinjske sladke hrane bogov so se čebelarji in potrošniki že dodobra navadili na lepo označen in pakiran domači med. Današnji časi niso naklonjeni čebelarstvu, kot zelo pomembni kmetijski panogi, ki ni pomembna samo po svojih pridelkih, ampak je mnogo važnejše opraševanje rastlinstva nasploh. V mnogih državah so te neprecenljive koristi že spoznali in dali čebelarstvu priznanje in mesto, kot mu gre. Vse sosednje naprednejše države so zaščitile domači med, pri nas v Sloveniji pa uvažamo mnogo raznobarvnih brozg neznanega porekla. Z željo, da bi tudi letos kar najbolje medilo in da bi se naslednje leto zopet zdravi udeležili skupščine, smo se razšli. Vlado Küster Turistično društvo Nazarje Tudi letos prireditve in skrb za podobo kraja KF Zborovanje čebelarjev MLADI BOBENČEK THačle THucle de vyiedue mična in tjutla titja. t^naje de finiti-jovati: de dnyneje. finijajne mjaolaje. fi/iedeje in de nadvde frnilufine iznoje. 'Dtjif će dl de odtočit ja müde. to- verjetne imeta mtadičle in na te moral tačunati je v- nafinej. 1Vedeti motal tuđi te. da mačicam, litto todteje tenemfitji i* fiajiti. da fini trulenju te-tel ne to- uničita eedejne jamitune ati jouee. ^ajitjrane de te tiete muce. ja (totere tefie dlrtime. Hrčki in merski rrsšički Če imaš premalo prostora za mačko ali psa. ali pa se bojiš prevelike obveznosti, se odloči za hrčka ali morskega prašička. Ta dva elodalca živita pretežno v kletki, '.V občasno pa jih lahko spustiš na prosto. Tudi ti dve živali potrebujeta hrano, vodo in primerno pozornost. Veliki p/i ni/o primerni zet stanovanje v bloku. Tom nimajo dovolj gibalnega prostora, zato trpijo. Psa moraš vsaj enkrakdnevno peljati na sprehod. Odločaš se lahko nUli z rodovnikom, brez todo^jkp, ^reeyl^lgli. ^ptikimi itd.. Vsak pes naj kjer se hrani, tudi prostor za sr>onief#eMSii^pv posteljo. 'Hajfioqootejele de fiafiije in lanarčiti. 'Kanarčel te finefievat. fiafiitja fia te te jatavata j, ofionaianjem čtouelle -> n © * bä o ° ü 0 0 0 3 Ck u o. N 9 C.N < —) LL < H i- .Y 0 O ~ o “ z 0 ^ — c ■_ p >0 'Č ® > n « C °- 2 =3 O c 1->w 1588 S3 ZGODOVINA IN NARODOPISJE Ljudske vraže in verovanja V okolici Ljubije in Lepe njive pripoveduje starejša ženska, kako je pri njih doma hudo zaropotalo na podstrešju in povzročilo pravcat preplah, ko je umrla sorodnica G.M.. Vsi, ki so bili tedaj v hiši, so ropot slišali in šli gledat, kaj bi ga lahko povzročilo, toda našli so vse na svojem mestu. To je bil torej "cahn”, pravijo. V zadnjem času je preminul hišni prijatelj v Mozirju. Nihče se tega ni nadejal, toda ko je bilo slišati spet podoben ropot na podstrešju, so postali domači pozorni in kar čakali so na sporočilo o smrti katerega izmed znancev. Res so kmalu dobili obvestilo, da je umrl dober znanec S.L.. V času smrti dobre hišne znanke v bolnišnici Topolšica sta bili v hiši mati in hčerka. Slednja je v svojem stanovanju dobro slišala, da jo nekdo kliče. Šla je k materi in jo vprašala, kaj želi, toda ona je ni klicala, kot je sama povedala. Pozneje so izvedeli, da si je pokojna M.V. pred smrtjo še zelo želela pogovora z obema domačima, žal pa do tega ni več prišlo. Prav zanimivo je, da v okolici Lepe Njive ali Belih Vod ni zaznati kakšnih pripovedi o coprnicah. Ljudje pripovedujejo zgolj o žal ženah. Tako so v Potočki zijavki v Šentflorjanskem Grabnu baje opazovali prekrasne ženske, ki so takoj izginile, če so se prikazali ljudje. Govorili so, da so to bajna bitja, pripisovali so jim, v nasprotju s coprnicami, le dobra dejanja in namere. Celo to so vedeli povedati, da so marsikdaj komu, ki je bil v težavah glede kmečkih opravil, denimo spravilo košnje, pomagale. Tako so ponekod vse pograbile, če se je pripravljala nevihta, ki bi zmočila posušeno seno. V naših krajih slišimo izraz "žal žene", pa tudi "Žalik žene". Slovenski slovar knjižnega jezika iz leta 1991 navaja kot pravilna oba izraza. Na odcepu iz Ljubijskega Grabna proti Sv. Križu je nekoč mlada deklica zagledala po skalni strmini hoditi prelepo žensko. Zasramovala jo je in se iz nje norčevala, češ kaj hodi po skalni strmini, ko vodi tod okoli lepa pot. Toda ta žena je bila Marija in je deklici njeno nesramnost poplačala tako, da je sredi poti okamenela. Baje še danes vedo povedati, kje je tista koničasta gmota kamna ob poti k sv. Križu. Davno je od tega, ko so iz Zaloke nosili mrliča k sv. Križu na pokopališče. Krsta ni bila ravno lahka in pogrebci so težko premagovali strmo in skalnato pot navzdol ob Ljubiji. Pa so sklenili malo počivati. Odložili so krsto in malo kramljali. Jasa, na kateri so počivali, je bila prijetno hladna in kot je že med možakarji običajno, so se domislili pregnati dolgčas z igranjem kart. Igrali so jih kar na krsti, ljudje pa so to dejanje obsojali, češ da ni spodobno. Še danes pravijo tisti jasi Špilna Trata. Nekaj metrov od lepenjivske cerkve je jasa, ki ji ljudje pravijo Marno Sedlo. Ko so bili Turki v naši deželi, je baje tam neki turški vojak izgubil svoje sedlo. Nihče pa ne ve povedati zakaj izraz "Marno" sedlo. V Gornjem Gradu so nekoč, pred dolgimi desetletji, sedeli možakarji- in modrovali o vseh mogočih rečeh. Pa so prišli tudi na co- prnice. Vsi v en glas so trdili, da je staro izročilo, da se coprnica najlažje spozna po kolenih. Baje imajo te hudobne ženske prav špičasta kolena. Kot je že kar v navadi, ob takih prilikah med vinsko navdahnjenimi bratci ni pričakovati pametnih posledic in tudi tokrat jih ni bilo. Baje so vsi možje, ko so prišli domov, zahtevali, da jim ženske pokažejo kolena, če so pretirano "ošiljena". Kot so pozneje pripovedovali, ni našel doma nobeden od njih coprnice. No, sedaj pa še nekaj starih verovanj. V predelu Poljan nad Rečico so povedali, kako so predniki spoštovali določene praznike. Tu ni šlo le za nedelje, pač pa tudi za določene dneve, ' ko so Praznični dnevi so bili že v času naših davnih prednikov posebna prilika za najrazličnejša opravila, ki so sodila v običaje določene krajine. Slovenci se v tem pogledu nimamo kaj sramovati v primerjavi z večjimi narodi. Imamo bogato izročilo, ki pa ga bo treba postopoma obuditi, v kolikor ni več živo. Tudi tovrstna izročila so bogastvo posebne vrste in štejejo med ljudsko omiko. Okoli večjih Cerkvenih praznikov so naši predniki, deloma jih še ohranjamo, imeli posebne navade, ki jih v veliki meri naro-dopisci uvrščajo med stara, morda tudi še poganska izročila. Marsikaj ' od tega je Cerkev potem prevzela, praznovali nekatere svetnike. Tako na praznik sv. Jederti niso opravljali težaških del. Ta svetnica je upodobljena s kolovratom in malo mišjo. Ljudje so si to razlagali tako, da na 17. marca ne smejo presti, saj bi miši vso prejo uničile. Pa se je zgodilo, da je stric pripove- dovalke, ki brez dela ni mogel živeti, na dan sv. Jederti sklenil sekati drva, ker teh pač miši ne morejo uničiti. Vse je bilo v redu, le ko se je v nedeljo za tem hotel pražnje obleči, je opazil, da so mu miši uničile klobuk, ni ga mogel več uporabljati. Bil je trdno prepričan, da je temu krivo delo na dan sv. Jederti. V predelu Rečice so ljudje rekli žal ženam Žalik žene. Pa o tem, prihodnjič. saj je ljudstvo znalo prepovedim navkljub, ohranjati običaje svojih dedov in babic. Narodopisci trdijo, da so, denimo, raglje ostanek nekdanjih načinov preganjanja zlih duhov. Sploh velja za podobna ropotanja verovanje, da je bilo treba z njim pregnati zimo in še kaj. V našem okolju so ljudje od nekdaj posvečali blagoslavljanju jedi (žegen) veliko pozornost. V zvezi s tem je več običajev, gotovo pa je bil nekdaj uveljavljen tisti, ko so tekmovali, kdo bo v vasi žegen prej prinesel domov. Verjeli so, da bodo pri tisti hiši najhitreje poželi. Prav žetev je bila za ljudi zelo pomembna, saj je nekako simbolizirala Okoli Velike noči... ZGODOVINA IN NARODOPISJE kruh in to je bila osnovna jed, okoli katere so obstajali razni pregovori, ki so poudarjali "svetost" kruha. Torej, ko je dekla ali kdo od družine prinesel v neposredno bližino domače hiše žegen, je hlapec ustrelil, da se je vedelo, kdo v vasi je bil najurnejši. Nasploh pa so žegen povsod zelo slovesno sprejeli. V ta namen so ok-inčano mizo postavili pred domačo hišo, zmolili nekaj molitev in nato je žegen moral prenesti v hišo sam gospodar. Pogosto so ga shranili v kašči ali shrambi, da bi ga potem ob določenem času delili. Gospodar je bil tisti, ki je žegen delil, zato je razumljivo, da ga je tudi on pred hišo prevzel in ponesel v njo. Običajno so žegen jedli tri dni, torej tudi na belo nedeljo. Kost od blagoslovljene krače so pogosto položili pod strešno kap, da bi v hišo ne udarila strela. Drugod jo spet zaorjejo v prvo brazdo, ki jo zarežejo spomladi. Prav lep običaj v zvezi z ognjem je bil še tedaj, ko so pri hiši imeli le odprta ognjišča (črne kuhinje). Požara so se ljudje zelo bali, saj so imeli še veliko lesenih hiš in nevarnost je bila velika. Na veliko soboto so ogenj ugasnili. Ko so otroci prinesli od blagoslova tlečo gobo, so z njo podtaknili nov ogenj, ki so ga marsikje ohranjali skozi vse leto. V Dolini se smemo pohvaliti še s posebnostjo. Ponekod so ohranili običaj "potic". V naših krajih imenujejo butare tudi snope, v zgornjem delu pa so doma že potice. Prav močno se je "pečenje potic" ohranilo na Ljubnem, kjer še danes in to vse bolj, prihajajo ljudje od blizu in daleč, da bi videli izdelke, ki kažejo veliko ustvarjalnost ljudi pa tudi domiselnost prve vrste! O poticah smo že podrobno pisali, zato bomo tokrat poudarili le nekaj posebnosti. Sedem vrst lesa mora biti v potici, mi je pred leti zagotovil stari Ljubenec, med temi pa gaber, saj je po izročilu pod gabrom vedril nekoč nadangel Gabrijel. Zanimivo je tudi to, veljalo je namreč pravilo (nenapisano), da v času, ko se po hišah potice pečejo, ne kaže obiskovati sosedov. Vsakdo je pač rad pred cerkvijo presenetil s svojim izdelkom! In res, domiselnost ljudi je naravnost presenetljiva, kaj vse izdelajo in prinesejo k blagoslovu. Bavarska znanstvenica Elisabeth Katschnik-Fasch je preučevala naše potice in je zapisala v strokovnem glasilu narodopiscev Bavarske, da so v 18. stoletju v Lučah razglasili cerkveno vest, po kateri so potice v cerkvi nedostojnost in jih prepovedali. Toda ljudje so vztrajali, že po prepovedi je neki Pečovski Janez prinesel k blagoslovu iz šibja izdelano posodo, ki jo je z mahom zatesnil in vanjo spustil nekaj postrvi. Toda kot vse kaže, so bili Ljubenci bolj vztrajni in so ohranili izredno pomembno navado iz davnine. Priimki iz okolice Mozirja V letu 1833 so ukinili žovneško posvetno oblast. Tam je bilo dotlej upravno središče za kraje, ki so spadali prej pod zemljiško gosposko Zovnek. Zbiralec Zvone Čebul hrani med svojimi listinami tudi knjigo, ki nosi naslov Izkaz o tujem premoženju gosposke Žovnek. Gre za sešito in vezano knjigo velikega formata, ki je označena z datumom 10. marec 1838. Zapisane številke raznih oblik premoženja za nas niso toliko zanimive, morda za zgodovinarja, ki bo kdaj preučeval ukinjanje stare oblasti v nekdanji avstrijski državi. Zanimivo delujejo priimki naših prednikov, ki so navedeni v raznih predelih knjige. Ob tem naj zapišemo, da so zajeti le kraji oziroma zaselki, ki tedaj niso spadali pod gosposko Gornji Grad. Pod Šmihel najdemo tele navedbe: Margareta Renaločnik, tu gre verjetno za napačno zapisan priimek (pravilno Naraločnik), Ana Rak, Matija Gorjup, Jakob Zaveršnik, Franc Plešnik, Marija Berložnik, Ana Jakopin, Martin Strnad, Andrej Šumečnik, Jurij Turk. Nekateri priimki so še danes ohranjeni kot "hišna imena", nekateri pa so pozabljeni. Pod Ljubijo sta vpisana le dva: Uršula Hribernik in Blaž Prosekar. Sv. Radegunda: Jurij Vrhovnik, Ivan Kavčič, Jožef Rak, Marija Keber. Pod Dobrovlje je vpisanih največ imen oziroma priimkov. Seveda ni mogoče trditi ali so navedeni priimki z bras-lovškega ali mozirskega dela Dobrovelj: Anton Kukec, Franc Fajdiga, Ivan Stopar, Helena Čulk, Marija Čujež, Jože Ramšak, Marija Konečnik, Neža Prošekar, Jože Forštner, Mihael Turnšek, Ivan Rokovnik, Jožef Lesjak, Jožef Praprotnik, Marija Brezovnik. Pod Brezje je zapisan le Florijan Ločičnik. Pod Lepo Njivo najdemo zapisane: Ivan Koren, Helena Kavčič, Anton Ber- ložnik. Glede imen in priimkov smemo trditi, da so bili s strani nemških pisarjev velikokrat popačeni ali pa tudi namerno pisani bolj nemško zveneče. Vsekakor pa je gotovo to, da gre v vseh primerih priimkov za izrazito slovenske, kar potrjuje stare ugotovitve, da v hribovskih predelih ni bilo tujih priseljencev. Nasploh v Dolini ni bilo tujcev, saj popisi iz časov pred prvo svetovno vojno navajajo le posameznike tuje narodnosti, pa še to so bili največkrat uradniki oblastnih uradov in pa tedanje škofijske uprave. Zelo zanimiva slika iz leta 1922 predstavlja drvarje, verjetno so delali v gozdovih Tera. Posebno zanimivo je orodje, ki ga imajo, in kotel, v katerem so kuhali, saj so bili ves teden v planini. Moko so imeli v 'mehu", kot se na sliki dobro vidi. Sliko je poslala Jožica Drobež iz Tera. NASVETI Zdravniški nasveti Vprašanje: Stara sem 55 let. Imam težavo, da mi uhaja voda. Največkrat se mi to zgodi, kadar hitreje stopim, ali če kihnem. Slabše je, kadar kaj spijem, pri tem mislim na alkohol. Zdi se mi, da me vsi vohajo, čeprav se trudim, da se pogosteje umivam, ampak včasih res tudi to ne pomaga. Zato raje ne hodim med ljudi, še v trgovino pošljem raje otroke ali vnučka. Še sreča, da sem že v pokoju, mi vsaj v službi ni nerodno. Imam urejeno družino in domači imajo razumevanje za moj problem. Bila sem že pri zdravniku, ki pa mi je rekel, da je uhajanje vode problem pri vseh ženskah. In da naj se s tem sprijaznim. Jaz pa se ne morem. Prosim za vaš nasvet. Marija Odgovor: Inkontinenca urina ali uhajanje urina je posledica različnih bolezni in stanj. Lahko se pojavlja trajno ali občasno v vsaki starosti in pri obeh spolih. Vaš zdravnik ima povsem prav, ko pravi, da je to predvsem ženski problem (le sprijazniti se je z njim malo težje), saj se po nekaterih statistikah ta težava pojavlja vsaj občasno pri 50% žensk, pogosteje v starejših letih. Vzrokov za občasno nehoteno uhajanje urina je veliko, n.pr. dolgotrajno ležanje, vnetje sečnega mehurja, zaprtje, posebna psihična stanja, spremembe na sluznici nožnice in zunanjega sečevoda (pogosteje po menopavzi), nekatera zdravila, povišan krvni sladkor, povišan kalcij v serumu, znižan kalij itd. Če prav razumem, vaš problem ni občasen, ampak vam urin kar redno uhaja. Tudi za ta način uhajanja vode so lahko vzroki različni, saj gre včasih za posledico sprememb na sečilih, drugič za bolezni živčnega sistema ali organov ob sečilih (debelega črevesa, maternice, prostate). Še najbolj se mi zdi, da gre pri vas za stresno inkontinenco. Ta nastane takrat, kadar sta oslabljeni zunanja in notranja mišica zapiralka, v sečnem mehurju pa pride do nenadnega porasta pritiska (pri dviganju težkega bremena, pri smehu, kihanju, v nosečnosti itd). Oslabljene mišice medničnega dna in ponižani spolni in sečni organi zaradi poškodb pri porodih ali zaradi pogostih porodov so najpogostejši vzrok za to težavo pri ženskah. Zaradi tega mislim, da bi bilo prav, da bi se najprej posvetovali z ginekologom. Če bo ginekolog moj sum potrdil, vam bo verjetno svetoval vaje za jačanje mišic medničnega dna, elektrostimulacijo teh mišic ali pa mogoče operacijo. Če vzroka za vaše težave ne bo mogel potrditi ginekolog, boste po vsej verjetnosti morali še na kakšen pregled, najprej seveda še enkrat k vašemu zdravniku, pa v laboratorij, potem pa še k urologu ali k nevrologu, če bo vaš zdravnik tako presodil. Zares zdraviti se boste lahko začeli šele takrat, ko boste vedeli, kaj je vzrok za težavo. Vendar ne bo odveč, če vam povem, da vsem bolnikom, ki jim nekontrolirano uhaja voda, odsvetujemo kavo, alkohol in pravi čaj. Priporočamo jim omejevanje količine pijače pred spanjem. Pomembna je tudi redna higiena in nega kože. Za nego kože je navadno dovolj hladilno mazilo. Draga g. Marija, nikakor ni prav, da se zaradi te težave izogibate ljudem. V vaših letih se vam res ni potrebno zapirati med štiri stene. Tudi če se stanje ne bi spremenilo, ampak o tem resnično dvomim, lahko dandanes dobite pripomočke, s katerimi boste težavo vsaj omilili, če že ne odpravili. Le obupati ne smete. Marsikaj o inkontinenci (nehotenemu uhajanju urina ali blata) pa boste lahko izvedeli, če se boste obrnili na Društvo za pomoč inkon-tinentnim osebam INKO, Sto-žice 23/B, 61113 Ljubljana. V društvo se lahko tudi včlanite. Želim vam, da bi začeli čim-prej sami hoditi v trgovino in vas lepo pozdravljam! dr.Maja Natek, spec.spl.med. Pojatveni ciklus in plodnostne motnje Slovenska veterinarska Zveza Z vedno večjim intenziviranjem živinorejske proizvodnje se pojavljajo tudi težave v reprodukciji. Visoko proizvodnjo in nemoteno razmnoževanje lahko zdržijo le zdrave živali, ki jih vzrejamo v primernih pogojih in jih hranimo z ustrezno krmo. Za razmnoževanje izberemo tiste živali, ki bodo za dosego rejskega cilja najbolj primerne. Smatramo, da je 20% motenj pri razmnoževanju dednih, 80% pa je posledica delovanja vpliva okolja (način reje, prehrana, potek poporodnega obdobja). Krave s slabo izraženo pojatvijo, kot tudi z nagnjenostjo k presnovnim boleznim in cistam na jajčnikih niso primerne za pleme. Pri kravah poteka gonjenje ali estrus preko celega leta v enakomernih intervalih. Čas od začetka enega do začetka naslednjega gonjenja imenujemo pojatveni ciklus. Zunanja znamenja pojatve so: živali mukajo, ne jedo, zadržujejo mleko, skačejo po drugih živalih, če jih druge živali zaskočijo stojijo, izloča se pojatvena sluz..). V tem času nastajajo na jajčnikih zreli jajčni mehurčki, spremembe nastanejo tudi na maternični sluznici, odpira se kanal materničnega vratu, izloča se obilica pojatvene sluzi. Normalna pojatvena sluz je prozorna, če pa so v njej rumenkaste ali belkaste primesi, je to znak obolenja v nožnici, materničnem vratu ali maternici. Pri nekaterih plemenicah najdemo 2 - 3 dni po koncu pojatve s krvjo obarvan izcedek, kar ni znak, da se žival ni obrejila. Pri kravah se pojatev ponavlja povprečno na 21 dni (17 - 25) pri telicah je lahko ciklus nekoliko krajši (20 dni). Za določitev najbolj primernega časa za osemenitev moramo upoštevati naslednje: - pojatev traja povprečno 18 ur (8 - 24), pri telicah 15 ur - do ovulacije (sprostive jajčne celice) pride 12 - 15 ur po koncu pojatve - spermiji ostanejo v rodilih plemenice živi 24 ur jajčece je sposobno za oploditev 16 ur po ovulaciji spermiji morajo prebiti v rodilih določen čas (nekaj ur) da so sposobni za oploditev. Ob upoštevanju vseh teh podatkov vidimo, da je plodnost najvišja ob osemenitvah v sredini in proti koncu pojatve. Slabši uspeh pri osemenjevanju povzroči tudi grobo ravnanje s plemenico ob osemenitvi in osemenjevanje živali takoj po molži ali sesanju. Pri telicah se pojavi prva pojatev v starosti 9 mesecev, lahko nekoliko prej ali kasneje. Telica je primerna za pripust, ko doseže telesno zrelost. Pri mlečnih pasmah doseže to po 16. mesecu starosti, oziroma ko doseže dve tretjini svojega telesnega razvoja (350 kg telesne teže). V zadnjem času se pojavlja pri posameznih rejcih težnja po osemenitvi živali pred 42 dnem po porodu. V poporodnem obdobju se lahko pojatev pojavi že zelo zgodaj, vendar pa se v tem času rodila še niso vrnila v normalno stanje. Zgodnja ciklična aktivnost je namenjena predvsem obnovi maternice po porodu in ne reprodukciji. Pri normalnem poteku poporodnega obdobja je možna prva osemenitev šele 42. dan po porodu. Čas od poroda do prve pojatve je daljši pri kravah z motenim poporodnim obdobjem. Vzroki za to so v neprimerni prehrani, NASVETI raznih vnetjih, poškodbah, presnovnih motnjah... Vsa ta poporodna obolenja rodil vplivajo na delovanje jajčnikov po porodu in s tem tudi na samo plodnost živali. Plodnostne motnje so pogosto vzrok za prezgodnje izločanje živali, poleg tega so še posredne škode, ki nastanejo zaradi motenj v ciklusu, ponavljajočih se pregonitvah in podaljšani dobi med dvema telitvama. Doba med dvema telitvama je obdobje, ki zajema brejost in čas od poroda do nove obre- jitve. Zaželjeno je, da ni daljša od 365 dni. To pomeni, da mora biti plemenica ponovno breja najkasneje 80. dan po porodu. Za zdravljenje plodnostnih motenj naj se rejec posvetuje z veterinarjem, ki se bo na podlagi pregleda živali odločil za ustrezno zdravljenje. Za uspešno zdravljenje je potrebno tudi sodelovanje lastnika živali, ki mora odpraviti pomanjkljivosti v vzreji in prehrani živali. RUP MARIJA, dr. vet. med. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Pomladanska dela na travinju Gospodarski uspeh večine kmetov je v največji meri odvisen od proizvodne sposobnosti travne ruše, ki pa se jo da izkoriščati za pridelovanje naše hrane le posredno z živinorejo. Vsak del travinja zahteva redno letno oskrbo in izkoriščanje, sicer se hitro zaraste. Če v jesenskem času nismo travne ruše pokosili oziroma popasli in so nam ostale oaze s staro, suho travo, jih moramo očistiti. Očistimo jih tako, da pograbimo staro suho travo z ruše, da bo lahko mlada trava hitreje odgnala. Takšne površine včasih požigajo. To je sicer najlažji način očiščenja travinja. S tem, ko požgemo staro travo, nam toplota ognja poškoduje tudi rastne vršičke kvalitetnih trav, hkrati pa nam toplotno obdela seme plevelov in manjvrednih trav, ki potem hitreje ozelenijo kot travinje, ki ni požgano, vendar pa so na teh površinah zrastle slabo kvalitetne trave. Požgane površine so torej hitro zelene s pomočjo slabih trav in pa plevelov, ki nam v prehrani goved prav nič ne koristijo. Toplota ognja nam v vrhnjem sloju zemlje ne uniči samo rastnih vršičkov kvalitetnih trav, ampak tudi koristne organizme (deževniki) in pa tudi mikroorganizme, ki spreminjajo organsko snov v hranila dostopna rastliijam (glive, bakterije). Kdor hoče imeti kvalitetno krmo, bo očistil svoje travnike brez pomoči ognja. Na pašniku je pomembno tudi odstranjevanje pregnojenih mest. Kravjeki in seč pregno-jijo posamezna mesta in tako pokvarijo travno rušo, saj na teh mestih rastejo rastline, ki jih živali nerade žro. Večina kmetov travne površine brana. Brananje priporočamo na zelo težkih in zbitih tleh, kjer je dolgo ležala snežna odeja in je močno zbila travno rušo. S travniško brano prerežemo korenine travne ruše, razgrabimo krtine in ostanke organskih gnojil ter pripomoremo k hitrejšemu preperevanju organskih ostankov. S prečesavanjem ruše smo naredili rušo zračno, kar deluje ugodno na brstenje in obraščanje trav, neugodno pa na razvoj mahu. Zelo koristen ukrep je valjanje travnih površin. Travno rušo moramo povaljati spomladi, posebno če jo je povzdignil mraz. Rastlinam se pri tem potrgajo korenine, zato so v nevarnosti, da se posušijo. Ta pojav je zelo pogost na novo posejanih travnih površinah v prvem letu. Take površine povaljamo s težkim valjarjem ter tako vzpostavimo stik korenin z vlago. Valjanje je obvezen ukrep pri novo zasejanih travnih površinah, saj pozitivno deluje na hitrejši in boljši vznik posevka. Na splošno velja pravilo, da je travinje na težkih tleh potrebno branati, na lažjih tleh pa valjati. In še nekaj o pomladanskem gnojenju. Prof. Leskovšek predlaga za gnojenje travinja naslednje gnojilne norme za travinje pri različnih načinih rabe in intenzivnostnih stopnjah. Stopnja inten- kgPMia za košnjo kgP205 kgK20 pridelek kg/ha zivnosti rabe I I) III IV v na/ha na/ha dtfoa SS ŠE 2 X košnja 40+40 80 80-100 90 3600 3 X košnja 60+60+40 90 100-140 100 4000 4 X košnja 60+60+60+40 100-110 140-200 110 4800 pašno-kosna raba 60+60+60+60+60 120-130 200-240 130 5700 Pri gnojenju se vedno ravnamo po potrebni količini dušika. Količino gnojil vedno preračunavamo glede na vsebnost dušika in tako lahko damo eno leto več, drugo leto manj fosforja in kalija na površino. Fosfor in kalij se iz tal praktično ne izpereta, zato lahko z njima gnojimo na zalogo (založno gnojenje). Vida Ribič POMLAD Zajelo nas je praznično, zanosno pomladno razpoloženje. Po dolgih mesecih mraza in megle nas zdaj prijetno greje sonce. Zjutraj nas prebuja žvižganje črnega kosa. Pomlad je ena sama svatba, ena sama vesela in vihrava pesem, ki se umiri šele poleti. Živali in rastline oblečejo svojo najlepšo obleko. Rože vabijo čebele z živimi barvami cvetov, ptice se odenejo v pisano svatovsko perje. Pomladi se vsako leto posebej razveselim. Ker je vselej enaka, doživim jo pa vsako leto drugače in zdi se mi, da vsako leto globje. Treba je iti ven, na vrt, na polje, v gozd, v gore. Po poljih se nam ponuja regrat, pametno ga je nabirati daleč od cest. Vabijo nas gozdovi, najbolj prisojni, topli bukovi gozdovi, ki so že izgubili belo srajčko malih zvončkov, zdaj nas čakajo modrina jetrnika in zimzelena ter bele preproge pomladanske vetrnice z rumenimi pikami trobentic. Za vitaminski dodatek k solati si lahko naberemo čemaža. Temnozelene liste bomo prepoznali po značilnem vonju po česnu. Otroci bodo najbolj uživali ob odkrivanju gozdnih skrivnosti: nabirali prazne polžje hišice, zasledovali nerodnega čmrlja, ki išče sladkega nektarja po cvetovih, raziskali zijalke pod skalnimi pečmi in se prekopicnili po suhem listju. Morda nas bo zamikalo iti v gore. Pozna zima nam je natresla debelo snežno odejo, zato so letos ugodni pogoji za turno smuko. Na pot je treba iti zgodaj, dokler je sneg še trd. Potem pa sledi najlepši del, spust po snežnih strminah. Pri izletih v naravo se včasih spomnimo, da tu nismo sami. Da smo samo gostje in se temu primerno obnašajmo. Kajti vsak košček narave je dom mnogih rastlin in živali, ki jih dostikrat niti ne opazimo. Obiskovalcev pa je vsako leto več. Izogibajmo se vpitja, pse dajmo na vrvico, hodimo čimveč po poteh. Okrasne šopke nabirajmo obzirno. Svoje odpadke odnesimo sami domov. Ne škodi, če poberemo tudi tuje na naši najljubši sprehajalni poti, da nam ne bodo kvarile sprehodov. Veliko lepih uric v naravi vam želim! Zeleni Franček OGLAS! ODPRITE VRATA....VAŠEGA NOVEGA AVTOMOBILA, LEPOTCA FIATA PUNTO! temperamentna tehnologija Okonina 18, Zg. Savinjska dolina VABI V POOBLAŠČEN AVTOSERVIS, TRGOVINO Z REZERVNIMI DEL! TER NOV AVTOSALON FIAT * LANCIA * ALFA ROMEO NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM. Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173! Kako se lotiti gradnje Človek zeli graditi že od tedaj, ko je začel živeti v naselbinah in te želje mu ne moremo preprečiti. Zaradi razvoja tehnike, ki postaja vse bolj komplicirana in vedno boljša, potrebuje človek vedno nove nasvete in navodila. Nikakor ne gre pri gradnji zanemarjati ekonomičnosti, saj so posledice napak pri gradnji lahko usodne. Določena gradbena dela se lahko opravljajo amatersko, medtem ko je kopica drugih namenjena mojstrom posameznih strok. - Postopek po katerem pridobimo gradbeno dovol- jenje, bomo objavili v prihodnji številki. GRADBENA DEJAVNOST mora biti zasnovana na natančnem načrtovanju in dobri organizaciji dela. V gradbeništvu je začetek in konec vsakega posega NAČRT. Iz načrta izračunamo potrebne količine materiala (katerim dodamo še nekaj procentov za lom in izgubo med transportom). Pazimo, kje in kako material skladiščimo. Sledi ureditev gradbišča, meritve, postavitev vrvičnega ogrodja itd.. Voda v tleh naj bo vredna temeljitega premisleka, saj je včasih zaščita pred njo zelo težavna. Sledijo pomembni členi gradnje: betonska dela, zidarska dela, ometavanje sten in stropov ter suha montaža. TOPLOTNA IZOLACIJA je poglavje gradbene fizike. Izolacija pred vročino ali mrazom je pravzaprav isti pojem. Ocena toplotne izolacije utemeljujemo takole: v vsak ogrevan prostor moramo dovajati toliko toplote, kolikor je izgubimo skozi ploskve, ki prostor omejujejo. In kje nastajajo toplotne izgube? Gotovo na vseh zunanjih ploskvah. Šibka točka zidu iz luknjakov je malta v stikih (na ometu opazimo temne lise - kondenčna vlaga). Mnogo toplote se izgubi skozi tanek zid pod oknom, kjer je radiator. Izguba toplote so tudi vse odprtine, okna in zunanja vrata ter betonske preklade nad odprtinami, omarice za roloje in razne obloge. Tudi konstrukcije v notranjosti zgradbe, zidovi ob nekurjenih prostorih (stopnišča), stropi nad kletmi in proti pod strešjem, ki niso dograjena, jemljejo toploto kot tudi streha in zadnja plošča, ki se kot konzola podaljša v kap in predstavlja toplotni most. ZVOČNA IZOLACIJA. Hrup je eden od osnovnih problemov sodobne družbe. Že v preteklosti so se včasih zavarovali pred zvokom, na primer z lesenimi cestišči ob javnih zgradbah, da so zmanjšali hrup vprežnih vozil. Zvočni valovi se razširjajo v različnih meterialih z različnimi hitrostmi. Težke, masivne konstrukcije imajo lastno frekvenco zelo blizu spodnji slušni meji. Zaradi tega se prenašajo nizki toni v zgradbah na večji razdalji kot visoki toni. Čim- večja je razlika med frekvenco zvoka in lastno frekvenco gradbene konstrukcije, tem boljša je zvočna izolacija. Z manjšo trdnostjo dobijo tudi težke konstrukcije lastno frekvenco v območju, ki ga bolj slišimo. Imamo pa mehke ali elastične materiale (z nizko frekvenco), ki so že osnova učinkovite zvočne izolacije. Lahko torej uporabimo masivne in težke materiale ali pa mehke in elastične. STENSKE IN TALNE PLOŠČICE prištevamo k zahtevnejši gradbeni kozmetiki. Poleg naštetih možnosti je zanimiva uporaba ploščic na delovni plošči mize, ki je poškodovana (urezi noža, ožgani deli, obžet rob in podobno). Zaradi neenakomerne obremenitve lepimo v tem primeru ploščice z dvokomponentnim lepilom na pobrušeno osnovno ploskev. Rob zavarujemo z letvico iz trdega lesa. LES je kot gradbeni material zastopan v različnih konstrukcijah. Kako ugotovimo kvaliteto lesa? Nosilnost in odpornost lesa sta važnejši kot lep videz, zato moramo ugotoviti njegove kvalitete določene s standardi. Pomembni pokazatelji kvalitete lesa so: rast lesa, velikost in število grč ter vlažnost. Kvaliteto rasti ocenjujemo s širino letnic, čim ožje so, bolj je les gost in bolj odporen. Za potrebno odpornost lesa na nateg in upogib je pomemben pravilen razrez lesa. Po vlažnosti delimo les na: svež les s poljubno stopnjo vlažnosti, polsuh les z največ 30% vlage in suh les z največ 20% vlage (procent vlage računamo na suho težo lesa). Za gradbeni les se lahko uporabi suh ali polsuh les. Le stropna konstrukcija zahteva vgradnjo suhega lesa, saj ga popolnoma zapremo in se le počasi suši. Slavica Tesovnik Železnina Hudovernik m _n. . «g lesarstvo a.o.o. Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982 Tudi pri nas MERKURJEVA KARTICA ZAUPANJA UGODNO: LEPILO ZA PLOŠČICE 25 kg 778,80 JUPOL 30 kg 2.910,00 BAVAL1T 40kg 2.600,00 SADOL1N premaz za les liter 680,00 NUDIMO TUDI PARKET, LAKE IN LEPILA TER STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE. možnost plačila na 2 ali 3 čeke. Del.: čas 7.00 - 18.00, SO: 7.00 - 12.00 ™_____________VABLJENI______________ GRADBENA PRILOGA m KAKOVOST,UDOBJE,ZDRAVJE 4-0 l_ E=“T Les se že sioietja uporablja kot gradbeni material tudi za stanovanjske objekte. V zadnjih desetletjih pa je zaradi svojih pozitivnih lastnosti, zaradi domačnosti in topline celo na prvem mestu pri odločanju o gradnji ali nakupu lastnega doma. Ko se odločate za nakup, potrebujete pomoč strokovnjaka, kajti dobra informacija je porok za dobro izbiro. S M R E K A d.o.o. 63342 GORNJI GRAD, Podsmrečje 20, Slovenija Telefon: 063/843-122 Fax: 063/843-000 Naše 40-letne izkušnje v gradnji brunaric, referenčna lista s preko 3000 objekti, prodanimi v Evropi in celo na Japonskem, so garancija za dober nasvet v vašo korist. Brunarica je izdelana iz brun, medsebojno vezana na poseben način. Zunanje stene, podi, stropi in streha so izolirani z mineralno volno in znotraj obdelani z opažem (utor-pero). Predelne stene in podstrešne stene so izdelane po elementih. Osnova za postavitev brunarice je nepodkletena ali podkletena betonska plošča. Brunarice SMREKA so namenjene za stanovanje ali preživljanje prostega časa. Z brunaricami zadovoljujemo potrebe po specifičnih objektih za turizem, gostinstvo, drobno gospodarstvo... Spremenjene tržne razmere so narekovale tudi iskanje novih proizvodov. Pri montažnih objektih smo razširili ponudbo tudi z novo hišo izdelano po sistemu velikega panela. To so stanovanjski objekti velikosti od 80 do 200 m2 bivalnih površin. Tudi ti objekti se izdelajo v tovarni do te mere, da jih je možno na sami lokaciji s pomočjo dvigala in strokovno usposobljene ekipe sestaviti v 10 do 16 dneh. S tem smo dosegli večjo kontinuiteto v proizvodnji in prodaji skozi vse leto. Večji del tehnologije za obdelavo lesenih elementov hiše je že instaliran in obratuje, tako da je tudi trend izgradnje stanovanjskih montažnih objektov v porastu. Zaposleni delavci imajo dovolj strokovnega znanja in izkušenj za obvladovanje te vrste proizvodnje. Pripomniti velja, da izdelujemo montažne hiše po sistemu velikega panela predvsem z materialom z domačega trga (več kot 80%). Ob obstoječih prostorskih možnostih in nekaterih investicijskih vlaganjih v tehnologijo bo možno izdelati do 50 objektov letno, kar je poleg lesenih objektov -brunaric in ostalih izdelkov tudi optimalno za firmo. PA M O LESNO PROIZVODNO IN PREDELOVALNO PODJETJE d.o.o. CELJE MARIBORSKA 116, CELJE NOVO Info: tel. & fax: 063/31-731 tel. 063/34-833 ^ NOVO - proizvodnja 16 lamelnega parketa - zaključne letve PRODAJA: - parket (lamelni, klasični) - laki - lepila - izravnalne mase E I E K T RO TRGOVINA Nove trate 49 (za občino) TEL/FAX: (063) 831-007 VAM NUDI EO UGODNIH CENAH: - VES ELEKTROMATERIAL - SVETILA, ŽARNICE - AKUSTIKA - VSE ZA TELEFON - SENZORJI STEINEL - ZEMELJSKI KABLI - ELEKTROMOTORJI - TERMOSTATI, GRELCI - AVDIO, VIDEO KASETE, DISKETE NOVO: AVTORADIO BLAUPUNKT ZVOČNIKI PIONIR REKORDER MOŽNOST NAKUPA NA ČEK€. DELOVNI ČAS: NON STOP 7 - 19 h SOBOTA 7 - 12 h SE PRIPOROČAMO! RIBEZL SAMO STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO Pusto polje 5, 63331 Nazarje, tel. 831-341 IZVAJAM VSA STROJNA ZEMELJSKA DELA - izkope za novogradnjo - izkope jarkov in nakladanje gramoza - montaža greznih jam (elementi Schiedel ali cevi) POSOJAM VIBRACIJSKE PLOŠČE - za utrditev nasutij - za utrditev terena pred polaganjem tlakovcev, asfalta... POSOJAM KOMPRESORJE - za rušenje objektov, prebijanje zidov - pripravo vrtin za miniranje (vrtanje) pri gotovinskem plačilu popust! Se priporočam! FILČIČ STANE SPLOŠNO KLEPARSTVO Obrtna ulica 8, 63331 NAZARJE tel. (063) 831-757 Ib kleparstvo Ib stavbno ključavničarstvo razrez in krivljenje cevi in jekla izdelava oljnih jaškov in vijakov za ostrešja CANADESE dobava in pokrivanje streh s kritino DECRA Ib možen nakup vseh kleparskih izdelkov Ib pri nakupu kleparskih izdelkov nudimo za njihovo montažo 10 - 15% popusta EMO EMO RADIATORJI, d.o.o. Mariborska 86, Celje tel. 063/32-112 int. 288 Proizvajamo in prodajamo ploščate radiatorje EMOTERM in TRIKATERM tridesetih različnih višin in poljubnih dolžin. Kvalitetno, hitro in poceni izvajamo montažo novih in zamenjavo starih radiatorjev (zamenjujemo TRIKA in ostale radiatorje brez posegov na sistemu centralnega ogrevanja). Ni italijanski, ni nemški, je slovenski, radiator EMOTERM z 20-letno tradicijo in 10-letno garancijo. Elvit Elektro Vitanc s.p. Savina 57 a Ljubno ob Savinji telefon: 063/841-160, fax: 063/841-109, mobitel: 0609-610-722 r Izvajam: ~ Instalacije jakega in šibkega tdka, INSTALACIJE ST R E LCD V □ D N I H NAPELJAV PR D J EKTI RAN J E TV - CATV RAZDELILNI SISTEMI MERITVE IN ATESTI nuc GORNJA VAS 32, 63312 PREBOLD Tel.: (063) 723-060, fax: (063) 723-231, mobitel: (0609) 612-016 V času izvajanja del Vam nudimo celodnevno dežurno tel. številko: (0609) 612-016 2 VISOKO KVAlITSro.V KORAK S PRVENSTVENE DEJ A VNOSTI FIRME PLUTON: visoke in nizke gradnje, izvajanje zaključnih del v gradbeništvu in gradbeni inženiring. Pluton je bilo eno prvih privatnih gradbenih podjetij v Sloveniji, ki se je lotevalo gradnje in adaptacij večjih objektov in to uspešno, cenovno zelo konkurenčno večjim družbenim podjetjem. Eden prvih večjih objektov je bila adaptacija stanovanjskega bloka na Starem trgu 26 v Starem Velenju, kjer so tlakovali tudi pločnike... Temu je sledila izgradnja modeme, sodobne avtobusne postaje v Mozirju, obnovili so Ipavčevo hišo, v nekaj mesecih postavili proizvodno halo Marovtovim na Rečici ob Savinji, zgradili proizvodno halo Oplasta na Tepanju... Prevzeli so tudi gradbena dela na odžvepljevalni napravi v TES, kjer dela ravno zaključujejo, gradijo pa tudi osnovno šolo s telovadnico na Trnavi... V podjetju Pluton vam poleg gradbenih storitev nudijo tudi predinvestici-jsko svetovanje, pomoč pri izdelavi investicijske dokumentacije, pomoč pri vodenju upravnega postopka za potrebe investicije in Finančno svetovanje za potrebe investicije. Ti podatki so pomembni tudi za vsakogar od nas, saj v podjetju Pluton prevzamejo tudi manjša dela kot so adaptacije zasebnih hiš ali individualne gradnje, če želite, tudi po sistemu "na ključ". Dela vedno poskušajo izvesti v najkrajšem možnem času, prevzamejo pa tudi vsa obrtna in inštalacijska dela. Roke izdelav je močno skrajšalo tudi to, da večino de! opravijo z lastno mehanizacijo. Načrti niso skromniso pa realni! Prvo obdobje je bilo tako za direktorja Zvoneta Petka kot za zaposlene v Plutonu obdobje odrekanj; ves zaslužek se je vrača! nazaj v podjetje, namenjen je bi1 le posodabljanju dela in nakupu potrebne opreme, pri čemer so bili zaposleni vedno primerno motivirani. Danes imajo veliko gradbišč na različnih koncih Slovenije, vsi vodji gradbišč imajo lastne mobitele, da so vedno hitro dosegljivi, poleg tega imajo celodnevni dežurni telefon. Iz Gornje vasi 32 pri Preboldu, kjer je vse od ustanovitve sedež podjetja, so se Plutonova gradbišča doslej selila po vsej Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, dobro jih poznajo tudi v širši celjski regiji, spoznavajo jih Primorci. Po kvalitetni izvedbi, konkurenčnih cenah in zagotovljenih rokih za dokončanje del. V podjetju Pluton je trenutno zaposlenih skoraj 50 ljudi, pri čemer posebno pozornost posvečajo visoko izobraženim in kvalitetnim kadrom, saj želijo v korak s časom in stremijo k visoki kvaliteti svojih storitev. Zgovoren je tudi podatek, da je podjetje Pluton uspelo v vseh teh letih plan proizvodnje povečevati za več kot 100% na leto, kar si želijo tudi letos. Vse kaže, da jim bo uspelo, saj je veliko novih del že v hiši. Podjetje sodi med uspešna srednje velika podjetja. Vse to jim omogoča, da že lahko razmišljajo o prihodnosti. Prostorska stiska na sedežu podjetja je velika, zato želijo še v letošnjem letu vsaj pričeti z gradnjo nove poslovne stavbe, ob kateri bodo uredili tudi lastno trgovino z gradbenim materialom; predvidoma bo "zrasla" v Šempetru. "Naša ambicija je, da vedno in vsem poleg storitev ponudimo tudi zaupanje, da z dobro organizacijo dela in kvaliteto storitev prihranimo vaš denar in čas. Vedno se trudimo, da smo ob končanem delu zadovoljni tako mi v podjetju Pluton, kot investi tor," poudarja Zvone Petek. Upamo, da smo vas prepričali. Če se pripravljate na gradnjo ali adaptacijo, pa še ne veste, komu bi zaupali izvedbo del, le zavrtite telefonsko številko podjetja Pluton. Prepričani smo, da boste zadovoljni! VEGRAD ID DS d.o.o. Simona Blatnika 1 PROGRAMA (suhomontažna gradnja): preoblikovanje obstoječih prostorov. SUHI ESTRIH * PREGRADNE STENE * STROPNI SISTEMI * IZREDNA IZBIRA ITALIJANSKE KERAMIKE SNOW - nizke cene Strokovna svetovanja in ponudbe za večja naročila, tel. 853-164. Ves potreben material (gradbeni in železninski) v specializirani VEGRADOVI TRGOVINI DELTA ŠOŠTANJ, kjer vam svetujejo in postrežejo izkušeni trgovci, tel. 881-049 ali 881-235. NEMOGOČE IDEJE SO SEDAJ MOGOČE!_________________________ VELENJE PRODAJA flflfljf zaključna dela in 4M lili I m OO mmm pohištvena industrija pol**!# p.o. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA tel. 063/720 020 Nudimo vam pohištvo za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, omare z drsnimi vrati, kosovno pohištvo, jedilnice, sedežne garniture, kavče, vzmetnice, ostanke od izvoza in še in še. Bogata ponudba, možnost plačila na več obrokov. Nekaj iz bogate ponudbe: Samska spalnica HALA v sestavu: 41.869,00 SIT za gotovinsko plačilo - 2D omara ostelja 190x90 s podom nočna omarica - pisalna miza GARANT K I /ITA - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM tel. 063/720-02© NI DOVOLITE Sl, DA NAS NE ODIŠČETE! Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: • nagrobnih spomenikov, tudi obnova starih - okenskih polic, tudi po naročilu ' Stopnic Valentin Podpečan, Šalek 20 • tlakov VELENJE, Tel. 063/S57-55B »ii ' / ,,n Uradne ure za stranke: kuhinjskih pultov vsako sredo od 7.00 do 17.00 CEMENTNINARSTVO POLAK GORENJE, 63327 ŠMARTNO OB PAKI Če gradite, adaptirate ali če imate slabo streho nad glavo, pridite! Ne boste razočarani! Cene so konkurenčne, izdelki pa kvalitetni. Izdelujemo betonske zidake 5 velikosti, zidake za škarpe, za silose, cevi, plošče... Telefon: 063-885-065 Benda Marjan Loke 33, Mozirje Tel..Fax: (063)832-163 PRI MIS (ANKO DOBITE: vic VRITC itckci. Tcmnn, ORA AfAC AT A A* DIIKRJCAA,*, VIC VRITC OGICDAI PO AAROČKU VARI IZDCIAIAO TCRfflO ITCiCIO OKVIRJAmO TUDI IUKC AA VAIO ŽCIJO IZVRIimO mOATAŽO ITCKIA, Kl ITC GA KUPKI PRI AAI, TUDI AA VAICIA Domu. KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 63302 Gomilsko Tel. 063/726-072, fax 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) C€N€ SO IZJ6MNO UGODN6! Primer starega obnovljenega okna gorenje ©[pIFSIM]©, gorenj eKopalnice PRODAJNI STUDIO ZA KOPALNICE IN KUHINJE: Primorska 6 b, 63325 Šoštanj Telefon: (063) 882-122 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 ure, sobota od 8.00 do 12.00 ure. gorer\\eKeramika PRODAJALNA KERAMIČNIH PLOŠČIC: Gorenje 1/b, 63327 Šmartno ob Paki Telefon: (063) 885-030 Delovni čas: od 8.00 do 15.00, sreda od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 ure Z našimi izdelki ne kupujete le funkcionalnosti, temveč tudi domačnost, prijetnost in individualnost. STEKLARSTVO BUDNA s.p. Foršt 52, LJUBNO OB SAVINJI * stavbne zasteklitve * okvirjanje slik Tel.: 063-841-224 p p d inrft- Podjetje za projektiranje in gradbeni inženiring Mozirje Tatjana ŠRAMEL-PIRNAT Aškerčeva 28, Mozirje 63330 SLOVENIJA Tel. &fax:063/831 -727 kleparstvo, izolacije; krovstvo Kajuhova 17, 63325 Šoštanj, tel.: 063 881-026, Face 063 882-267 Smo mlado podjetje z dolgoletno tradicijo na področju izvajanja krovsko -kleparskih del. Smo mednarodno uveljavljeni, saj večji del svojega prihodka ustvarimo v tujini. Nudimo svetovanje, dobavo in montažo vseh vrst krovsko kleparskih izdelkov po ugodnih cenah in brezobrestnem kreditiranju "On do štirih mesecev. \ 0 %al(g Boš izBraC(a) 3maš torej veliko željo po živali in prostor zai\jo. Uzberi med: psom. mačko, majhnim akvarijem z ribami, želvami ali kletko s ptičem ali hrčkom. Pazi, da se od sedaj naprej svet ne bo vrtel samo okrog nove živali. NAJ SAVINJSKIM Hay! Po prašni cesti postopa mlad fant, z dolgimi lasmi, po rokah tetoviran z najrazličnejšimi znaki, oblečen v usnjen brezrokavnik z broškami in našitki. Srečata ga dve starejši gospe. "Si videla, kakšen je bil. Po očeh se mu že vidi, da je zadrogiran. Ta današnja mladina!" Metal je zvrst glasbe, katere korenine segajo skoraj tja v šestdeseta. Takratni kitaristi, idoli mladih, so prekipevali od besneče energije. Med njimi, v samem vrhu, sta bila Eric Clapton in Jimi Hendrix. Danes metal zavzema prostor tik ob glavnem glasbenem toku kot še nikoli prej. Vodilno mesto v metalni glasbi je prevzela skupina Bon Jovi iz New Jerseya. Z imenitno glasbo in čednim obrazom pevca Jon Bon Jovija je osvojila pop lestvice že v osemdesetih s serijo hitov in albumi, od katerih številka ena je prav gotovo Slippery When Wet. Če Bon Jovi predstavlja sprejemljivo plat metala, jo skupina Guns N’Roses iz Los Angelesa prav gotovo ne. Takoimenovani "Najbolj nevaren bend na svetu" se je pojavil na svetovnih odrih leta 1988 z mešanico glarn-metala in odločnimi potezami punka. Njihovi koncerti so se končevali s pretepi z noži na odru. Kljub temu pa so bili zaznani na prvih straneh časopisov po svetu. Nekaj let prej se je v istem mestu rodila skupina Metallica. Skupina je ponesla svoj glas do današnjih dni in prerasla ovire trash metala, ne da bi se izneverila svojim lastnim idealom. Leta 1985 se je ustanovila bostonska skupina Extreme, ki je zaslovela z balado More Than Words. Omeniti bi bilo potrebno še skupino The Crowes, ki je dosegla mega uspeh prvenca Shake Your Money Maker. Z uspešnico Every Rose Has Its Thorn se je na ameriški lestvici 1. 1988 pet obdržala skupina Poison. Še en bend z atraktivnim videzom, Skid Row, na lepim fantom Sebastian Bachom. Z albumom Slave To The Grind Ameriki postali številka ena. Domači del: 1. CHATEAU: Mlinar na Muri 2. POP DESIGN: Ko si na tleh 3. 12. NASPROTJE: Pokliči me 4. ČUKI: Vsepovsod ljubezen 5. ADI SMOLAR: Dvajset ljubic Tuji del: 1. BON JOVI: Always 2. E.T.: Tek je 12 sati 3. NIRVANA: Smells like teen spirit 4. KELLY FAMILY: An angel 5. EAST 17: Stay another day đemače skkđta Tujo skladbo < Cd ime in priimek: ^ IžaglobtA Qotovo imaš rad živali, a sprejem novega ljubljenčka pod domači jrov vendarle ni jar tajg. Razmisliti moraš skupaj s starši, če imaš pogoje za to. Če je stanovanje enosobno, pa v dvanajstem nadstropju in cele dneve ni nikogar doma, gotovo pes ni primerna žival zate. Živali potrebujejo Hrano, igro in tvojo sjrb. Ojobena muca ni srečna, če je lačna, žejna in zanemarjena. Torej pred najupom ljubljenčka se pogovorite doma, če si to res vsi želite. 'Domenite se, jam boste dali novega "družinskega člana", jo boste šU na počitnice, ali ga boste vzeli s sabo? ‘Poleg tega pa so nejateri ljudje občutljivi na živalsjo dlajo ali na perje. Zato je potrebna previdnost pri izbiri. MLADI BOBENČtK w ifisni ljubljenčki ORGANIZACIJE V LETU 1995 PREJEMNIKI OTROŠKEGA DODATKA NE PODAJAJO NOVIH VLOG: V minulih letih so bili prejemniki otroških dodatkov navajeni, da so do 31.3. v tekočem letu morali obnavljati zahtevke za otroške dodatke in predložiti ustrezna potrdila, da so lahko tudi po 1.5. obdržali pravico do otroškega dodatka. Glede na nov Zakon o družinskih prejemkih (Ur. I. RS štev. 65/93 in 71/94) v letu 1995 tako imenovane "prevedbe" s 1.5.1995 ne bo. Tako, da vsem tistim, ki že prejemajo otroški dodatek, dodeljen z odločbo iz leta 1994, NI POTREBNO vloge obnavljati, razen če smatrajo svoj položaj za manj ali bolj ugoden od leta poprej. Na novo lahko vložijo zahtevek za otroški dodatek vsi tisti, ki z bruto dohodkom na člana za leto 1994 ne presegajo 50% povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, to je 47.309,00 SIT. Pravico do otroškega dodatka lahko uveljavijo starši otroka, ki ima slovensko državljanstvo in v Republiki Sloveniji stalno prebiva. Otroci tujci imajo pravico do otroškega dodatka v enaki višini kot slovenski otroci, če imajo v Sloveniji stalno prebivališče in je z njihovo matično državo vzpostavljena vzajemnost ali če v koledarskem letu prebivajo v Republiki Sloveniji začasno več kot šest mesecev. V primerih, ko to ni tako, se dodatek zniža za 60%. Pravico do otroškega dodatka ima lahko eden od staršev za otroka do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma, če se otrok redno šola, najdlje do njegovega 26. leta starosti. Med letom se višina otroškega dodatka avtomatično spreminja in sicer v skladu s spreminjanjem zajamčene plače. Po 1. januarju 1996 naj bi bili do otroškega dodatka upravičeni vsi slovenski otroci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji neodvisno od dohodka na družinskega člana. Center za socialno delo Mozirje Gorska reševalna postaja Celje GRS brez Zgornjesavinjčanov? Savinjsko dolino je pred nedavnim obšla vest, da želijo štirje člani Gorske reševalne službe Celje izstopiti iz nje. V Zgornji Savinjski dolini zadeva niti ne bi vzbudila tolikšnega zanimanja, če ne bi bili omenjeni člani prav Zgornje-savinjčani: Jože Ošep iz Robanovega kota, Ludvik Petek iz Luč, Gusti Lenar iz Logarske doline in Zdenko Ciglar iz Solčave. Izstopni izjavi, ki so jo podpisali, naj bi botrovale neurejene razmere v celjski postaji GRS. Več o "spornih" izstopih, ko bomo skušali osvetliti tudi njihovo ozadje, pa v prihodnji številki Savinjskih novic. KF KRESNIČKE I Izvirnost človekove nedorečenosti ni v j prehojeni poti, ampak v načinu iskanja cilja. \ Edi Mavrič - Savinjčan j Pomagajmo trpečim ljudem v Bosni! Območni odbor Rdečega križa Mozirje pošilja od leta 1992 na območje Gračanice v severni Bosni vsako leto več pošiljk različne pomoči, zbrane na našem bivšem občinskem področju. Vse pošiljke so doslej srečno prispele v prave roke in o tem hrani OO RK Moziije ustrezno dokumentacijo. Poleg vsega ostalega je bilo v teh letih poslanih tudi osem pošiljk zdravil, sanitetnega materiala in drugih medicinskih potrebščin, saj so potrebe po vsem tem v BIH izredno velike. Občina Gračanica ima poleg svojih 40.000 prAivalcev še 15.000 beguncev. Na precejšnjem delu občinske meje pa potekajo stalni boji med Srbi in Muslimani. Tako mesto Gračanica kot drugi kraji v občini so pogosto tarče srbskega topništva, saj bi radi Srbi vključili tudi to področje v svoj koridor. OBMOČNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SE ŽEU TUDI LETOS ODZVATI PROŠNJAM ZA POMOČ V ZDRAVILIH IN SANITETNEM MATERIALU, ZATO PROSIMO VSE, KI HRANIJO DOMA VIŠKE NEPORABLJENIH ZDRAVIL, KI JIM ROK UPORABE ŠE NI POTEKEL, DA JIH PRINESEJO ORGANIZACIJI RDEČEGA KRIŽA, V BLIŽNJO AMBULANTO ALI PA KARITASU. ISTO VELJA ZA SANITETNI MATERIAL. POMAGAJMO TRPEČIM LJUDEM V BOSNI! Takšna zahvale za dosedanjo pomoč so od Rdečega polmeseca v Gračanici poleg OO RK Mozirje prejeli še Karitas Mozirje, zdravstvene postaje Mozirje, Nazarje, Ljubno in Gornji Grad ter Lekarna Mozirje, ki je že trikrat darovala precejšnjo količino zdravil in sanitetnega materiala. Enake zahvale so prejeli tudi trije posamezniki. Območni odbor Rdečega križa MOZIRJE LJUDJE IN DOGODKI TV ODDAJA Mojstri V Nazarjah so mojstri nad mojstri Uspešen četrtfinale ekipe iz Nazarij je prerasel v zmago v polfinalu v Velenju in naslednjega dne v neverjetno končno zmago. Sodelovanje naših mojstrov v oddaji razvedrilnega programa TV Slovenija z naslovom Mojstri je bilo več kot uspešno. S pomočjo energičnih navijačev s tribune je mojstrom delo šlo zelo dobro od rok. Tudi bučno navijanje s tribune je pripomoglo h končnemu uspehu Velenje - Rdeča dvorana, petek, 24. marca O zmagi v polfinalu je odločalo deset mojstrskih preizkusov. Kakšna dela so opravljali ljubljanski in nazarski mojstri? - spretnostna vožnja z viličarjem, - preizkušnja gasilske spretnosti, - strokovno, hitrostno obrezovanje breskev, - razrez in nabijanje opaža, - hitrostno seklanje čebule, - tesarska (umetniška) obdelava lesa, - čiščenje izložbenega okna, - umetnine malih mojstrov v risanju na izložbeno okno, - zamenjava šipe na vratih - steklarstvo. Z rezultatom 31:25 so Nazarčani zmagali v tekmovanju z Ljubljančani. Sobota, 25. marca Nestrpno pričakovanje finala. Moralo je miniti par ur, da so bila opravljena poskusna sne manja in končno je šlo zares. 1. igra: Blagajničarka Beba je v zadnjem trenutku zaračunala še zadnji artikel v košari kupke Mateje in s točnostjo povedla 4:2. 2. igra: Katka se je pri štetju bankovcev malo uštela, a tudi nasprotniku ni uspelo dobiti točnega zneska. Rezultat 6:4. 3. igra: Jure in Srečko sta zamenjala štiri gume na Renaultu, kot bi mignil, in dosegla rezultat 10:6. 4. igra: Sebastjanu in Tadeji je z malo sreče uspelo dograditi piramido iz kosov stiropora in rezultat se je povzpel na 14:8. 5. igra: Kljub porazu gasilcev še vedno vodstvo naših mojstrov 16:12. 6. igra: 3 minute za izdelavo bele poročne obleke (iz krep papirja). Bojana in Vilma sta dali vse od sebe in izenačen rezultat je dal izid 18:14. Ni bilo namreč moč reči, katera obleka je lepša. 7. igra: Mala fotomojstra Žiga in Zoran sta napravila kup simpatičnih fotografij, ki pa so bile po oceni kritika slabše od velenjskih. Rezultat 20:18, še vedno v redu. 8. in zadnja, odločilna igra: Peka palačink. Blaž jih je napekel rekordno število in ZMAGA za Nazarje! 24:20! Kdo bi si mislil, da imamo v Zgornji Savinjski dolini take mojstre. Najbrž nihče. V mesecu maju si jih podrobneje oglejte na TV ekranu. Zmagovem*» ekipa z zasluzenim pokalom Izjava Kristjart». Planovška, strokovnega ocenjevaleca izdelkov iz lesa: "Reči moram, da je kvaliteta mojstrov tako ene kot druge ekipe na visokem nivoju. Opazna je razlika specifičnih poklicev, predvsem v tesarskih- delih, kjer odločajo nianse. Pri vseh ekipah je moč opaziti, da tekmujejo v duhu prikazovanja najlepšega in najkvalitetnejšega, kar zmorejo in znajo. Zaradi tega je seveda tudi ocenitev zelo delikatna stvar. Zadovoljen sem, ker se je tudi Smreka angažirala pri pripravi programa in rekvizitov in da skozi oddajo predstavljamo in prezentiramo kraj, firmo in dolino v celoti.“. Slavica Tesovnik Pomerili so se mo|stri različnih spretnost tudi steklarji SPORT DP v slalomu na Golteh DP v smučarskih skokih Juretu Koširju v 24 urah dva naslova 29. in 30. marca sta bila na Golteh dva slaloma za državno prvenstvo. Prvi je veljal za leto 1994, drugi pa za letošnje leto. Oba naslova si je v svojstvenem stilu priboril tretji slalomist sveta Jure Košir. Na prvi progi prvega slaloma je bil nekoliko presenetljivo najhitrejši Avstrijec Herman Schiestl, lanskoletni slalomski zmagovalec evropskega pokala, ki je za 23 stotink prehitel Mitjo Kunca in za 25 stotink Jureta Koširja. Na drugi progi pa Jure Košir ni dovolil nobenega presenečenja več. Z daleč najboljšim časom si je zagotovil zmago in s tem naslov prvaka za leto 1994, napredovali pa so tudi nekateri dragi slovenski tekmovalci. Vrstni red ob koncu je bil naslednji: 1. Košir (Kr. Gora) 1:22,53, 2. Kunc (Črna) 1:23,52, 3. Vrhovnik (Rog) 1:23,91, 4. Schilchegger (Avs), 5. Grilc (Trg), itd. Na tekmi za letošnje naslove je po prvem teku vodil Gregor Grilc. Stotinko sekunde počasnejši je bil Jure Košir, Mitja Kunc na tretjem mestu pa je za vodilnim zaostajal 34 stotink. Koširjeva vožnja v drugem nastopu je bila prava demonstracija modernega slaloma. Znova daleč najboljši čas in naslov slalo- mskega prvaka za leto 1995. Rezultati: 1. Košir (Kr. Gora) 1:24,55, 2. Grilc (Trg) 1:26,10, 3. Kunc (Črna) 1:26,29, 4. Vrhovnik (Rog), 5. Schiestl (Avs), itd. Jure Košir je ob tem uspehu izjavil: "Oba druga teka na Golteh sta mi dala enkraten občutek, navdala sta me s samozavestjo, da lahko dam vse od sebe, tudi kadar je proga že zdelana. Tako dobrega občutka nisem imel na tekmah svetovnega pokala, kadar so bile podobne razmere. Dva naslova prvaka v dveh dneh, to je zares lep konec sezone." KF, foto: TOP Lokostrelski klub Gornji Grad sodi v skupino športnih kolektivov iz Zgornje Savinjske doline, ki so se uspeli s svojim delom in strokovnostjo rezultatsko prebiti ne samo v državni vrh, ampak s pozamezniki uspešno parirajo najboljšim evropskim in svetovnim asom. Pregled dela programsko volilne skupščine, na kateri so dovolj samokritično analizirali preteklo mandatno obdobje, pa vendarle kaže na skoraj neizogibno resnico, da bo potrebno v bodoče delo deliti na športno na eni in finančno organizacijsko na drugi strani. Tako kot večina ostalih športnih zvrsti so se tudi lokostrelci spopadali z nenehno prisotno finančno problematiko. Glavnino njihovega proračuna je v preteklosti pokrivala Športna zveza Mozirje, nekaj SO Mozirje, seveda pa so svoje opravili tudi razni sponzorji. Nadaljna finančna usoda kluba je v veliki meri odvisna od debeline občinskega proračuna, ki pa, kot vsi vemo, ni čarobna krogla. Že samo podatek, da so v preteklem letu samo za stroške treninga porabili preko 300.000 SIT, govori dovolj zgovorno. Prav zato, ugotavljajo gornjegrajski lokostrelci, bo potrebno tudi v bodoče znanje in energijo usmeriti v delo z mladimi, iz katerih se v perspektivi lahko razvijejo dobri tekmovalci. Tudi sicer je očitna potreba po notranjem povezovanju, kljub prepričanju podpisanega, da so notranja trenja v sredinah, kot je LK, povsem normalna in navsezadnje tudi potrebna. Seveda v kolikor ne pride na ta račun do destabilizacije organizacijske in tekmovalne moči kolektiva. V načrt dela za aktualno leto so zapisali organizacijo treh večjih tekem in sicer državno prvenstvo v Mozirju, vojaško tekmo in tekmo v Bezovniku. Nedvomno pa bo potrebno ostali čas maksimalno izkoristiti za priprave na svetovno prvenstvo v Kranjski gori. Ena od prioritet kluba je tudi vključevanje novih mladih članov v delo kluba. V naslednjem mandatnem obdobju bo klub vodil Tomaž Urlep, ki je v predstavitvi videnja bodočega delovanja kluba, svojo in vlogo novega upravnega odbora videl prvenstveno v zagotavljanju financ in s tem sorazmerno normalno delovanje. Predvsem pa bo potrebno v novem mandatu doseči miselno prelomnico, kajti vrhunska ekipa mora obvladovati prav vse prvine po načelu javnosti in delavnosti. Rezultati so samo logična posledica. Edi Mavrič Mladinec Kopušar odličen v članski konkurenci Na nedavnem članskem državnem prvenstvu v smučarskih skokih se je odlično odrezal tudi Robi Kopušar, mladi up slovenskega skakalnega športa z Ljubnega ob Savinji. Robi je namreč na srednji ska kalnici v Planici osvojil sedmo mesto. Najbolje se je na srednji skakalnici (K-92 m) odrezal Samo Gostiša (Ilirija-Center), ki je s skokoma 99,5 in 94 metrov in 250 točkami postal novi državni prvak. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Dejan Jekovec (Trž) 239,0 (97, 90,5) in Matjaž Kladnik (ll-Ce) 237,0 (95,5, 92,5). Četrti je bil Franc, peti Fras, šesti Meglič, sedmi pa Robi Kopušar, ki si je s skokoma 95 in 84,5 metrov priboril 219 točk. Nedvomno izredno vzpodbuden rezultat ob zaključku letošnje sezone. Še večje presenečenje kot Robijevo sedmo mesto pa je dan kasneje na veliki skakalnici (K-120 m) pripravil mladinski reprezentant Jaka Grosar iz Tržiča, ki je ugnal vso člansko konkurenco. KF Lokostrelski klub Gornji Grad Perspektiva sloni na delu z mladimi Končnica ženskega odbojkarskega DP Zgornja Savinjska trdno na drugem mestu Pred nadaljevanjem končnice ženskega državnega prvenstva v odbojki je ekipa Zgornje Savinjske v svoji skupini za uvrstitev oziroma obstanek v l.A ligi trdno na drugem mestu. Ekipo v zadnjem času sicer pestijo poškodbe nekaterih igralk, zaradi česar so Zgornjesavinjčanke nekaj zadnjih tekem odigrale v okrnjeni sestavi. Kljub temu so zadržale drugo mesto na lestvici, ki sedaj izgleda takole: 1. Cimos II 7 7 0 21:0 14 2. Zgornja Savinjska 7 5 2 16:10 10 3. HIT Casino 7 3 4 11:13 6 4. LIK Tilia 7 3 4 11:15 6 5. ŠOU 7 2 5 7:17 4 6. Krim 7 1 6 7:18 2 V kolu, ki so ga odbojkarice odigrale v tem tednu, so je ekipa Zgornje Savinjske na "domačem" igrašču pomerila z vodilno ekipo Cimos II. KF PISMA BRALCEV danih samo 40% številk od pogodbenega zneska, računajoč da bo do konca izgradnje pa le prodanih večina številk. Ko je bila izgradnja zaključena in ko so pričeli z montažo tel. centrale, smo tudi mi ugotovili, da je centrala rabljena. Takoj smo posredovali na PTT Celje, odgovor je bil, da je to začasna rešitev. Po zagotovilih direktorja Telekom Celje bo v Gornji Grad prišla nova digitalna telefonska centrala v letu 1996. Zato je potrebno še zgraditi povezavo z optičnim kablom do Mozirja in preurediti centralo v Mozirju, čigar investicija je Telekom Celje. Telekom Celje je dolžno zagotavljati normalno telefoniranje vsem, ki so priklopljeni na centralo v Gorn- jem Gradu. Izgovor delavcev, ki to centralo servisirajo, da niso krivi za stanje centrale, je odraz nestrokovnosti in za to so odgovorni v Telekomu Celje in ne v KS Gornji Grad. Ker se ta problem prekinitev in prisluhov pojavlja občasno, KS Telekom sproti opozarja pisno in ustno. Drugače pa telefonija ni tako problematična, kot jo ga. Barbara Zagožen opisuje v svojem tekstu, kar dokazuje, da smo 24.3.1995 prodali zadnjo številko po pogodbi. Seveda je pri tem potrebno omeniti, da je prvič v zgodovini izgradnje telefonije v naši KS bilo na razpolago več številk, kot je bilo interesentov. Predsednik KS Gornji Grad Toni Rifelj Odgovor na Odgovor OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Odgovor na pismo Barbare Zagožen Plan izgradnje telefonije v Gornjem Gradu je bil planiran za leto 1991. Ko smo novo vodstvo KS Gornji Grad prevzeli leta 1992 svoje funkcije, nam je bila glavna naloga urediti telefonijo, zaradi vse večjega pritiska ljudi za nove tel. številke. Prvi razgovori, ki smo jih imeli z vodstvom PTT Celje, so bili na IS občine Mozirje, na katerem so sodelovali takratni predsednik IS in predstavniki KS Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna, Šmartno ob Dreti. Namen je bil zagotoviti izgradnjo tel. omrežja in zamenjava centrale. Zaključek tega sestanka je bil, da PTT Celje ne more v naslednjih letih zagotoviti izgradnje PTT omrežja v omenjenih KS. V KS Gornji Grad smo nato vplivali na različne ljudi, da se je nakazala možnost rešitve izgradnje tel. omrežja. Leta 1992 je bil ustanovljen gradbeni odbor in pričeli so se dogovori glede izvedbe izgradnje. Pri takratnih razgovorih je bilo zagotovljeno, da PTT Celje zagotovi centralo, izgradnjo omrežja pa zagotovijo uporabniki po sistemu kreditiranja. Ko se je akcija izgradnje pričela, smo v KS imeli pro- Nisem imel namena polemizirati o vsebini mojega članka, objavljenega v 5. št. Savinjskih novic, tembolj zato, ker imam navado svoje članke podpisovati s polnim imenom, odgovor na moj članek pa je podpisan s sicer zvenečim naslovom, ki pa name ni naredil posebnega vtisa, saj je očitno, da ga je vendarle pisal človek, ki ima ime in priimek. Sicer pa to ni najpomembneje! V tem odgovoru je nekaj navedb, ki zahtevajo odgovor. Ker nisem strokovnjak s področja gozdarstva, se v strokovno razpravo seveda ne bom spuščal. Številke o kubikih in odstotkih so zelo relativna stvar in nestrokovnjaku ne povedo veliko! Ostaja dejstvo in za to je v moji kritiki šlo, da je na tem področju prišlo do drastičnega posega v naravo in da hudega vznemirjanja vse divjadi, ki živi na tem področju. Samo za to gre! Očitki mozirskim lovcem, da ne spremljajo dogajanja na rastišču, ne držijo, kar lahko dokažemo z dokumentiranimi podatki o vsakoletnem opazovanju in štetju divjih petelinov. Podatke smo posredovali tudi Lovski zvezi Slovenije! To nalogo bomo izvajali tudi v bodoče brez priporočila Za- voda za gozdove! Tudi označitev rastišča je bila opravljena resda od strani gozdarjev vendar v dogovoru z lovci, kar sem posredno že omenil. Ko se je po nekaj letih oglasil ruševec, ga je res uplenil član naše LD, to pa le zato, ker je pel pač v našem lovišču, sicer bi ga verjetno uplenil kdo drug. Zaradi navedenega očitka sklepam, da je članek pisal lovec-gozdar in da gre za rahlo zavist! Ce se motim, se vljudno opravičujem! Odstreljeni ruševec pa ni bil edini in če ga neimenovani želi poslušati, mu bomo radi nudili spremstvo in če bo imel srečo, brez katere pri lovu pač ne gre, ga bo tudi slišal. Beli planinski zajec s petelini sicer nima zveze, ga pa ravno tako moti nemir, le da se mu laže prilagaja. Za izreden odstrel nekaj živali smo prosili zato, ker je stalež belega zajca neprimerno boljši od staleža poljskega zajca, ki pa ni zaščiten vse leto! Toliko v želji po dobrem sodelovanju med lovci in vsemi, ki želijo ohraniti kar najbolj neokrnjeno naravo! Viktor Lukse, Praprotnikova 18, Mozirje PISMA BRALCEV^ Prostorski razvoj občine Mozirje Opravičilo, g. Božič! Občino Mozirje sestavlja 21 prostorskih enot. Imenujemo jih kraji, vasi, zaselki ali katastrske občine (KO). Vsaka enota ima različne korenine. Pomeni, da iz preteklosti v sedanjost prinaša različno višino naložb za ustvaritev jn zboljšanje splošnih pogojev razvoja. Zaradi različne lege imajo enote različne možnosti in omejitve pri doseganju enakega standarda zadovoljevanja potreb svojih prebivalcev. Vprašanje je, kako naj se lokalna samouprava loti razvoja vseh KO in reševanja perečih problemov? Nalogo si skušajmo zamisliti v obliki simbolnega matematičnega modela. Vsako KO naj predstavlja pravi ulomek. Števci predstavljajo stanje razmer v vsakem okolju. Imenovalci kažejo nerešene razvojne možnosti in vsakdanje probleme, ki žulijo ljudi. Števci so manjši od imenovalcev, ker želje in potrebe vedno preraščajo zadovoljena stanja. Četudi bi lahko v ulomke vstavili podatke, bi ugotovili, da imamo pred seboj zmedeno sliko, sedaj podatki med seboj ne bi bili primerljivi. Sliko zbistrimo z iskanjem skupnega imenovalca. Kakorkoli obračamo, skupni imenovalec načrtovanja je prostor. Prostor ne predstavlja samo zemljepisnega pojma, ampak tudi urejenost kraja, kulturo in varstvo okolja, zaposlenost, razvitost sektorjev: kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, obrt itd., dostop do dobrin (ki jih v kraju ni), urejanje mnogih podrobnosti, ki bremenijo ljudi itd. Z analizo prostora v vseh KO dobimo vpogled v sedanje stanje in ugotovimo, kaj prostor splošno koristnega nudi, če bi vanj investirali. Predvsem pa analiza prostora nakaže prednostne naložbe v razvoj. Zagotavlja tudi objektivnost, saj vemo, da lahko osebno presojanje privede do napačnih odločitev. Kako se stanje v neki KO spreminja bodisi, ko vanjo vlagamo ali zgolj bolje vzdržujemo obstoječe, merimo s pozitivno smerjo sprememb, ki jih utemeljujejo izrazi, kot so: več, bolje, kakovostneje. Če le to dosežemo, pride v prihodnosti do več zadovoljstva in večje donosnosti samo po sebi. Pri tem naj bo vodilo izvedenost in praktične vrednosti ter zavedanje, da družba napreduje le, če v njej napreduje vsak posameznik. Vzemimo, da na neki lokaciji v razmeroma nerazviti KO z. vrednostno analizo ugotovimo, da obstajajo resnične možnosti za razvoj nekega sektorja, npr. visokega turizma. Tedaj je treba napraviti razvojni program, ga ponuditi domačim ali celo tujim vlagateljem in poskrbeti za primerne prometne rešitve. Tako bi lahko zaživeli tudi sosveti, kjer bi občina pozvala gospodarske sektorje, da načrtujejo svoje programe s pogledom v prihodnost in manj kratkoročno, količinsko ali zgolj vzdrževalno. Ko dr. Anton Trstenjak človek-oslovno razvija človekov notranji svet, je prepričan, da mora biti človekov pogled uprt v prihodnost. Videti mora, kako se dvigniti nad neposredno vsakdanjo izkušnjo. Znati mora predvidevati in napovedovati novo, ne pa pretežno izpopolnjevati obstoječe, ali zgolj reševati probleme. Pri tem je zanimiv preblisk, da lahko duhovna človekoslovna spoznanja razsojamo z istimi besedami kot npr. vzdrževanje kanalskih odplak umazanije. To kaže na človekovo celovitost, «na njegovo simboličnost. Zamisel zapisa ne nasprotuje nujnemu pristopu k reševanju lokalnih problemov in vzdrževanju obstoječega, saj smo zadnja leta zelo nazadovali. Navsezadnje si ljudje zaslužimo minimalni standard bivanja ob skorajšnjem prehodu v tretje tisočletje v vsakem najbolj odročnem kraju. Z uresničevanjem navedenega se bodo učinki povečevali, problemi v prostom pa zmanjševali. Če bi v časovni razdalji sešteli simbolične ulomke, bi dobili enačbo, katere desna stran bo predstavljala stvarno doseženi in povečani družbeni proizvod občine. V začetku so ideje, pozitivno mišljenje in znanje nenazorni, pozneje dobijo z rezultatom natančni vrednostni izraz. Karel Kopušar Aškerčeva 26, Mozirje Nekaj hudega se je moralo zgoditi gospodu Božiču, da nekatere dogodke tako vztrajno sprevrača in shizofreno ponavlja. Tega njegovega stanja seveda ne znam in ne želim komentirati. Skušal bom le dosledno odgovoriti na bistvene Božičeve navedbe, ki jih je zapisal v SN dne 10. marca 1995. Komisija, ki sem ji predsedoval, ni bila nikakršna PREISKOVALNA KOMISIJA, ampak se je uradno imenovala komisija za zapisnike SDK. Zato komisija ni PREISKOVALA nikakršnih nezakonitosti ali zlorab položaja; strnila je le ugotovitve iz posameznega zapisnika, izpostavila bistvene stvari in v obliki poročila podala skupščini na način, da je bil razumljiv večini, saj v skupščini vendarle niso sedeli sami magistri in ekonomisti. Ker torej komisija ni bila preiskovalna, tudi ni imela pooblastila, da gospoda Božiča kliče na zaslišanja ali zagovore (pravniki vedo, da je to v pristojnosti sodišča). Komisija si tudi ni nič izmišljevala, ampak je svoje ugotovitve in poročila opirala na ugotovitve iz zapisnikov SDK. Če je slučajno v zapisnikih kaj narobe, se mora gospod Božič obrniti na inšpekcijo SDK, ker je ugotavljanje nazakonitosti poslovanja samo v njeni pristojnosti. Komisije tudi nisem sestavil jaz, ampak jo je imenovala skupščina s sklepom. Tudi inšpekcijo za pregled poslovanja je zahtevala skupščina. Prav tako je zahtevala, da se poleg občinskega proračuna pregleda tudi izvenproračunska poraba. Ne glede na to, da so formalno različni subjekti rokovali z izvenproračunskimi sredstvi, se je ime Božič (ali kot predsednik IS ali kot firma) pojavljalo praktično v vseh spregali, kar je ugotovila in zapisala tudi inšpekcija. Ker pa gre v obeh primerih za denarna sredstva davkoplačevalcev, je zahteva skupščine po kompleksnem pregledu bila edina pravilna. Zato meni ni potrebno očitati, da mečem vse v en koš; dokaj dobro vem, kam kaj spada. Če pa se je g. Božič znašel v tem svojem "enem košu", naj to pripiše predvsem sebi skupaj z vsemi posledicami. Kot izvršnika ga ni odstavila komisija, ampak skupščina z večino glasov, vsak občinski poslanec pa je razpolagal tudi s kopijami originalov vseh zapisnikov. Samo senilen in shizofren funkcionar bivše skupščine bi mi lahko očital, da sem (Božičev citat): "...dvigoval roko za sprejetje marsikatere odločitve...". Jaz sem bil eden redkih, ki je dvigoval roko PROTI marsikateremu sumljivemu predlogu sklepa, nekajkrat pa sem moral celo pred mikrofonom obrazložiti razloge za PROTI. To bi g. Božič vendarle še moral pomniti, sicer pa so magnetofonski zapisi razprav verjetno še vedno arhivirani. Očitek, da me mučijo Glinova stanovanja, je brez glave in repa. S to svojo potezo gospod Božič ni rešil Glina, zapravil je le del njihovega premoženja in sicer s pomočjo poplavnega denarja. Še bolj neuravnovešeno pa se sliši Božičeva pripomba, da sem kot komercialni direktor Glina s svojim "strokovnim delom" doprinesel k stanju, v kakršnega je Glin zašel. Ko sem po nalogu Gorenja-Commerce v začetku leta 1983 prevzel ta položaj, je takratni Gorenje-Glin imel premoženje. Samo v izdelkih stavbnega pohištva je bilo cca. 65.000 kosov oken na zalogi. Ta okna so bila sčasoma le prodana in Glinu takrat ni grozil nikakršen stečaj. Zakaj pa sem bil komercialni direktor le dobro leto in pol, mora g. Božič vprašati takratno občinsko "elito moralno-politično neoporečnih", kateri je menda tudi sam nekdaj pripadal. Imenovan sem bil s strani Gorenje-Commerca, "odžagan" pa po zaslugi takratnih moralno-političnih neoporečnežev in po predhodnem mnenju nekaterih "zaslužnih". In če g. Božič sedanji položaj Glina pripisuje meni, potem (milo rečeno) resno dvomim v njegov magisterij ekonomskih znanosti. Nikoli nisem dovolil g. Božiču, da bi mi storil bistveno krivico, zato se mu tudi nimam za kaj maščevati, kot mi očita. Čeprav mi je z neizplačilom neamortiziranega dela investicijskih vlaganj praktično vsilil odkup stanovanja, danes nisem nič jezen. Izplačilo bi mi takrat sicer bolj odgovarjalo, kljub temu pa sem na samem začetku ponudil dvfe možnosti: ali vračilo investicij in odpravnino ali pa odkup stanovanja. IS je zavrnil povračilo investicij in ostal mi je odkup. Nehote mi je s to prisilo naredil uslugo, saj bom stanovanje v kratkem zelo koristno uporabil. Pogodbo o prodaji je podpisal g. Božič in upam, da ni nezakonita. To je vso bistvo zgodbe in zadovoljen sem. O tem, da sem dobil tretjino denarja in nič več, sem prvič zvedel iz Božičevega pisma. Predlagam, da g. Božič ponovno preveri nakazilo, če morda ni nastala kakšna napaka, na primer: moj naslov, žiro račun pa od kakšne... d.o.o., kajti odslej nisem iz tega naslova zasledil nikakršnega denarja. Na koncu tega pisma se želim opravičiti bralcem, če v bodoče ne bom odgovarjal na Božičeva pisma. Prav tako pričakujem, da g. Božič ne bo znova načenjal in sprevračal že nekajkrat povedanega in da mi ne bo javno pripisoval nekaj, kar nisem rekel ali storil. Kar pa zadeva kazniva dejanja, se popolnoma strinjam, da jih je treba predati v roke pravice. In če iskreno sedaj tako misli tudi g. Božič, sem tega še posebej vesel. Franc Bastl Podsmrečje 14, Gornji Grad Umrla za posledicami prometne nezgode 27. marca je za posledicami prometne nezgode, ki se je zgodila 19. marca, umrla Terezija N. (72) iz Mozirja. Slednja je tega dne ob 7.50 uri prečkala regionalno cesto v križišču; 'pri mozirski avtobusni postaji, vanjo pa je s kombiniranim; vozilom trčil Davorin T. (28) iz Letuša. Požar na Pobrežju 24. marca je dežurna služba operativno komunikacijskega centra UNZ Celje prejela obvestilo o požaru na gospodar-; skem poslopju v Zg. Pobrežju. Požar se je razširil tudi na stanovanjsko hišo, lokalizirali pa so ga gasilci GD Nazarje in Mozirje. Kraj požara si je ogledala komisija UNZ Celje, ki ni ugotovila vzroka požara. Sodeč po doslej zbranih obvestilih je ogenj podtaknil neznani storilec, za katerim policisti še: poizvedujejo. Silovito trčenje na obvoznici I 25. marca se je v križišču pri avtobusni postaji na mozirski jobvoznici znova zgodila huda prometna nezgoda. Matjaž L. je vozil traktor, ki je imel priključen trosilec gnoja, iz Lok proti Mozirju. Ko je vozil skozi križišče, je iz smeri Nazarij z osebnim avtomobilom z neprimerno hitrostjo pripeljal Božidar R.. Prišlo je do silovitega trčenja, pri katerem je traktor razpolovilo. V trčenju je bil hudo telesno poškodovan sopotnik v osebnem avtomobilu Jože F., voznik Božidar R. pa je dobil lažje telesne poškodbe. Tatvina zaradi socialne stiske? 27. marca je oškodovanka M. M. na policijski postaji v Mozirju prijavila tatvino denarja v znesku 53.000 tolarjev. Policisti so ugotovili, da je kaznivo dejanje storila Frančiška B., ki je svoje početje utemeljila s hudo socialno stisko. Omenjena je namreč samohranilka brez zaposlitve. Požar zaradi otroške igre 29. marca je ob 19.30 uri zagorelo v stanovanju nad gostilno Rogovilec v Robanovem kotu, ki ga ima v najemu Matjaž J. iz Lok pri Mozirju. Ogenj je poškodoval pretežni del stanovanja, gasilcem pa je uspelo požar omejiti, da se ni razširil na celotno poslopje. Komisija UNZ Celje je pri ogledu kraja požara ugotovila, da sta požar v igri povzročila otroka. Tatvina lesa 31. marca so bili policisti s strani nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije obveščeni o tatvini lesa v gozdnem revirju Krašica. Škodo so ocenili na 74.000 tolarjev, za neznanim storilcem pa še poizvedujejo. Vlom v stanovanjsko hišo '% aprila je Rudi S. prijavil vlom v stanovanjsko hišo v Radmirju. Policisti so na kraju vloma našli sledi, ki jih bodo .gotovo pripeljale do storilca. OGLASI POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlje II /c. Braslovče Tel.& fax 063 721-667, 721-043. 720-003 Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/tnlih cvetličnih oremžmojev ter do/tovo no dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN ZAHVALE ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri pogasitvi požara v Kokarjah. Enako se zahvaljujem tudi tistim, ki so pripomogli k odpravi posledic požara, bodisi v materialno finančnem smislu, s fizično pomočjo, ali pa v organizacijskem smislu. Ciril Zvipelj Življenje tone v noč še žarek upanja si išče pot jostaia pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega Jožeta ERMENCA dipl. ing. strojništva se iz srca zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem ter celotnemu kolektivu MGA, znancem in vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Brezmejno smo hvaležni tistim, ki ste v teh težkih trenutkih čutili z nami, nam tako ali drugače nudili pomoč, izrazili pisna in ustna sožalja, poklonili cvetje in sveče, darovali za maše in se v tako velikem številu še zadnjič poklonili ob njegovem preranem grobu. Najlepše se zahvaljujemo gospodu M. Purnatu za ganljive besede slovesa, ljubenskim pevcem in njihovi zborovodji H. Kralj za tako čutno izpete pesmi, godbi za odigrane žalostinke in gospodu Vratanarju za opravljen obred. Posebna zahvala pa velja zdravnici dr. M. Natek, zdravniku dr. I. Butu in zdravniškemu osebju EIT bolnišnice Celje. Neutolažljivi njegovi ZAHVALE Mnogo oči je jokalo za tabo, jokalo bi tudi nebo a tebe Vida ni prebudilo le zakaj mora biti tako? Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in večna bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, žene, mame in stare mame Vide KREFL se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala gospe Škotnikovi za izrečene poslovilne besede in za njeno dobroto, enako velja gospe Anici Čeplak in vsem vaščanom iz Pustega polja, kar ste ji dobrega storili. Hvala tudi gospodu Sirku in sestri Majdi, ki sta ji lajšala bolečine. Iskrena hvala tudi patru Bernardu za lep cerkveni obred, Jožici Cigale in gospodu Napotniku. Žalujoči: sestre Jožica, Ivanka in Marija ter vsi njeni otroci z družinami ZAHVALA ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Franca GOLOBA iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sveče in za svete maše ter ga tako številno pospremili na poti k njegovemu zadnjemu počitku. Hvala g. patru Borisu za opravljen cerkveni obred, organistu g. Napotniku in ljubenskim pevcem, nazarskim gasilcem in praporščakom. Hvala obema govornikoma, g. Dobrovcu in g. Kotniku za lepe poslovilne besede. Posebna zahvala velja tudi dobrim sosedom. Neizmerno težko ga bomo pogrešali, spomin nanj pa bo za vselej živel v naših srcih. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta, dedka in brata Antona ZAMERNIKA iz Podvolovljeka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše, nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala gospodu dekanu za opravljen obred in lepe misli g. Mlačniku, pevcem za odpete pesmi. Hvala za pomoč pri hudi bolezni dr. Žunterju in sestrama Mariji in Veri. Hvala tudi odboru Rdečega križa in vsem dobrim ljudem za darovano pomoč. Žalujoči otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, ata, brata in strica Franca LESKOVŠKA iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano spoštovanje, pisna in izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna hvala ZD Mozirje, govorniku g. Aubrehtu, pevskemu zboru Mozirje, praporščakoma. Hvala tudi fantu za odigrano Tišino in g. kaplanu Suhoveršniku za opravljen pogreb. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi Mnogo oči je jokalo za tabo jokalo bi tudi nebo, a tebe Marije ni prebudilo le zakaj mora biti tako. ZAHVALA V večen počitek je v 81. letu starosti odšla od nas ljubeča mama, stara mama in prababica Marija PUSTOSLEMŠEK, rojena Kaker, Primož 63. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih karkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše, ter jo pospremili na njeni poslednji poti. Hvala tudi dr. Maji Natek za njeno zdravljenje in požrtvovalno skrb. Hvala tudi gospodu Pušenjaku za opravljen cerkveni obred in izrečene poslovilne besede in tudi pevcem za občuteno odpete pesmi. Vsi njeni domači Z ljubeznijo smo spremljali tiho odhajajoče potovanje k Očetu Ivana PUSTOSLEMŠKA (1904) moža, ata, starega ata in prededka iz Vologa pri Šmartnem ob Dreti. Hvaležnih src smo čutili prihajajoče korake vseh, ki ste se prišli poslovit od pokojnika, ki ste nas obiskali, da bi bili z nami. ISKRENA ZAHVALA zdravniku dr. Francu Širku za dolgoletno in nadvse požrtvovalno pomoč našemu atu; frančiškanskemu provincialu p. Polikarpu Brolihu za opravljen pogrebni obred z mislijo na Gospodovo in naše vstajenje; bratom frančiškanom in številnim duhovnikom, ki so somaševali pri pogrebni sv. maši; Jožetu Zidamu za oris pokojnikove življenjske poti; pogrebcem; cerkvenim pevcem; ministrantom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in mu prižgali svečko spomina, ljubezni in molitve. Ohranjamo ga v hvaležnem in molitvenem spominu. Vsi njegovi. OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 3.4. - 9.4. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-410) 10.4. - 17.4. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., LJUBIJA, TEL. 0609-616-978 (831-219) 18.4. - 23.4. RUP MARIJA, DR. VET. MED., G. GRAD, TEL. 0609-616-978 (843-084) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH^ L ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. C MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAREC 1995 ROJSTVA: Rodilo se je 15 deklic in 10 dečkov. POROKE: Porok v tem mesecu ni bilo. SMRTI: 1. Blekač Franc, 1925, Okonina 35, 2. Podbregar Jožefa, 1922, Šmartno ob Dreti 67, 3. Kreft Roman, 1939, Dol Suha 18, 4. Fale Frančiška, 1921, Bočna 80, 5. Golob Franc, 1943, Nazarje, Tratnikova ulica 8, 6. Bider Frančiška, 1922, Pusto polje 20, 7. Oblak Janez, 1915, Lepa Njiva 17, 8. Mrevlje Linko, 1912, Mozirje, Nove Trate 19, 9. Urbanc Peter, 1914, Mozirje, Nove Loke 5, 10. Leskovšek Franc, 1932, Mozirje, Savinjska cesta 1, 11. Zlatinšek Marija, 1913, Mozirje, Savinjska cesta 51, 12. Koren Jože, 1907, Rečica ob Savinji 60, 13. Pustoslemšek Janez, 1904, Volog 5, 14. Praznik Zdravko, 1949, Spodnje Kraše 5, 15. Urtel Karolina, 1923, Žlabor 7, 16. Ermenc Jožef, 1955, Ljubno ob Savinji, Foršt 10, 17. Voler Anton, 1920, Podvolovljek 33, 18. Turk Matija, 1907, Spodnja Rečica 28, 19. Kladnik Pavla, 1912, Podveža 19 ^ ^ DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 3.4. - 9.4. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 10.4. - 16.4. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877 17.4. - 23.4. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. ^ SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. Vm) ALP SPORTINO TRGOVINA Plac 12, LJUBNO OB SAVINJI vam poleg že uveljavljene ponudbe kozmetike fF šolskega in pisarniškega pribora fF ribiške opreme fF pletenin nudi odslej tudi izdelke , priznane znamke / 1M~ MMMMftT’ copate majice anorake za šport in prosti čas Zato - OBIŠČITe NfiS! KINO MOZIRJE 8. in 9.4.1995 DIVJA REKA (River Wild) - ameriški film, akcijski triler, 1994 Režija: Curtis Hanson Igrajo: Meryl Streep, Kevin Bacon, David Strathan Meryl Streep se z možem in sinom odpravi na brzice po reki navzdol. Prijetne počitnice ,se spremenijo v moro, ko srečajo psihopata in roparja, ki hočeta njihov raft... 13.4.1995 MASKA (The Mask) - ameriški film, komedija, 1994 Režija: Charles Russell Igrajo: Jim Carrey, Cameron Diaz, Peter Riegert Bančni uslužbenec po odkritju skrivnostne maske ugotovi, da se lahko elegantno prelevi v čudaško bitje, ki praviloma šokira okolico in ki ima neomajno moč. Za ljubitelje smeha in "odštekanih" prizorov. 15. in 16.4.1995 VARUH ČASA (Timecop) - ameriški film, akcijski, 1994 Režija: Peter Hyams Igrajo: Jean-Claude Van Damme, Mia Sara Leto 2004. Potovanje skozi čas je nekaj vsakdanjega. Mogoče je vplivati na zgodovino. Tudi Varuh časa ima to priložnost. Jo bo izkoristil in preprečil smrt svoje žene? Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Cena kinovstopnice je 350,00 SIT. KINO NAZARJE 8. in 9.4.1995 SAM Z OČETOM (Getting Even With Dad) - ameriški film -komedija, 1994 Režija: Howard Deutch Glavne vloge: Mecaulay Culkin. Ted Danson, Glenne Headly Otroški zvezdnik, ki ga poznate iz filmov Sam doma, tokrat igra 11-letnega fanta, ki se nekega dne znajde pred vrati očeta, pred kratkim izpuščenega iz zapora. Naklepa nov podvig, sin pa si želi, da bi oče spremenil svoje življenje... 15. in 16.4.1995 JUNIOR (Junior) - ameriški film - komedija, 1994 Režija: Ivan Reitman Igra: Arnold Schwarzenegger, Danny De Vito, Emma Thompson Znanstvenika si prizadevata razviti zdravilo, ki bi zagotovilo varno nosečnost. Preden jima to uspe, projekt ustavijo. Razočarana, a odločena, da bosta zdravilo preizkusila, ga vsadita v dr. Hesseja. Dr. Hesse zanosi... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Cena kinovstopnice je 350,00 SIT KINO LJUBNO OB SAVINJI 7. in 9.4.1995 TRIJE LOPOVI IN POTEPIN (Baby’s Day Out) - ameriški film -komedija Režija: Patric Read Johnson Igrajo: Joe Mantegna, Lara Flynn Boyle, Joe Pantolino) Trije banditi preoblečeni kot fotografi ugrabijo 9-mesečnega otroka mladih in bogatih staršev ter zahtevajo odkupnino pet milijonov do-laijev. Med tem, ko čakajo na odkupnino, jim otrok pobegne. Banditi ga seveda za vsako ceno želijo nazaj, a jim to prinese same težave... 14. in 16.4.1995 ŠTIRI POROKE IN POGREB (Four Weddings and a Funeral) -ameriški film - romantična komedija, 1994 Režija: Mike Newell Igrajo: Hugh Grant, Andie MacDowell Poroke in pogreb usodno zaznamujeta življenje povprečnega mlade- niča, ki se je prisiljen spopasti s tradicionalno angleško "zavrtostjo"... Film je briljanten dosežek sodobne angleške kinematografije za vse ljubitelje humorja. Kinopredstave so ob petkih ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30 uri. Cena kinovstopnic je 350,00 SIT KINO GORNJI GRAD 8.4.1995 TRIJE LOPOVI IN POTEPIN (Baby’s Day Out) - ameriški film - komedija 15.4.1995 ŠTIRI POROKE IN POGREB (Four Weddings and a Funeral) - ameriški film - romantična komedija, 1994 --ii i-Kinopredstave so ob sobotah ob 19.30 uri. Cena kinovstopnic je 350,00 SIT m OGLASI UGODNA PONUDBA PRED VELIKO NOČJO: * prekajena šunka 780 SIT * prekajena šunka brez kosti 850 SIT * vratovina (dimljena) 850 SIT * rebra (dimljena) 700 SIT * krače (dimljene) 490 SIT * domače klobase 870 SIT * kranjske klobase 600 SIT * lovska (poltrajna) 780 SIT * dimljena šunka v ovoju 880 SIT Prihova 36, NAZARJE, tel. 832498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK * dunajska 780 SIT * hrenovke 790 SIT * pleče (dimljeno) 740 SIT Možnost dodatnih popustov! Sveže svinjsko meso: * stegno brez kosti 929 SIT * kare 766 SIT * rebra 537 SIT * krača 358 SIT Teletina po ugodni ceni! TRGOVINA - EN KRAJcar |9 lMMunfl - olje zaboj 159,90 - moka T 500 25/1 55,90 - moka T 850 25/1 47,50 - sladkor 50/1 99,90 VSE ZA VELIKO NOČ: - barve, nalepke za jajčka, jajčka presenečenja, piščančki in še in še... - POSEBNO UGODNO: orehova jedrca 690,00 5 ijubno ob e>av tel: 841-512 \4 UGODNO: kitajski servis, v katerem je 8 krožnikov za juho, 8 plitvih krožnikov, 8 desertnih krožnikov, 8 skodelic za kavo s podstavki, ; sladkornica, posodica za mleko, skleda za : solato in ovalni krožnik..... 6.990,00 ; Možnost plačila na 3 obroke! - pivo zaboj 1.800,00 - Jeruzalemčan 299,00 - Cviček 229,00 - Fanta, Coca Cola 2,5 1 250,00 - Bibita 2 1 155,00 - Bibita 1,5 1 99,00 - samokolnice 3.800,00 - Humovit 5, 10, 25, 50 1 - na zalogi semena trave Tivoli, Osoja, Travnik II 5 kg, 20 kg, črna detelja, lucerna in vrtna semena SP PP/POPOCAM OGLASI — (lil m v Mozirje ) Ljubno ob Savinji tel: 832 01 1 in 841 267 E cement siporex rezervoarji za vodo barve in laki modul jV AKCIJU i - salonit plošče - žlebovi - pocinkani 1 tm 299,00 - bakreni žlebovi 1 tm 1.450,00 - parket: lamelni, klasični, kotne letve - bramac V sodelovanju z instalaterstvom ŠKOF16K vam nudimo kompletne napeljave vodovoda in centralnega ogrevanja. Možnost dostave na dom! radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO F3FRI IMAŠ radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAŠ sopotnik: v poslovnem svetu 1C7.8 MHz r RUMENILO HOROSKOP 7.4. - 20.4.95 Piše: astrologinja Milena Zakrajšek od 21.3. do 20.4. j Saj se ni lepo norčevati iz napaki (drugih. A kaj, ko so nekatere tako! (očitne, da jih enostavno ni mogoče! Iprezreti. Na primer: v razpisu šti-l jpendij za novo šolsko leto smo lahko I Iprebrali, da pet štipendij razpisuje| * tudi Mercator-Zgornjesavinjska kmeti-ijska cesta na Lepo njivo 4. Se mordajj jza tem nazivom skriva mozirska zad-jruga? (NE SERJEJO GA SAMO PRI SAV-I llNJSKIH NOVICAH, ČEPRAV GA TAm[ NAJBOLJ) j Obravnava občinske "zakonodaje" je! (sicer lahko razlog za utrujenost članov lljubenskega sveta, je pa po našemi (mnenju predlog, po katerem naj bit bodočo komisijo za raziskavo pravno' dvomljivih procesov in povojnih pobojev formirali nikjer drugje kot vg (borčevski organizaciji, vendarle malce! jsporen. Saj borci so fejst fantje (tisti,[ Iki so se res borili, še posebno), bi pa| Ivendarle kazalo razmisliti, če jel (smiselno slanini določiti mačko zag (varuha. (KOT BI PIROMANU ZAUPALI) (GASILSKO SLUŽBO) (Naš odgovorni urednik je od samegal j navdušenja, ki ga je porodila delovna! j vnema njegove ekipe, začasno pristalu Ine samo v pričujoči rubriki ampak v! čisto zaresni bolniški postelji. Njegoval (bolezen mu je omogočala, da je skli-| |cal zbor svojih podanikov kar v bol-inišnici, kjer je bil njegov videz bol-f Inika bolj malo zavidanja vreden. Pol joceni očividcev (naših dolgih zijal), mul (bolniški stalež pritiče samo zaradi P j neurejene frizure. (ŠEF, TVOJA SREČA, | Ida nismo zdravniki, sicer...) (Pa je brez šefa res hudič v hiši. Saj) j ni panike, je pa očitno, da se je naša! (metla dotaknila (to pot prvič)) (zadevščin, ki bi po mnenju pravov-j lernih morale ostati deklarativnog (zapisane tabujem. Pa seveda še zdaleč) Sni tako, če se seveda smemo inf (hočemo igrati nekakšno demokracijo.) jCvetke so žlahtne in koprive pekoče,) (vsak pa se vidi tam, kjer se išče. (Največkrat smo gost rubrike kar mi) j sami, da ne bo zamere. Pa še to.l (Naše novinarje je postalo strah, da) jtudi njih spremljajo ovaduhi v maniri! Inekdanje udbe in mafije, ki jih potem g (zašpecajo njim samim. Maslo se pači (topi na soncu. (UREDNIK CVETK In[ (kopriv PRIČAKUJE DVOBARVNI UKOR). [ (Zuetize in (zofinive zo- pheuenjenz nenetotične Ljubez^isk^, zadeve vas bodo tako zaposlile, da boste zanemarili marsikatero pomembno dolžnost. Prvi Luniii^l^ee 8.4. opozarja na previdnost na vseh področjih. Presenečenje, ki ga boste doživeli, vam pripra^j^iekdo, odg katerega boste to še najmanj pričakovali. Posebno dobro pa se izkažete lahko 15. in 16.f-.ko #am bodo prijatelji ponudili priložnost, ki je nikakor ne bi smeli zamuditi. Vse do 20.4. pa vam bod© djevi potpali mj'mo in uglašeno. Ne hitite preveč! §*,. £ \ * BIK od 21.4. do 20,5. Sonce in Uran sta v negativnem aspektu in ne bo odveč, če boste pri gibanju :;bolj umirjeni« Pr\fe dni naslednjega tedna bodo vaše življenje razburjali močni vetrovi, ki se jim boste težko uprli. Po 16;4i-pa se bo vse umirilo in zopet boste vedro stopali svojim ciljem nasproti. 21.4. bosta Sonc« in Merkur skopila v vaše znamenje, kar je zelo dober premik. Venera vam poklanja nežne urice v dv&je, umyjehöSt | pa^boste zopet našli, če boste počakali, da se vam jeza ohladi. 4* *¥& ¥ ^ DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Lep nebesni dogodek bo 15.4. ob polni Luni pri vas predvsem na ljubezenskem področju. Vse do takrat bo obdobje pozitivno, če boste znali razčistiti situacijo, ki vas obremenjuje. Priložnosti bo dovolj, če bostesllptipeiyivi in ne boste plavali proti toku. V teh dneh je bistveno, da imate dobre odnose doma kot ;:yl|juž|i/V ljubezenskem življenju se vam obetajo sončni dnevi, še posebno 17. in 18.4.. V teh dneh si lahko upäte nekoliko več, še posebno če si boste kupili kos nove garderobe v barvi neba. Vaš namig . N»» bo näletel nayplodna tla. RAK od 22.6. do 22.7. Prve dni naslednjega tedna boste zelo razigrani, čeprav si ne boste zasta^^jnbBenjlPhc^lh cilje^IPrav v teh dneh pa boste znali nekoliko umiriti vaš delovni ritem. Poravnajte dolf, ki se vam že nekaj časa vleče. Z lahkoto sprejmite življenjske spremembe, lažje vam bo. Ponudila se, bo priložnost, ^ oživite staro zvezo, ki se vam je zdela že dolgo izgubljena. Nasmeh in prijaznih |>Čšed#|s:ta lahko yasillzmagoyiti karti. Mars vam poklanja pogum in samostojnost, izkoristite. ^ LEV od 23.7. do 23.8. X Merkur hiti pj vašen^^nairienju, kar kaže na izredno ugodne dneve za poslovne zadeve. Potezo izpeljite prefpjerio in uspeh Po 15.4. boste kar sami dobesedno iskali težave, v nevarnosti bo vaše Iju^ezepsko -'življe^^^^^ro razčistite, če ne se bodo težave preselile še v delovno okolje k denarju. Več pozornosti Je- potrebno in; stvari vam ne bodo uhajale iz rok. Ni potrebno, da za vse krivite usodo. 10.4. pa bo lep dan, še posebno če ga boste preživeli v hribih. M I DEVICA od 24.8. do 23.9. Dnevi ne bodo posebnd:;i£ahimivi in brez prave volje boste gledali na delo. Vse se vam bo z voljo. Pomagalo vam bo dobro zdravje, da boste te mučne dneve lažje vzdržali. Ker niste|>'čl6v«f hitrih odločitev, dobro premislite, preden boste rekli da. Luna bo delno mrknila 15.4., zato veljake posehja^pozomost. Spomladansko sonce vas bo vabilo na zrak. m ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Zaradi Plutonovega povratka boste ugodno rešili zgrešeno investicijo. Čustva, ki so se -prejšnjih dneh zdela nekoliko obotavljiva, vas bodo sedaj zajela tako močno, kot se to lahko zgodi säfho 4afi bodo na višku in s svojim šarmom boste veliko dosegli. Nekaj prostega časa pa le jljubšemu športu. Zvezde, ki so v zadnjih dneh slabo vplivale na vašo telesno odporrij£t?,g^ vaše ozvezdje in ne bodo več kalile užitkov. 's " STRELEC od 23.11. do 21.12. Dq^10.4. I^dno ugodni dnevi za uresničitev zamisli, ki jih že nekaj časa nosite v sebi. Obeta se vam dob|q^öbu6fje in tudi priljubljenost bo na višku. Drugače bo z ljudmi, ki jih srečujete pri delu. Za svojo klieftelofbošte še posebno privlačni, vzbudili boste naklonjenost in zlahka pritegnili vso pozornost. Kljub občhćkomjvda st«, .niočni, si privoščite kakšen dan počitka. Z več energije se boste lotili novih nalog. Večer:# dvoje ,ob fohtantičnih svečah vam svetuje Venera, da se boste lažje odločili. JJ4 j KOZOROG od 22.12. do 20,1. V^^sakdatifik JŠ6 v teh dneh sestavljen iz dveh bistvenih elementov. Večino misli -yard. bo omrežila ljubezen, ki jo boste intenzivno čutili vse do 21.4.. Drugo polje, ki vas bo še posebno; zan imalo, pa bo delo in uspeh. Merkur vam svetuje, da se le odločite, če imate v mislih nov podvig* Dobri dnevi' bfodo med 11. in 16.4.. Na zdravje pa le popazite, ni najbolj trdno, čeprav tega ne boste hotel] Uvideti. Karkoli boste počeli na novo, bo pospeševala ugodna astrološka situacija in zvezde vam bodo' .'jj^mägale $töpati po ustrezni poti. S partnerjem se boste lepo razumela, če bosta včasih tudi sama. VODNAR j od 21.1. do 20.2. Po 75 letih:j$e: Ur&t; vrača v znamenje vodnarja, kar boste izredno pozitivno občutili. V prvih dneh tega obdobja Je velika * možnost, da boste srečali osebo, ki bo v vaši duši zarisala globoke poteze. Razkrile se vam bodö^fesnice, ki sd se do sedaj vašemu dojemanju izmikale. Ne trošite preveč energije, da ne boste prišli v stanje;..fiiične^Nin ‘psihične izčrpanosti. Dela se lotite počasi in z zmernostjo. Malo več veselja do življenja bo, £&* se boste! Izogibali stresnim situacijam. RIBI od 21.2. in 20.3. vam obetajo poslovne in ljubezenske s p re m^mbti% Pre cej _. s gre m enjjžve ga razpoloženja boste vse do polne Lune 15.4.. Neučakani boste, ker boste pričakovali pohvalo-zš^svoj trud, ki je hitro obrodil plodove. Nevarnost, da vas bi kdo oviral pri delu, ni tal^ ^lff^0j$pt pričakujete. Znašli se boste sredi časovnih zamikov, zaradi katerih boste morali večkray;g|r«pn|ati svbj&^aq^lffen-era je še vedno v ribah, kar pomeni, da bo nekaj čutnih trenutkov v dvojec,Pr$|\vami % se^odptra. pot naravnost k višjim ciljem, ki bo bolj ravna, kot si jo lahko zamišljate. ( ?•" & V prvi polovici aprila SINKO n CO , TE CAS, DA nove iZtCOSVJE )N nODKOST PfČEMESEJO NATE . DOBRO POSLUŠAO, K fi 0 Ti 00 TVOJ O C K A ZZ. DA? L E f*OVe£>&c: V Sl VLJEAJJU SE KORAS ZAJflJ T(; OEO,kO 5j LAČtzK;, PtO-KOSI 2E0NJ IfJ STRADAJ, S AHO , ČE Sl V TO PRlSU JEK>> . . KfiO Vft S I TIE HOTEL ?€t uPRfl3y)T, f JZflL m DE SIN)KOf so fcEČff Kl DIM HODATE VI OTROCI v V/ Ž/Vi5Art/ £0C/^T/ \ ZA RAZVEDRILO mmSi . |£ I Hpi fi4i Is m 1 m jjf i A:P • 5" ■H SAVINJSKE NOVICE KDOR SE UKVARJA Z EKOLOGIJO REKA V SEVERO VZHODNI SIBIRU OPRAVILO, ZADOLŽfTEV TUJE Ž. IME SESTAVIL: METOD ROSC GLASBENI STAVEK ZA ŠTIRI GLASOVE DRUŽINA NAJMANJŠII- PTIČEV- NERODNOST, NESPRET NOST MESTO NA VZHODU ISTRE JOSIPA LIS AC PREDSEDNIK TOGA (ETIENNE GNASINGBE) NEMŠKI PREDLOG VEROVANJE V ŽIVLJENJE PO SMRTI V GRŠKI MfTOLOGIJI CECIL TAYLOR RUŠEVEC. MALI PETELIN CELOTNOST, CELOVITOST NEKDANJA HRV. ROKO METASICA C KATICA) SLOVENSKA PEVKA (M AJD Al SPREMENLJIVKA V MATEMATIKI ANGLEŠKI KRALJ IMlfiii ESTONS ŠAHIST(JIVO) LEVJESRČNI PARNE KOPELI ALBIN PLANINC E SIN s (ARABSKO! SRBSKI KOŠARKAR (VLADE) VOZIŠČE DOMORODEC NA NOVI ZELANDIJI ŠTIR BIBLIJSKE KNJIGE PREDSEDNIK KOSTARIKE (OSCAR) VELIKA VEŽA- DRHAL, SODRGA AVTO MOTO DRUŠTVO ABRAHAMO VA ŽENA IGRALKA GARDNER REKA V GRUZIJI PESEM POSVEČENA APOLONU MEJNI PAS MED KOPNIM IN MORJEM OGNJANOVIČ ZLATA ENAKI ČRKI AMER. OB V. SLUŽBA DEPARTMA V FRANCIJI ZN AND KOPALIŠČE GLAVNO MESTO KORZIKE IVAN TAVČAR NIŽJE MOLE' KULARNE ORGANSKE SPOJINE SAMOSPEVI KARANTANSKI KNEZ ANTON AŠKERC SLOVENSKA SMUČARKA (NIVES) REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Kapela, am o ret. motika, enok. slap. pa. realizem, Apatin. Sana, marinada, pat. Stark, ideali, tar. ateist, Egan, RP. earl. rotopapir. ii. DN. lovec, tek, Akadem. enota, maketa, kefir. MINI SLOVARČEK ATEHNIJA: Nerodnost nespretnost ENADEMA : Togoški predsednik (Etienne Gnasingbe) ESHATOLOGIJA : Verovanje v življenje po smrti v grški mitologiji OLIGOMERI: Nižje molekularne organske spojine OPEKE Besede začnite vpisovati y polja s številkami in nadaljujte v smeri urinega kazalca. 1 2. 3. 4. 5. 6. Hribovje v Liki Neobdelan, redko porasel svet Zaselek pri Ljubnem Svečani mimohod Zlitina kovin Država na vzhodu Afrike 1 2 3 o O O O O O O O O A A A A A A A A A 4 5 6 Na označenih poljih dobite ime dveh zaselkov pri Mozirju. M lahk0 naročite * po tel.: 832-306 OGLASI MALI OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.250.00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! I I I I I I I I I I I I SERVIS BELE TEHNIKE IN OGREVALNIH | NAPRAV Popravilo in servis hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih in | sušilnih strojev; montaža, priklop, nastavitev oljnih gorilnikov | ter meritve dimnih plinov. Montaža regulacijskih ogrevalnih j sistemov, elektroinstalacije in elektromeritve. Se priporočaj ANTENE IN RTV SERVIS Ste slabe volje zaradi slike na TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaže ter RTV servis na vašem domu! Na voljo so tudi dekoderji za Filmnet s slovenskimi podnapisi, Prašnikar s.p., tel. 845-194. URARSTVO LJUBNO Poleg velike izbire vseh vrst ur vam ponujamo tudi novosti: glasbo na CD ploščah, slušalke za Walkman, nove oblekice za Barbie, kompleten LEGO program. In presenečenje: Prišla sta Levji kralj Simba in Nala. Tel.: 841-084. Elektromehanika, Černjavčič Janko s.p., 843-611. I Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125.00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250.00 SIT. Mali oglas pod šifro: 1.250 Si l CENITVE NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN za vse namene, tel. 721-679 in 33-627. j I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, I gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13h - 18h, sobota od | 8h - 12h. Tel. 831-109. ;; Prodam kombiniran otroški voziček “FISCHER LINE", tel. 845-163. Poceni prodam seno, Oblak, Lepa njiva 52. Prodam family computer z igricami za 10.000 SIT, tel. 843-479. Zgubil se je pes, nemški ovčar. Prosim za informacije, tel. 831-335. Iščem honorarno delo ob vikendih, tel. 831-971. Savinjske želodce suhe prodam, tel. 841-196. Kvalitetno seno ali otavo, dosušeno na seniku prodam, tel. 843-070. V Mozirju vzamem v najem poslovni prostor, tel. 832-190. Prodam novi moški obleki št. 48 in 52, cena 250 DEM, Kropovšek Fanika, Homec 38, Rečica/S. Službo dobi varuška na našem domu na Rečici, za varstvo otroka v dopoldanskem času, tel. 832-185. Še nerabljeno trajnogorečo peč za centralno ogrevanje Feroterm 40.000 kcal prodam, tel. 832-812. Prodam dimnik Schiedel premer 20, 9m in silikatno opeko, tel. 841-397. Prodam Zastavo 750, letnik 1980, po delih; tel. 845-144. V Nazarjah ali Mozirju vzamem v najem eno ali dvosobno stanovanje, z možnostjo predplačila, tel. 831-574. Prodam konja (kastrat) star 3 leta, tel. 831-079. Kupim traktor Ferguson IMT 539, tel. 831-079. V kmečki hiši na Dobrovljah oddam 2 sobi v najem. Pismene ponudbe pošljite na uredništvo Savinjskih novic. Podarimo psičke mešance črne barve, Sp. Trg 35, Gornji Grad Vlečno kljuko za R5 prodam, tel. 831 -223. Prodam hišo, Varpolje 270 m2, nova stanovanjska, V. gradbena faza, parcela 550 m2, tel. 832-398. Prodam maturantsko obleko št. 38., tel. 843-038. Prodam seno ročno pridelano, tel. 841-399. Prodam nov hladilnik Gorenje - srednja velikost, tel. 832-253. Prodam Yugo Koral 55, letnik 88, Jože Orešnik, Šmiklavž 13, G. Grad. Prodam otroško kolo Kekec (3.000 SIT), dekliško kolo Codor (10.000 SIT), tel. 843-240. Razmetalnik silaže stolpnega silosa -Bider in dva trofazna pretočna bo-jlerja - prodam, tel. 843-385. Prodam večjo količino sena, tel. 843-683. Parcelo - njivo 10 arov v Mozirju prodamo, tel. 831-150. Ugodno prodam moped APN 6, tel. 832-509. V Mozirju prodamo stanovanje 64 m2, tel. 831-728. Prodam malo rabljen traktorski obračalnik URO 3000, tel. 841-547. Prodam pobiralno "Sipovo" prikolico 15 m2, tel. 831-458, brezhibno. Prodam family computer z igricami, cena 10.000 SIT, tel. 843-479. Puhalnik 7,5 kW, primeren za "Bider" razmetovalno napravo prodam ali zamenjam za brejo kravo, tel. 841 -089 - Janez. Polnilko rol, ročno, dobro ohranjeno in el. mesoreznico št. 22 prodam, inf. na tel. 843-084. Ugodno prodam seno in lucerno, tel. 831-426. V Mozirju prodamo dvosobno stanovanje s kopalnico, tel. 831-538. Hladilnik, pomivalno korito, kombinirano s plinskim štedilnikom, delovni pult ugodno prodam, tel. 843-043. Prodam CB postajo (250 DM), Tomaž Trogar, Podsmrečje 4, G. Grad. Po zelo ugodni ceni prodam diatonično harmoniko, teF. 841-542. Ladijski pod, suh, borov, 60 m2, prodam, tel. 841-089 - Janez. Prodam sončne kolektorje, tel. 841-253. Fiat 750 in Zastavo 101, prodam po delih na tel. 832-370. Okno 140x140 z roleto novo in cerkular za obžagovanje gradbenega lesa, ugodno, tel. 832-370. Informacije in prijave za letenje s padalom dvosedom, 832-364 Dare. Prodam seno, ročno pridelano, cena po dogovoru, inf. 841-399. Prodam torbo, ležalnik CAM za dojenčka in hojico CAM, tel. 841-772. Prodam eno nakladalko sena, 844-124. Prodam obleko za prvo obhajilo (dekliško) št. 8, cena po dogovoru, tel. 844-402. Prodam računalnik Commodore s kasetnikom, disketnikom in dvema joystikoma, tel. 831-600. Kupim pianino, tel. 832-121. Prodam klavirsko harmoniko Pasqale Soprani 120-basno, kromatično harmoniko Hohner 48-basno, motorno žago Husqvarna Tomos, peč na trda goriva Feroterm 25.000 kcal/h, kolo Poni, bojler 80 1, mikrofon, tel. 831 -645. Prodam torbo za dojenčka. Tel.: 832-135 (popoldan). *5»«sr er. - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vlelca vozil - O el k ti p poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822, 832-474 lAKomnov um mr ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM. SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH. SE PRIPOROČA TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. EAX: 063-720-138 TEL. 063-720-406 Ne zamudite ugodne priložnosti! Pomladni CLIO vaša pravilna odločitev! Bogatejša ponudba opreme za isto ceno: serijsko vgrajen avtoradio z upravljanjem ob volanu Clio 1,2 RL in RN - radio 2x6 W Clio 1,2 in 1,4 RT - radio 4x15 W Pestra izbira, takojšnja dobava Ugodno posojilo in leasing H3Ž3CL , d. o. o. Levec 54, 63301 Petrovče tel. 063 452-515 RENAULT AVTO 7IVLJENJA PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE j r Parižlje 1, Braslovče TEL. 063/720-181, 720-065, fax: 720-065 MOBITEL 0609-617-441 CENTRALNO C6LEVANJC VCDCVCD SANIUKNA El l lHIt i radiator KORADO 600 X 1200 ■s? peč kombinirana LTŽ VIADRUS 35 kw i®- enoročna pipa za tuš kad ARMAL us- pocinkano koleno 1/2" TITAN 12.595.00 108.203.00 10.569.00 50.00 IN Š€ NOVOST losten bazen pred vašo hišo - DOSTfiYfi nn Dom - monmzn - UGODftl IHflČlim POGOJI Pričakujemo vo/ z bogato ponudbo! POGREBNE STORITVE □ b boleči izgubi bližnjega nudimd pg konkurenčnih cenah: - PREVGZ Z AUTGFURGGNGM (VKLJUČNG NA UPEPELITEV) - DEKORACIJA SGBE, PGSTAVITEV GDRA NA DGMU - IZKGP GRGBNIH JAM ■ PGSTAVITEV ŽARNIH NIŠ - UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE - ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 d.o.o Jtleömca Gornji #rab, &temöoij trg 11 S 4. APRILOM PREIDEMO NA POLETNI DELOVNI ČAS: TOREK, SREDA, ČETRTEK, PETEK 8h - 12h, 15h - 18h SOBOTA 8h - 12h NEDELJA, PONEDELJEK ZAPRTO Pestra ponudba pravih domačih izdelkov: prekajene krače, rebra, vratovina, šunke, suhe salame, klobase,... tel.: 843-084 Cei je - skladišče D-Per mvž/uitv 7/1995 5000002527,7 PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Železnina Mozirje, tel. 831-082 COBISS J armaturne mreže 9.6/6 4.990,00/kom 5/4.2 1.992,00/kom betonske cevi, pokrovi - za greznice vobitekt V4 2.451,50/rola PVC material za odtoke bakrena pločevina - plošče 0.6 mm 8.990,00/kom peči za centralno SIME gorilci MINOR stiropor vseh dimenzij Tervol mehki II. klasa 3.150,00/m3 Novoterm trdi vseh dimenzij RIPS folija za izolacije 614,00/kg mivka - rinfuza 4.500,00/t mivka - vreče mivka - bela gips plošče cement Trbovlje 450 apno Zagorje 33 kg Jupol 30 kg temperkrom -za beljenje 28 kg Nivedur 25 kg fugirne mase vseh barv modul opeka siporeks porolit vseh dimenzij silikatna opeka 360,00/$ 515,00/$ 460,00/m2 595,00/$ 462,00/$ 2.990,00 2.508,00 999,50/$ 59,50/kom 9.806,00/m3 72,90/kom Se priporočamo! TS naročilnica f[mčm časopis wiu "ime in priimek ulica hišna številka poštna številka kraj telefon datum podpis m si zagotovite ■ 15% popusta pri naročnini, malih oglasih in zahvalah ■ sodelovanje v nagradnih žrebanjih OSREDNJA KNJ. CELJE