V SREDIŠČU POZORNOSTI
KRANJ, torek, 21. 8. 1984
CENA 18 din
Glavni urednik  Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Št. 64
LETO XXXVII
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Za 2,5 milijard dinarjev izgub
Izgube so se v prvih šestih mesecih v gorenjskem gospodarstvu povečale za petkrat, če jih primerjamo z enakim lanskim obdobjem
Kranj — Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva Kranj se v prvih šestih mesecih v rezultatih gorenjskega gospodarstva zelo odraža in manj negativno vpliva politika cen. Predelovalna industrija na Gorenjskem predstavlja polovico gorenjske industrije, pogoji gospodarjenja predelovalne industrije pa so vse slabši.
Če primerjajo polletne rezultate z rezultati slovenskega gospodarstva, potem je uspeh gospodarjenja v Sloveniji boljši kot na Gorenjskem. Celotni prihodek je na Gorenjskem porasel za 71 odstotkov, porabljena sredstva za 79 odstotkov, medtem ko znašajo porabljena sredstva v slovenskem gospodarstvu 64 odstotkov. Na porast stroškov vplivajo predvsem stroški za porabljene surovine in material, ki so pri predelovalcih očitno večji kot v ostali industriji. Doseženi dohodek se je v gorenjskem gospodarstvu povečal za 46 od-
stotkov in v Sloveniji za 60 odstotkov, čisti dohodek na Gorenjskem za 45 odstotkov in -v Sloveniji za 53 odstotkov. Akumulacija je bila na Gorenjskem večja za 56 odstotkov in v Sloveniji za 72 odstotkov.
Na splošno velja, da gospodarski rezultati niso zadovoljivi, še posebej ne v primerjavi s Slovenijo. Večinoma delovne organizacije ne morejo zagotoviti niti enostavne reprodukcije, na žiro računih ostaja manj denarja, hudo pa se je povečala izguba. Največ izgube ima jeseniška železar na, kjer znaša 1,6 milijarde dinarjev in Iskra Telematika, kjer je izgube za 680 milijonov dinarjev. Skupaj znaša izguba na Gorenjskem 2,5 milijarde dinarjev ali petkrat več kot lani v enakem obdobju.
Gorenjsko gospodarstvo je z vso resnostjo sprejelo obveznosti, da bi čimveč izvozilo. V šestih mesecih letošnjega leta se je konvertibilni izvoz povečal za 11 odstotkov, klirin-
S-dravi krompirjevi nasadi na Gorenjskem so le še otoki sredi okuženih in to je tudi razlog, da se pogoji :a pridelovanje semenskega krompirja poslabšujejo. V kranjski občim bodo že ob prihodnji setvi potrebovali večje količine »semenca« kot običajno, saj bo začel veljati odlok o obvezni menjavi in uporabi semena potrjene kakovosti. — Na sliki:spravilo semenskega krompirja na KZK-jevih poljih. — Foto: F. Perdan
Varno v šolo
Najhuje je, kadar so žrtve prometnih nesreč otroci. Rane iz teh družinskih tragedij se nikoli docela ne zacelijo. Vest voznika, ki je zakrivil nesrečo, ali je v njej udeležen po spletu okoliščin, se najbrž tudi nikoli ne pomiri. Ker se slej ko prej lahko vsakdo znajde v tej ali oni koži, ko je za vselej ob svoj duševni mir, je skupna skrb za varno pot najmlajših v šolo še toliko večjega pomena.
Varnost na poti v šolo je stvar mnogih dejavnikov, najprej otrok, pravzaprav staršev, ki vsako jutro prvošolčku zavežejo rumeno rutico, mu za večerno pot i/, šole dajo odsevnik in ga opozarjajo na pasti, ki jih promet nastavlja na vsej poti v šolo in domov. Malčka 1. septembra v šolo spremijo še starši, nato pa od šolarja pričakujejo, da se bo znal sam znajti in sproti spoznavati, kako je urejen promet in kako se kaže najprimerneje obnašati, da ne zaideš pod kolesa.
Tudi v šoli poskrbijo, da njihovi učenci kar najvarneje pridejo do šolskih vrat. Tiste od daleč pripeljejo kar šolski avtobusi ali kombiji, drugim pa na kritičnih mestih pomagajo čez cesto pionirji prometniki, ki jih šola postavi na cesto v prvih šolskih dneh. Za prvošolčke pa šola skupaj z milico in občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izdela popoln načrt najvarnejših poti v šolo. To se uspešno uveljavlja že nekaj let.
Vzdrževalci cest na jesen poskrbijo za prometno varnost šolarjev. Tedaj obnovijo cestne oznake, znova močneje zarišejo prehode za pešce, da bodo otroke že od daleč opozarjali, kje se sme na drugo stran ceste, voznike pa na to, kje kaže upočasniti vozilo. Tudi nekatere prometne znake so pred jesenjo na novo postavili. Z njimi so voznike opozorili na previdnost blizu šol in prehodov ter omejitev hitrosti.
Jeseni se brezskrbno divjanje avtomobilov po cestah neha. Če vozniki sami niso dovolj osveščeni, da bi vedeli, kje in zakaj previdnejša, počasnejša vožnja, so jim prometni miličniki nemudoma pripravljeni zbistriti um. Miličniki bodo vsaj v prvih šolskih mesecih ostreje prežali na vse prometne grešnike. A tudi če bo voznika pred šolo ustavil pionir prometnik, ga opozoril na nepravilno ravnanje in lin zapisal kot kršilca, bo to veljalo prav toliko, kot če bi to storil pravi miličnik prometnik. Že vest mora voznikom dati vedeti, da morajo biti počasnejši in pazljivejši, ko se gruča otrok vsuje iz šole. Mimogrede je namreč kateri teh neugnancev na cesti, ker je bil pozabil na svarila staršev ali tovarišice. Ko torej voznik ugleda rumeno rutico ali zvečer odsev kresničke, ali pa ko pelje mimo avtobusa z oznako, da je namenjen prevozu šolarjev, bo moral biti dvakrat previdnejši, kot če se bliža odraslemu pešcu.
Pred jesenjo veliko opozarjamo na previdnost, čeprav bi morala veljati vse leto. A kasneje preradi pozabljamo nanjo, misleč, da so se tudi šolarji že privadili prometnemu redu, predvsem pa prilagodili nevarnostim, ki prežijo nanje na cestah.
D. Z. Žlebir
ški za 3 odstotke in skupni izvoz za 8 odstotkov. Uvoz iz klirinškega in konvertibilnega tržišča je bil večji za 18 odstotkov, izvoz pa je bil večji od uvoza za 12 odstotkov. V celotnem prihodku gospodarstva izvoz predstavlja 18 odstotkov, zato ugotavljajo, da se gospodarstvo že približuje zgornji dopustni meji visokega izvoza, glede na vse možnosti, danosti in pogoje gospodarjenja, ki jih ima.
Število zaposlenih se je povečalo za odstotek, povprečno neto izplačani dohodek pa je znašal 23.482 dinarjev, medtem ko znaša za Slovenijo 22.904 dinarje.
D. Sedej
Meso na kredit
Kranj — KŽK je v vseh svojih maloprodajnih organizacijah na Gorenjskem sklenil od jutri dalje prodajati sveže svinjske polovice na kredit. Ker je meso vse dražje, podražitve pa v kratkem še pričakujejo, si delavci redkeje privoščijo mesni jedilnik. Ob novih cenah pa lahko meso obvisi na ka-vljih, saj si ga bo potrošnik še teže privoščil. Odkup od kmetov namreč ostaja tolikšen, kot je bil.
Da na eni strani ne bi zasitili tržišča in bi na drugi zaščitili potrošnika, so si pri KŽK zamislili cenejšo prodajo na brezobrestni kredit. Sveže svinjske polovice naj bi naročniki dobili po 280 dinarjev kilogram, kredit pa bi v 4 obrokih odplačali do 20. decembra., Naročila tovarn sprejemajo vse maloprodajne organizacije KŽK. Nekaj narqčil so že zbrali, kar dokazuje, da bi si ljudje radi napolnili skrinje za čez zimo in se vrh vsega še izognili udarcu ob podražitvi. Eden od Iskrinih toz-dov je naročil kar 8 ton mesa in če bodo tolikšna naročila še vnaprej, bo kreditni prodaji namenjena svinina kmalu pošla.
D. Z.
Vila Bled odprt
Brez olepšav
Na letošnji 13. seji C enirulnega komiteju Zveze komunistov Jugoslavije je bila prekinjenu tradicija, ko je ta najvišji organov članov Zveze komunistov Jugoslavije doslej na vsakem svojem -usedanju sprejel tudi sklepe. Tokrat sklepi niso bili sprejeti, marveč so bili posredovani v javno razpravo članom, takšen način je na samem začetku precej presenetil, nekateri pa so to izkoristili tudi kot pripombo za neučinkovitost zveze komunistov r današnjem družbeno ekonomskem trenutku.
Zdaj se ta poteza že kaže v drugačni luči. \e are za neučinkovitost, marveč obratno. Gre za prekinitev prakse, ko je bilo na sprejete sklepe pogosto slišati pripombe, da prihajajo z vrha. Tokrat gre za najširšo razpravo in kritično oceno dela, sposobnosti, učinkovitosti, spoštovanja dogovorjenih in obvezujočih stališč; za dogovor med članstvom za akcijo in naloge v prihodnje. Uresničevanje sklepov po tako dogovorjeni poti, razpravi in sprejemu naj bi torej pokazalo, kako učinkovita je danes zveza komunistov.
Gre torej za še večjo demokratizacijo zveze komunistov. S to prakso je na primer slovenski centralni komite zveze komunistov začel po kongresu in lahko bi že govorili o napredku. Seveda ta nova oblika, kot nekateri že pojmujejo demokratizacijo zveze komunistov, pomeni nedvomno novo kvaliteto in predvsem veliko večjo, odgovornost slehernega člana v zvezi komunistov.
To bi se moralo odraziti tudi v bližajočih se javnih razpravah o predlaganih sklepih 13. seje. Pri tem velja najprej opozoriti na (organizacijsko) skrbno pripravljene operativne programe samih razprav. Prvi podatki kažejo, da v občinskih organizacijah na Gorenjskem nameravajo organizacijski plati razprav posvetiti veliko skrb. Razprava ne bi smela mimo slehernega člana zveze komunistov. Se več, ne bi smela biti zaprta, marveč organizirana tako, da bo na njej mogoča udeležba, ocena in presoja tudi članov drugih organizacij oziroma nekomunistov. Tudi to sodi v krepitev učinkovitosti in mobilizacijske sposobnosti zveze komunistov.
V razpravah, ocenah in opredeljevanju do predlogov 13. seje CK ZKJ pa predvsem ne bi smeli pozabiti, da nam najrazličnejše olepšave stanja navzven oziroma navznoter, tako v zvezi komunistov kot nasploh prav nič ne koristijo. Edina in pravilna je^kritična presoja, pa naj se nanaša na posameznika, občinsko organizacijo ali najvišje organe. A. Žalar
S 50 milijoni dinarjev so v 4 mesecih Vilo Bled popolnoma usposobili za zunajkategorijsko turistično ponudbo — Obnovljeni apartmaji z 80 ležišči so večinoma za petične turiste — Včeraj sprejeli že prve goste
Bled — Pred 4 meseci je HIP Bled prevzelo v upravljanje Vilo Bled, poprejšnji protokolarni objekt slovenskega izvršnega sveta, da bi z njo oplemenitilo blejsko turistično ponudbo. Vilo, ki so jo od nekdanjih nemških gospodarjev VVindischgra-tzov prevzeli Karadjordjeviči, po vojni pa ljudska oblast, so takoj spomladi začeli preurejati v hotel visoke kategorije, ki naj bi mudil gostinske in turistične usluge najzahtevnejšim, najbolj petičnim gostom.
V obnovo so vložili 50 milijonov dinarjev, vendar je z njo sklenjena šele prva faza razvoja tega objekta. V drugo, ki jo načrtujejo potem, ko bo prva dala vidnejše rezultate, je poleg Vile in pripadajočih garaž vključen ves hotelski kompleks Mlino z blej-
sko obvoznico. To je za zdaj šele idejna zasnova, ki jo bodo uresničili potem, ko se bodo dogovorili o vlagateljih v to turistično naložbo.
S prenovo so v Vili Bled pridobili 80 ležišč, ki jih bodo po visokih cenah nudili zlasti tujim turistom. Cena najimenitnejšega apartmaja v hiši znaša namreč 1 K) dolarjev, česar si vsakdo kajpak ne bo mogel privoščiti; v primerjavi s svetovnimi merili je cena kar ugodna. Ceni ustrezna je tudi kvalitetna gostinska ponudba zunaj kategorije. Blejski turistični delavci napovedujejo, da se jim za obisk ni bati, saj so že zdaj poskrbeli za prodajo zmogljivosti med petični-mi gosti, ki ne vprašujejo po ceni, a terjajo kvaliteto. Slednje bodo v Vili Bled prav gotovo deležni, le da bodo morali pri HTP razmisliti tudi o tem.
da bi gostom poleg prenočišča in gostinskih uslug ponudili še kaj več.
Včeraj so Vilo Bled zasedli prvi gostje. Za teden dni bo namreč Bled gostil izbrano mednarodno druščino strokovnjakov, članov Mednarodne organizacije za pospeševanje kvalitete, ki bo na Bledu podelila nekaj visokih priznanj. Blejski gostinci sicer letos ne prejemajo nobenega teh priznanj za kvaliteto, bržkone pa z Vilo Bled upajo, da ga bodo deležni kdaj v prihodnjih letih. Gostje, člani znane mednarodne organizacije, sodijo prav v tisto strukturo turistov, ki si jih Vila Bled želi. Bodo nekakšen preizkusni kamen za HTP-jevo ponudbo v Vili. Gostom pripravljajo tudi razgiban program, vse od coc-tail party, orgelskega koncerta na blejskem otoku, obiska grajskega muzeja, kosil pri zasebnih gostincih z najbolj izbrano ponudbo, slovenskega večera v bohinjskem Zlatorogu in do sklepne »gala dinner« v Vili.
D. Z. Zlebir
Blejsko
kopališče
je v teh
dneh vedno
polno. —
Foto: F. Perdan
GLAS? STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK. 21. AVGUSTA
Javna razprava še ni končana
V Radovljici so za mesec dni podaljšali javno razpravo o prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana, da bi lahko svoje povedali tudi delavci v združenem delu —
V krajevnih skupnostih so glede prostorskega plana v glavnem istega mnenja kot lani
Radovljica — Tik pred iztekom srednjeročnega obdobja so se v Radovljici lotili razprave o prostorskem planu za leta od 1980 do 198T). 12. avgusta naj bi bile pripombe k osnutku zbrane, tako da bi že septembra delegati lahko odločali o predlogu. Ker pa se javni razpavi do tega datuma niso odzvale nekatere organizacije združenega dela, katerih razvojni načrti so povezani s prostorskim planom, so razpravo podaljšali za mesec dni. O tem, kako je poteka-
hj družbenega plana Radovljice za srednjeročno obdobje. Socialistična zveza se je pri pripravi razprav osredotočila /lasti na krajevne skupnosti, ki jih družbeni plan najbolj zadeva. Krajani so se zbirali v Radovljici, Bohinjski Bistrici, na Brezjah, v Poljčah, v Lescah, na Bledu in so s pomočjo pojasnil strokovnjakov predlagali, kaj bi kazalo v osnutku prostorskega plana spremeniti.
V nadaljevanju razprave, ki smo jo podaljšali do srede septembra, dajemo možnost tudi združenemu delu, zlasti Vezeninam, Alpetouru in otoški Iskri, katcih razvoj temelji na srednjeročnih prostorskih načrtih, da rečejo svoje. V tovarnah v glavnem niso razpravljali,*bodisi zaradi letnih dopustov, bodisi zato, ker so strokovne službe vse breme preložile na sindikat. Do septembra tudi iz združenega dela pričakujemo tehtne pripombe.«
la dosedanja, govori Miroslav Birk, predsednik Občinske konference SZDL, nosilke javne razprave:
»Od julijske skupščne že teče javna razprava o prostorskem de-
Predstavnik predlagatelja srednjeročnega prostorskega plana, izvršnega sveta, Andrej Gol-čman, je takole razčlenil pripombe, zbrane na dosedanjih javnih razpravah:
»Večina pripomb je zadevala že znane probleme: gradnjo Poddo-brave, širitev Alpetourovega servisa na Bledu in sporno zazidavo v Bohinjski Bistrici. Nekaj predlogov so imeli razpravljala tudi o tem, kje vse bi lahko v posamez-
Objave v Uradnem vestniku Gorenjske
Kranj — Številka 11 Uradnega vest-nika Gorenjske je izšla z datumom 10. avgust. V njej objavljata predpise občini Radovljica in Skofja Loka, med predpisi samoupravnih organov pa samoupravne interesne skupnosti iz gorenjskih občin in Ustavno sodišče SR Slovenije.
Občina Radovljica objavlja Pravilnik o ravnanju z gradivi zaupne narave, v katerem je govor o vrstah tajnosti in stopnjah zaupnosti gradiv, ki se pripravljajo v skupščini, nadalje o ravnanju z gradivi zaupne narave, o ukrepih za zavarovanje takšnih gradiv in nazadnje o odgovornosti za kršitev varovanja tajnosti.
Objavljen je Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu samoupravne komunalne skupnosti občine Radovljica. Sklep sta sprejela zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
11. julija je skupščina občine sprejela tudi odlok o imenovanju dr. Jožeta Rusa za častnega občana občine Radovljica. V zvezi s tem bodo izdali posebno listino.
Sledi odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Rado vljica. Novost je, da občani in kmetje lahko sprejemajo na prenočevanje goste le preko centralno organizirane re-cepcijske službe v organizaciji združenega dela ali v turističnem društvu (razen v primerih, kjer v kraju nimajo takšne organizacije ali službe). Občani in pooblaščene organizacije morajo za to dejavnost skleniti kooperacijsko pogodbo.
Med objavljenimi predpisi sta tudi Odlok o zaklonoščih in drugih zaščitnih objektih in Odlok o plovnem redu na Blejskem in Bohinjskem jezeru. Prvi govori o graditvi zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter financiranju, upravljanju in vzdrževanju, uporabi, oddajanju v najem ter nadzoru nad zaklonišči. Drugi pa ureja registracijo in uporabo plovnih objektov na obeh jezerih in varnost uporabnikov jezer. Oba odloka začneta veljati 18. avgusta letos.
Občina Škofja Loka objavlja Odlok o zazidalnem načrtu Trata — Farma pitancev. Območje zazidalnega načrta Farma obsega 21.400 kvadratnih me-
trov in 1000 kvadratnih metrov za potrebe ceste ter površine, potrebne za vkop vseh komunalnih vodov v skladu z zazidalnim načrtom.
Med Predpisi samoupravnih organov objavlja Samoupravna stanovanj' ska skupnost občine Kranj sklep o spremembi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984. V njem med drugim priporoča, da organizacija združenegu dela do 12 odstotkov znižajo stopnje prispevkov iz čistega dohodka za vzajemnostne namene za lastne potrebe v skladih skupne porabe.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica objavlja Aneks št. 4 k samoupravnemu sporazumu in aneksom o temeljih plana skupnosti za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Po tem aneksu se med drugim znižuje stanovanjski prispevek iz čistega dohodka.
Občinske skupnosti za zaposlovanje Gorenjske objavljajo Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za leto 1984. V sporazumu so opredeljeni: temeljne usmeritve in kriteriji za oblikovanje politike zaposlovanja v letu 1984, ukrepi za izvajanje sprejete politike zaposlovanja, način in postopek usklajevanja letnih načrtov zaposlovanja ter obveznosti in način spremljanja uresnl čevanja sprejete politike zaposlovanja.
Ustavno sodišče SR Slovenije /■ odločbo razveljavlja 5. alinejo 5. člena odloka skupščine občine Kranj o prostorskih posegih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje, ter o pomožnih in drugih objektih ter delih, kjer je obvezna priglasitev. Zato bo morala občina, skladno z merili, ki jih bo predpisal za urejanje prostora pristojni republiški organ, na novo opredeliti pomožne objekte, ki se bodo lahko gradili na podlagi potrdila po 62. členu zakona.
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Tržič objavlja Sklep o spremembi obveznega prispevka za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav in objektov v občini Tržič. S sklepom določa, da se prispevki za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje povečajo za 30 odstotkov. Tudi ta sklep začne veljati 18. avgusta letos.
A. Žalar
C. m j2 Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica. Skofja Loka in " Trilc _ |zdaja časopisno pod|et|e Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Jože Košnjek - Novinari t eopoldina Bogataj, Danica Dolenc. Dušan Humer Helena Jelovćan. Lea ln,inflW Stolan Saie. Darinko Sedej, Marija Volćjak Cveto Zaplotnik, Andrej zalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Fianr. Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci Lojze Erjavec Slavke. Haitinn nor Kokali - Predsednik izdajateljskega sveta M.rko Birk (Radovljica) - List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltedruk. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltodnik ob sredah m sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih - Stavek TK Goren|sk, tisk. tisk ZP Ljudska pravica L ub lana Naslov uredni* va in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 - Tekoč, račun pr. SDK v Kranju številki5500-603 31999 - Telefoni direktor in glavni urednik 28-463 redakcija 21-860, odgovorni urednik 31 835 tehn.cn. urednik 21-835 komerciala, pripaganda. računovodstvo 28 463. mali oglasi, naročnina 27 4o     Oproščeno promo.nega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za H polletje 585 d,n
nih krajevnih skupnostih gradili, razpravljali so o komunalni ureditvi krajev, nekaj pobud smo dobili tudi za dolgoročno pozidavo.
Nadaljevanje družbene gradnje v Bohinjski Bistrici, ki je spo mladi razvnemala duhove, je bila tokrat večinoma deležna podpore. Individualni gradnji se za zdaj odrekajo, v prihodnje pa bo kazalo graditi na zemlji, ki je ni škoda.
Širitev Alpetourovega servisa na Bledu je nujna, če hočejo povečati njegove zmogljivosti za servisiranje osebnih avtomobilov in postaviti novo stavbo za servis avtobusov. Tu je še nekaj negodovanja, zlasti s strani Društva za varstvo okolja z Bleda.
Južna blejska obvoznica naj bi bila čimprej zgrajena, so poudarili krajani na javni razpravi, vendar se zlasti krajani Mlinega bolj ogrevajo za njeno severno inačico.
V Begunjah so razpravljali o pozidavi Poddobrave in terjali čimprejšnjo gradnjo, le en glas je bil zoper zidavo in za zaščito tega zemljišča II. kategorije. Radovlji-čani in Brezjani so bolj govorili o komunali, saj zlasti Radovljico tare pereča cestna problematika, Brezje pa terjajo, naj si za osrednjo občinsko deponijo odpadkov v dolgoročnem obdobju poiščejo druga zemljišča. V Lescah je bila predvidena gradnja Murkinega marketa, za Merkurjem pa stanovanjska gradnja, vendar je to obtičalo, ker naj bi gradnji namenjeno zemljišče predstavljalo II. kategorijo kmetijskega zemljišča. Javna razprava je gradnjo podprla, saj gre za zemljišče v naselju, ki je za kmetijstvo tako ali tako že izgubljeno.«
D. Z. Žlebir
Krajevna skupnost Trboje
Slovenci na Koroškem
Pomen manjšinskega gospodarstva
Na pravkar končanem Gorenjskem sejmu v Kranju je bila p stavljena dokaj celovita podoba gospodarstva slovenske narodnog skupnosti na Koroškem oziroma gospodarskih dejavnosti, v katM1"'1 sodelujejo Slovenci. Na Koroškem deluje močna Zveza slovenskih^'' drug s prek 6000 člani, hranilnicami in posojilnicami ter drugimi i ^ kami dejavnosti. Deset je mešanih podjetij z jugoslovansko udele* do katerih je vladalo nekaj časa pri koroških oblasteh in manjšUjjP naklonjenih organizacijah ter posameznikih precejšnje nezaup^r1 Dobro poslovanje teh podjetij in njihov prispevek pri razreševal žgočih problemov južne Koroške (slovenska narodnostna skupnosP' še posebej občuti kot na primer nezaposlenost oziroma zagotovitev'-j1' lovnega mesta doma) to nezaupanje počasi, vendar vztrajno «jk# njuje. Gospodarsko močni in za deželo Koroško pomembni so tudjV; kateri zasebni podjetniki. j<
* To je solidna osnova za razvoj manjšinskega gospodarstva, ki se ne more razvijati ločeno od razvoja celotnega koroškega in tudi' ^ stnjskega gospodarstva, še posebej na ne ločeno od mednarodnih > spodarskih tokov in trgovinskega sodelovanja med Jugoslavijo in £ strijo oziroma Koroško in Slovenijo. Državi imata razvejano gospotA' sko sodelovanje, ki pa je še vedno preveč enosmerno: Jugoslaviji Avstrije veliko več uvaža kot pa v sosednjo državo izvaža. Razmerji-zadnja leta nekoliko zboljšuje, prav laku pa se povečuje celoten q&§ menjave, vendar je prav slovensko gospodarstvo na Koroškem prep lo vpeto v te tokove. Od večje vloge tega gospodarstva v meddržavji in drugem sodelovanju bi imeli najmanj dvojno korist: slovenska«* rodnostna skupnost bi imela trdnejšo gospodarsko osnovo in na nje večjo moč v boju za narodnostne pravice, Jugoslavija pa bil dobila še večjo veljavo na trgu sosednje države.
Pogoji za razvoj manjšinskega gospodarstva oziroma gosp stva, v katerem bi imeli večjo vlogo Slovenci, so danes boljši kot so1* nekdaj. Zamejsko gospodarstvo do.sega vedno višjo stopnjo organi* nosti. Vedno več je mladih Slovencev, ki so se izšolali ali se še šoif na trgovinskem in gospodarskem področju Vedno več je tudi mlSr izobražencev, ki obvladajo oba jezika: nemškega in slovenskega, ral* tega pa so seznanjeni z značilnostmi družbenopolitičnih sistenV obeh držav. y
Vse to so torej pomembni elementi v prizadevanjih za trdnejše delovanje z gospodarstvom Slovencev na Koroškem in z gospodi stvom Koroške in Avstrije. y
_ J. Košnjek
—-1
Cesta, avtobusna postaja, zveze .
»Obnovili smo javno razsvetljavo, položili asfalt po vaških poteh, razširjeno je telefonsko omrežje — Razmišljamo o turizmu okrog bodočega jezera — Ne vemo, kaj bo z vrtcem, trgovi-.,« so pripovedovali člani sveta krajevne skupnosti
no
bolj nas moti nemogoče in ., avtobusno postajališče, ki jej* križišču sredi vasi, in slaba avP sna povezava s Kranjem. Vseg>V paj sedem avtobusov pel ječ« J-Trboj v Kranj in še ti so v gU* »delavski«. Da bi vsaj popoldni? še kakšna dodatna avtobusna! če že ne morejo lokalni avtoM daljšati vsaki dve uri do Trbl avtobusno postajališče predla! da bi bilo pred zadružnim doiM
Že nekaj časa si želijo, da bi vino obnovili in jo preuredili v ij postrežno. Vendar se bodo gjfej ga najbrž morali najprej spora! ti v sami krajevni skupnosti, k bo s prostori strojne skupix»|ff kmetijske zadruge. Precej xA voljni so, ker že dober mesec d» majo vrtca. ^
»Ko je bila zgrajena novii
---J — 'Sinji"« >'»'»
smo dobili tudi vrtec. Zadnje č»V so stroški v njem tako naraslu število otrok zelo upadlo. M«rt da bi bilo treba vprašanje strti
Avtobusno postajališče v križišču cest v Trbojah bi bolj sodilo pred zadružni dom.
Trboje — »Nekaj časa je menda to veljalo za Besnico, zdaj pa najbrž tudi že za nas, da imamo najslabšo cestno povezavo s Kranjem v občini. Asfalt je namreč na nekaterih odsekih povsem načet in resnično nas skrbi, kako bo, če cesta ne bo prenovljena, ko bo tod nastajalo jezero in se bo zato nedvomno tudi promet povečal.«
Tako so med nedavnim obiskom razlagali Rudi Komurka, predsednik sveta krajevne skupnosti Trboje, Miro Kočevar, član sveta in predsednik prometnovarnostne komisije in Franc Bohinc, član sveta in tajnik krajevne konference socialistične zveze. Bilo je pred sestankom sveta krajevne skupnosti, ko so se pogovarjali o pripravah na krajevni praznik. Krajevna skupnost Trboje z naseljema Trboje in Zerjavka ter okrog 550 prebivalci sodi med najstarejše krajevne skupnosti v kranjski občini. Prebivalci 130 hiš in nekaj več gospodinjstev, od katerih je še 15 pravih kmetij, so si za krajevni praznik izbrali 26. avgust. Pred 43 leti v tem času so namreč zaprli domačina — komunista Vinka Jenka in Janeza Zavrla. Vinko Jenko je padel kot talec v Mostah pri Žirovnici, Janeza Zavrla pa so poslali v taborišče.
\ pogovoru so sodelovali (od leve proti desni): Hudi Komurka. predsednik sveta krajcimv skupnosti, Miro Kočerur. član sveta in predsednik prometno varnostne komisije ter Franc Bohinc, član sveta in tajnik krujevne konfeienee socialistične zveze.
»V krajevni skupnosti smo v zadnjem obdobju obnovili na javni razsvetljavi 25 svetlobnih teles. S samoprispevkom smo zbrali denar, da smo asfaltirali vaške poti. Lani in predlani je bilo razširjeno tudi telefonsko omrežje. 34 novih telefonskih priključkov smo dobili v krajevni skupnosti. Pred nedavnim je ponovno stekla akcija za dodatno razširitev in kar 60 novih interesentov za telefon je bilo. Ni nam še znano, zakaj je PTT podjetje zdaj nenadoma od te akcije odstopilo, saj so v Voklem, Vogljah in Trbojah bili krajani pripravljeni sodelovati.«
Poleg ceste pa imajo v krajevni skupnosti največ pripomb še na avtobusno postajališče in na avtobusne zveze s Kranjem.
»Cestna oziroma prometna signalizacija v naši krajevni skupnosti je slaba. Vendar bomo to že uredili. Se
--~«   ......   u ma   \ |ji H7>mijt au«
temeljito preučiti in razčistiti,« potrebe po vrtcu so, seveda Wf
metno ceno.«
Trboje je najbrž tudi ena m krajevnih skupnosti, kjer nimaj| sebnih težav zaradi pomanjk< prostorov za organizacije in raii| društveno dejavnost. V stari šolf luje TVD Partizan, v katerem i posebno aktivna nogometna sel} Nič manj aktivni niso gasilci. ty zgradili tri požarne bazene, dj Trbojah in enega v Žerjavki. | dinke v njihovi sredini so se dj uvrstile na tekmovanjih. Tudi ■ dobro delajo; uredili so si disco^l In v organizaciji rdečega krii| prav tako zelo aktivni.
»Zadnje čase v krajevni skupt že resno razmišljamo o turif okrog bodočega jezera. V deku programu pa imamo še uredite Uskih vežic, obnovo spomenik| ureditev razsvetljave pred šolo,t turno oziroma društveno deja« bi bilo tudi treba poživiti. Želircj si tudi čimboljšega sodelovanj šolo.« \
A. U
TOREK, 21. AVGUSTA 1984
GOSPODARSTVO   NOTRANJA POLITIKA
3. STRAN O Lr A 8
Čakajoč na stanovanja
Jesenice — V jeseniški železarni fcaka na stanovanja kar 743 delav [cev. od tega 207 na garsonjere, 95 na fenosobnu stanovanja, 200 na dvosob-'rna stanovanja in 145 na trosobna [stanovanja. Letos so na novo vpisali tflOO prosilcev.
Na razpis /.a gradbena posojila se »je prijavilo 244 delavcev, od tega 230 [z.a gradnjo in osem za nakup stanovanja.
Delavci čakajo razmeroma dolgo na stanovanje, saj se malo gradi, prosilcev pa je iz leta v leto okoli 700. Predvidevajo, da bodo še letos dobili 26 stanovanj in tako vsaj nekoliko zmanjšali dolgo vrsto čakajočih na stanovanja.
D. S.
Drago sušenje žita — Poleg tega, da je žetev na Gorenjskem zaradi zakasnele spomladanske rasti kasnila najmanj zu dva tedna, je med spravilom nagajalo še vreme. V KŽK-je v i temeljni organizaciji Kmetijstvo so morali zavoljo prevelikega deleža vlage v zrnju osušiti 340 ton pšenice, 380 ton ječmena in 100 ton rži, kurje v primerjavi z drugimi leti zelo veliko. Edina sušilnica žita na Crorenjskem, na Trati pri Skofji Loki, je tehnološko zastarela in iztrošena, saj obratuje že več kot dvajset let. Ob tem. da osuši v eni uri le tri do štiri tone zrnja, po-kuri tudi precej kurilnega olja. V kombinatu še niso izračunali, koliko jih bo veljalo sušenje vsakega kilograma žita — ocenjujejo pa, da to ne bo cenejše od dveh dinarjev. — \a sliki: traktor poriva žito v sušilnico. — C. Zaplotnik
Referendum v Cestnem podjetju uspel
Prenovljena trgovina KŽK v Kranju — KŽK Gorenjske Tozd Komercialni servis Kranj in strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj Domplan sta se odločila, da prenovita živilsko trgovino na Koroški cesti 16 v Kranju. Po načrtih Arhitektbiroja Tržič je bila trgovina prenovljena v začetku minulega meseca. Prenova, h kateri je Domplan prispeval 310 tisoč dinarjev, je veljala 2 milijona dinarjev. — A. Ž. — Foto: F. Per-dan
KRANJ — V Cestnem podjetju v Kranju je bil v četrtek, 16. avgusta, referendum, na katerem so se delavci odločali o sprejetju predlogov samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se urejajo medsebojna razmerja med delavci obeh temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb. Kljub dopustom in precejšnji razdrobljenosti delavcev po gradbiščih na Gorenjskem so tako v Tozdu Vzdrževanje
Pojasnilo
Iz Alpetourovih mehaničnih delavnic v Škofji Ix>ki so nas opozorili, da dobro gospodarijo in da nimajo izgube (6,1 milijona dinarjev), kot smo zapisali v petkovi številki Glasa v članku o gospodarjenju v škofjeloški občini. Tolikšno izgubo je imel ob polletju Alpetourov servis osebnih vozil na Laborah v Kranju.
v__._.
in varstvo cest kakor v Tozdu Gradnje in v skupnih službah z veliko večino sprejeli samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v delovni skupnosti skupnih služb in v obeh temeljnih organizacijah. Na voliščih na jeseniškem in radovljiškem področju so zabeležili 100-od-stotno odločitev za predlagane samoupravne akte. Delavci delovne skupnosti skupnih služb so izvolili tudi delegate v samoupravne organe delovne organizacije.
Po tem tretjem referendumu so tudi v Cestnem podjetju v Kranju uspešno opravili reorganizacijo in se organizirali v skladu z zakonom. Zdaj jih čaka uskladitev še ostalih samoupravnih in drugih aktov, od katerih sta najpomembnejša Razvid del in nalog ter Samoupravni sporazum za delitev sredstev. V delovni organizaciji zdaj pričakujejo, da bodo z novo samoupravno organiziranostjo zdaj uspešneje uveljavili tudi načelo nagrajevanja po delu.
A. Ž.
Hotel z obema depandansama in turistično društvo so letos skupaj poskrbeli za napise in turistične table
V turistično ponudbo Jezerskega za zdaj sodijo predvsem izleti v Karavanke in Kamniške planine
Soba in postelja sta premalo
Jezersko — Turistični delavci na Jezerskem so z letošnjo poletno sezono še kar zadovoljni. Začela se je sicer malo kasneje zaradi vremena, vendar pa bo zato, kot kaže, dlje trajala. Dober obisk beležijo predvsem v hotelu Kazina in v obeh dependansah in v gostišču Velerija z 38 posteljami. Precej slabše kot prejšnja leta je menda v zasebnih turističnih sobah. Kar precej stalnih gostov se je iz njih preselilo v hotel oziroma dependanse, ker v sobah pač pogrešajo kopalnice s sanitarijami.
Čeprav so v glavne značilnosti turistične ponudbe na Jezerskem dolga leta sodili slikovita pokrajina, mirno okolje, zdrav6 podnebje, možnosti za številne izlete v Karavanke in Kamniške planine, zdaj ugotavljajo, da sta soba in postelja za pridobitev gosta premalo. Jezersko z omenjenimi turističnimi ponudbami bi morali bolj reklamirati — pa ne le s prospekti. Prav tako bi se moralo Jezersko pravočasno predstavi t i tudi s cenami v sezoni.
Še neizkoriščene možnosti reklamiranja so v navidez drobnih stvareh. Zakaj se morda ne bi trgovina bolj vključila v turistično ponudbo. Gostje, predvsem tuji, letos precej povprašujejo po konfekcijskih izdelkih, obutvi ... Se največ je spominkov; a bi jih bilo lahko še več. Ob hotelu Kazina je igrišče za tenis, košarko, rokomet. Z napravami upravlja športno društvo. Gostje v hotelu sprašujejo, kje bi dobili loparje, žogice. Letos se je tudi že zgodilo, da so spraševali po kolesih ...
Boljše medsebojno sodelovanje bi bilo vsekakor dobrodošlo. Letos se je na tem področju premaknilo. Hotel in turistični delavci so skupaj pripravili ovčarski bal. Za naprej bi se najbrž veljalo sporazumeti tudi o smučiščih, vlečnici in teptalnem stroju. Zanima-
Z letošnjo poletno sezono so (razen v zasebnih sobah) kar zadovoljni. Gostje vse bolj pogosto sprašujejo po športnih rekvizitih za rekreacijo na igriščih pri hotelu, s katerimi upravlja športno društvo.
nje za bližajočo se zimsko sezono je namreč precejšnje. Hotel z dependansama so že praktično oddani; pa ne le domačim gostom, tudi med tujimi je precejšnje zanimanje. Letos se še posebno zanimajo za Jezersko italijanski gostje - Tržačani. Zdaj, pravijo Jezerjani, bi nam še kako prav prišla v turistični ponudbi bolnišnica za očesne bolezni. Morda bi veljalo v tej smeri razmišljati v prihodnje in v zdraviliški turizem vključiti tudi nedavno odkriti vrelec.
Vsekakor pa velja priporočilo: nadaljevati v smeri, kot so letos začeli, skupaj delati pri ovčarskem balu, kmečki ohceti, pri opremljanju kraja s turističnimi tablami ... Le s sodelovanjem turističnih delavcev z delovno organizacijo in krajevno skupnostjo bo kraj zaživel v turizmu in se otresel tudi kadrovskih težav, s katerimi se sedaj še vse prevečkrat srečujejo.
A. Žalar
Hrup je kuga
današnjih dni
Zdravniki za medicino dela ugotavljajo, da so daleč pred vsemi obolenji okvare sluha, nekateri hrup in njegove negativne vplive primerjajo z razsežnostmi kuge — Že-lezarji največ obolevajo zaradi hrupa
Jesenice — Že sedmo leto jeseniška železarna skupaj z medicino dela v obratni ambulanti železarne intenzivno skrbi za ekološko varstvo pri delu. Po posebni metodi opravljajo preiskave delovnega mesta (stalne, občasne ali nujne) z natančnimi meritvami in potem ukrepajo.
»V obratni ambulanti si skupaj z železarno prizadevamo, da bi v medicini dela uvedli informacijski sistem, terminal in tako za slehernega pacienta takoj ugotovili, kakšne so bile njegove diagnoze ali obolenja v minulih letih. Preventivni pregledi bi bili tako računalniško obdelani, s tem pa bi prihranili veliko več časa in denarja; odpadlo bi veliko administrativnega dela, ki zdaj preveč bremeni zdravstvene delavce,« pravi predstojnik medicine dela dr. Čeh, »Železarna nikdar ni odklanjala koristnih novosti in je tudi zdaj pripravljena finančno podpreti uvedbo informacijskega sistema.
Predstavniki medicine dela, psihologije in ekologije smo izdelali ocenjevalno analizo delovnih mest, da bi dobili veliko podatkov o tem, kakšni so pogoji dela in kako vplivajo na delavčevo zdravje. Vendar pa bo treba opraviti še temeljite ekološke meritve v posameznih obratih, da bi kasneje morda lahko prešli še na patologijo, iskanje vzrokov obolenj, na ergonomijo, ki je veda o tem, kako najhitreje in najbolj učinkovito »rešiti« posamezna delovna mesta, da bi bilo delo kar najbolj produktivno in najmanj nevarno. Ergonomija je v svetu silno popularna, pri nas se s tem že deloma ukvarja Iskra. V železarni si tudi želimo, da bi natančno določili kritična delovna mesta, kjer so nevarni vplivi in nanje takoj reagirali.
Dispanzer za medicino dela bo skupaj z ekološkim oddelkom v železarni pripravil analizo delovnih mest, na katerih so delavci
upravičeni do beneficirane 'delovne dobe, saj je do leta 1980 potrebna temeljita revizija. A počasi se bo treba zavedali, da je delavec izpostavljen negativnim vplivom ne le na delovnem mestu, ampak tudi v okolju, kjer sicer živi. Ljudje niso bilni le zaradi tež kih delovnih pogojev. Zaželeno bi bilo, da bi merili hrup in ozračje tudi izven železarne in da bi imeli ekipe, ki bi spremljale ekološko stanje sleherni dan izven tovarne.
Železarna se zaveda, da se naložbe v ekologijo obrestujejo in zato delavci s področja ekologije sodelujejo že pri vseh novogradnjah, ki se načrtujejo. Nemalo je uspehov, ki so jih dosegli z izgradnjo odpraševalne naprave, rekonstrukcijo odplak, odpravo brusilnega stroja in hrupa na Beli in v Podmežakli. A še so obrati, kjer so delovni pogoji zares zelo težki in zdravju škodljivi. Tu je žal sanacija ekonomsko popolnoma neupravičena in je zato treba stremeti k največji možni industrijski zaščiti zaposlenih delavcev.
V dispanzerju za medicino dela ne odkrivamo novih obolenj. Največji problem, ki je problem slehernega v današnjem času, je hrup in okvare sluha. Navade v družbi se spreminjajo, naš odnos do hrupa še ni pravi in naša preventivna kultura slaba. V žebljar-ni, kjer je največji hrup, bi morali nositi slušalke in bi se tudi z njimi na ušesih lahko med seboj pogovarjali, a jih ne nosi niti 20 odstotkov zaposlenih. V Švici pa marsikateri kmet orje s slušalkami na ušesih.
Ostala obolenja, ki se pojavljajo, niso nujno nastala le zaradi vplivov na delovnem mestu. Za okvarami sluha je največ okvar hrbtenice zaradi nepravilne drže in seveda zaradi pogojev na delovnih mestih. Prosvetljenost bi morala biti večja, saj bi marsikdaj obvarovala ljudi pred bolez nimi. Sodobna medicina bi morala imeti na razpolago moderne aparature, da bi lahko ukrepala tedaj, ko je še čas. Žal se nam v zadnjem času prevečkrat dogaja, da enostavno ne moremo uvoziti aparatur, ki takoj odkrijejo, kje se je pojavila okvara in ki bi znatno obvarovale zdravje delavcev, ki delajo v težkih pogojih črne metalurgije.«
D. Sedej
Nova ribarnica v Kranju
Živilina temeljna organizacija združenega dela Delikatesa jo bo predvidoma konec tedna odprla v Tavčarjevi ulici 1
Kranj — V temeljni organizaciji .Živil združenega dela Delikatesa v Kranju so se odločili, da v mestu odprejo novo ribarnico. Sedanja na tržnici namreč zaradi prostora in drugih razlogov ni ustrezala. Tako so se lotili preureditve Česnove hiše v Tavčarjevi ulici 1, kjer je Delikatesa imela skladišče žganih pijač in galanterije.
Čeprav je prostor sorazmerno majhen (meri 110 kvadratnih metrov), so bila dela dokaj zahtevna. Veljala bodo okrog 13 milijonov dinarjev. Poleg Živil pa je pri investiciji sodelovala še delovna organizacija Droga Portorož.
V novi ribarnici Delfin nameravajo, v primerjavi z dosedanjo, predvsem izboljšati in popestriti ponudbo svežih in zamrznjenih rib. Med drugim bodo ponudili tudi očiščene ribe in nekatere morske specialitete,
ki so dosegljive na našem trgu. V gostinskem delu bo vsak dan na voljo okrog šest vrst rib in po ena ribja malica. Čeprav je bela riba v zadnjem času postala precej draga, ulov morskih rib pa je nasploh dokaj skromen, si bodo še posebej prizadevali, da bodo cene čimbolj zmerne. S ponudbo nameravajo obiskovalce in kupce prepričati, da od rib niso užitne zgolj sardelice, osličevi fiieti in postrvi. Ribe bodo dobivali najmanj trikrat na teden, ribarnica pa bo odprta od 8. do 19. ure.
Nova ribarnica bo, še posebno po nedavni zapori prometa v starem delu mesta, nedvomno obogatila ponudbo. Staro ribarnico na tržnici bodo s 1. septembrom zaprli, bife pa razširili in preuredili.Novo ribarnico Delfin v Tavčarjevi ulici 1 bodo predvidoma odprli že konec tega tedna.
A. Žalar
Stošiču v spomin
Kranj — V četrtek mineva tri-inštirideset let od smrti Milorada Stošiča, člana storžiškega bataljona. Nemci so ga ujeli na Dobr-či, kjer so se zbirali prvi domači partizani, da bi v sklopu kranj-sko-tržiškega bataljona 5. avgusta 1941. leta napadli kaznilnico v Begunjah in osvobodili jetnike. Načrt je bil izdan. Razplamtela se je bitka, v kateri so Nemci ujeli le Milorada Stošiča. V Kranju so ga po strahotnem mučenju pred vojaškim sodiščem obsodili na smrt z obešanjem. Obesili so ga 23. avgusta 1941 na stičišču Koroške
ceste in sedanje Stošičeve ulice. Na tem mestu raste rdeča bukev kot živ simbol stebra, na katerem je umrl prvi ujeti gorenjski partizan.
Skrb za spominsko obeležje Miloradu Stošiču so prevzeli pionirji in mladi iz krajevne skupnosti Zlato polje. Vse krajane Zlatega polja in okolice vabijo na spominsko svečanost ob obletnici Stošičeve smrti, ki bo 23. avgusta ob 19. uri pred spominskim obeležjem. Nastopili bodo pevci okteta iz Predoselj in mladi z recitalom, namenjenim žrtvam druge svetovne vojne.
--I
Na Vogar ju kar po udarniško
Železničarski dom na Vogarju nad Bohinjem je enkratna izletniška točka. Receptorji hotelov v dolini radi pošiljajo svoje goste na Vogar. Le dobro uro hoda iz Stare Fužine, od Hudičevega mosta, pa si na višini 1050 metrov, že v pravem gorskem raju. Za marsikaterega Holandca, Angleža ali Nemca je vzpon na Vogar njihovo prvo srečanje z gorami, njihovo prvo planinsko doživetje.
Tako je bilo tudi na dan našega obiska. Sredi poti smo prehiteli mlado holandsko družino s hčerko. Videlo se je, da niso vajeni vzpona. Počivali so, spet hodili, spet počivali ... A končno so le prišli. Razgled z vrha Vogarja na Bohinj je bil enkraten in z obrazov jim je bilo brati, da so navdušeni, presrečni.
Delovno je bilo ta dan na Vogarju. Iz Ljubljane in iz raznih krajev Gorenjske so, kot že tolikokrat, prišli planinci na udarniško delo. Tokrat so skopali jarke okrog doma in položili 40 metrov valjanca za ozemljitev, da bo koča varna pred strelami.
Veliko udarniških ur so že naredili planinci pri domu, pripoveduje upravnik doma na Vogarju Koci Kušar. Železničarski dom na Vogarju, last Planinskega društva »Železničar« iz Ljubljane, je bil odprt 22. julija 1966. Čez deset let, 1976. leta, so ga prvič povečevali, zdaj pa ga spet že tretje leto dozi-davajo. Se enkrat večji je kot ob otvoritvi. Ko so delali staro hišo, so mislili dozidati samo še teraso. Takrat je zmanjkalo denarja, pa je ostalo nedokončano. Zdaj stoji na tisti terasi velika jedilnica. Planinski turizem se je namreč tod tako razvil, da je bila koča takoj premajhna. Danes ima jedilnica namesto začetnih 25 kar 70 sedežev. Dom ima okrog 50 ležišč. Vse sobe so opremljene s stranišči in kopalnicami. Nove so tudi sanitarije za skupna ležišča.
Letos že vse poletje, od 25. maja sem, ob koncu tedna udarniško delajo. Prihajajo železničarji — planinci, prihajajo planinci z vse Gorenjske. Kar je bilo zidarskih del, so vse prostovoljno napravili. Pri-
MARIJA HRIBAR, OSKRBNICA KOCI KUŠAR, UPRAVNIK DOMA
DOMA NA VOGARJU: »Dokler je NA VOGARJU: »22. septembra, ob
tu gradnja, morajo gostje pač malo 35-letnici   planinskega društva
potrpeti.   Bo pa  prihodnja  leta »Železničar«, bo dom na Vogarju
bolje.« dokončan.«
Železničarski dom na Vogarju je danes še gradbišče. Večina del je bila opravljena udarniško in ker planinci sami pokažejo toliko volje, da bodo nekoč imeli lep, velik planinski dom, tudi železniško gospodarstvo rado primakne kakšen dinar. — Foto: D. Dolenc
Leta 1962 so na Vogarju postavili spomenik padlim železničarjem — planincem.
tličje so zgradili strojevodje in njihovi pomočniki sami. Tudi mariborski železničarji so jim priskočili na pomoč.
Do 22. septembra, za 35-letnico društva, bo dom povsem dokončan. Do takrat bodo naredili tudi novo kuhinjo in uredili zunanjost doma.
Ni lahko novi kuharici in oskrbnici doma obenem, Mariji Hribar, upokojeni železničarski uslužbenki, ki je prevzela dom. Po cel teden ima tu delavce Železniškega gradbenega podjetja. Po štirikrat na dan jim postreže. Večkrat prav zaradi tega trpe gostje. Letos res ne gre drugače. Malo bodo gostje morali potrpeti. Prihodnje leto, ko bodo vse gradnje zaključene, ko bo osebje navoljo le gostom, bo pa bolje. Tako, kot je na Vogarju včasih že bilo.
Teren pod domom bodo še spla-nirali, tako da bodo tu lahko stali šotori. Leta 1986 bo na Vogarju spet tabor borcev železničarjev — planincev. Leta 1962 je bil tu 2. tabor borcev železničarjev — planincev. Takrat je bil odkrit sporne nik padlim borcem železničarjem — planincem na Vogarju. Malo pod domom, čisto na robu Vogarja, od koder je prekrasen razgled na Bo hinj in jezero, stoji spomenik, se stavljen iz železniških tirov. Pla ninsko društvo »Železničar« ga je postavilo.
Vsako leto je tabor borcev želez ničarjev — planincev drugje. Letos bo v Kraljevu, prihodnje leto v Go spiču 1986. bo pa spet na vrsti Vo gar. Že zdaj se pripravljajo na to slovesnost. Iz vse Jugoslavije pri dejo njihovi tovariši — planinci in večino je slovesno, praznično.
Z Vogarja drže izredno lepe pla ninske poti. Od tu prideš na Prši vec, Viševnik, Črno Jezero in preko Komarče v dolino. Lahko pa greš na prijazno planino Blato, planino Jezero, Dedno polje, Ovčarijo in se pod Tičarico spustiš k Sedmerim triglavskim jezerom, od tu pa na daljuješ pot proti Triglavu ali pa na drugo stran, proti Komni, Krnu Bogatinu. Lahko jo pa z Vogarja preko planine Blato in planine Kr stenice, mimo Stogov, mahneš na Vodnikovo kočo in na Triglav. Pre krasne planinske ture so to. Če bo ste prišli v Bohinj le na kopanje, in vam bo postalo dolgčas v dolini, se spomnite Vogarja. V eni uri ste zgoraj, se pri domu malo odpočije te, odžejate in spustite nazaj v doli no. Potem šele bo voda v jezeru pri jala ...
D. Dolenc
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zore
(89. zapis)
Iz Potoka se izmotati, ni kar tako: zdaj te mika stopiti še v bližnji Osojnik pa tudi v nekaj bolj oddaljeno Zalo, ki pa s Tavčarjevim loviščem v žirovski Zali (in z lovskimi novelami V Zali) ni v nobeni povezavi. Le ime je tako lepo, da skoraj ne moreš verjeti, da je Zala pravzaprav zla in ne lepa, zala. Sicer pa se mi vidi tudi Zali log," kot lepa, zala vas z modro se svetlikajočimi skril-natimi strehami. Kaj pa zale Ločanke, ali so tudi te zle? Morda, nekatere — a le redke, vsaj upajmo tako! Potem pa je tu še vzklik Tavčarjeve Mete v Cvetju v jeseni, ko občuduje svojega Janeza, ko je junaško pometal Posavce: »Grozno zal se mi zdiš!« Sicer pa se moram umakniti. Učeni dr. France Bezlaj in profesor France Planina pravita drugače, bolj znanstveno. Moje pisanje pa je bolj čustveno, bolj narobe?
OSOJNIK IN ZALA
Ne bi bilo prav, če ne bi vsaj bežno omenil teh dveh drobcenih zaselkov, v času domovinske vojne pa prav pomembnih oporišč naših fantov, borcev proti okupatorju.
Zaselek Osojnik ima le 23 prebival cev, ki si pravijo Osojnikarji. Žive le na treh samotnih domačijah, na sever-novzhodnem osojnem Blegoševem obronku tik nad sklepom Muštrove grape v nadmorski višni 770 m. Nemci so vasico spomladi 1945 požgali.
Druga, še manjša vasica, ki sodi pod večji Potok je Zala, na nadmorski višini 890 m. Zalarjev pa je le pet. . . Pravzaprav se tako imenuje le samotna kmetija pri Špehu v jarkasti dolini med vrhovoma Plestenjakom (1258 m) in Črtom (1017 m). Dve kmetiji (pri Mohorju in na Kovku), ki sta tudi sodili pod Zalo, sta sedaj opuščeni. Najlažji pristop v Zalo iz Potoka je po kolovozu od Matevžka (št. 15) in mimo Maren-kovca (št. 18) na vrhu prevala.
Od leta 1944 pa vse do konca vojne je bila v Špehovi hiši partizanska lekarna. Pri sedaj opuščeni Mohorjevi kmetiji je imela svoj sedež pokrajinska tehnika za Gorenjsko. V Zali pa tudi sicer niso bili kar tako — imeli so celo svojo malo elektrarnico pod slapom Zale v Skočniku. PRI MARENKOVCU
Ko me je prijatelj vodil v Davčo, sem si seveda želel, stopiti še v Potok — a sem slišal za silno strmino, ki ločuje dolino Selške Sore pri Jesenovcu (Nm 502 m) in potoške kmetije pri Marenkovcu (Nm 975 m), kamor naj bi me vodila popotniška radovednost. Razmeroma kratka pot, se torej v številnih ridah dvigne kar za celih 473 metrov!
No, najprej se je bilo treba ustaviti pri Matevžku in prečitati spominsko ploščo, vzidano v hišno pročelje:
PRAVNIK SVETUJE
ODDAJA NJIVE V OBDELAVO L. N. iz Krope
Ker je ne morete obdelati, ste jo oddali v obdelavo kmetu. Pravite, da kmet to njivo obdeluje že osem let, ne da bi vam za to kaj plačal, razen da vam včasih pripelje nekaj 9rv. Sprašujete, kako bi uredili, da bi za oddano njivo dobili nekaj plačila?
Odgovor: Predlagajte kmetu, ki zase obdeluje vašo njivo, da vam za to nekaj plačuje, če tako želite. Lahko bi z njim sklenili tudi pogodbo. Oddaja njive v zakup verjetno ne pride v poštev. Vsekakor pa se o višini plačila predhodno pozanimajte.
NEDOVOLJENA GRADNJA B. K. iz Kranj
Sumite, da lastnik zemljišča v vaši vasi namerava
pričeti graditi stanovanjsko hišo brez ustreznega dovoljenja. Pozanimali ste se in tudi ugotovili, da na tej
parceli gradnja ni dovoljena. Da je vaš sum utemeljen, je razvidno tudi iz tega, da je lastnik že pričel na parcelo dovažati gradbeni material. Kaj ukreniti?
Odgovor: Vsekakor bo potrebno o nameravani gradnji brez dovoljenja obvestiti gradbeno inšpekcijo. Le-ta bo v primeru, da je vaša domneva pravilna, izdala odločbo o takojšnji ustavitvi gradnje.
SLUŽNOST POTI L. M. z Jesenic
Edina pot do vaše hiše je služnostna. Služnost hoje in vožnje je tudi vpisana v zemljiški knjigi. Kmalu po vpisu pa je sosed pričel kazati nezadovoljstvo in že večkrat vam je zagrozil, da vam bo pot zaprl. Ali ima to pravico?
Odgovor: S tožbo za ukinitev služnosti sosed verjetno ne bi uspel, saj vi druge poti, kot pišete, do hiše nimate. Služnostno pogodbo je sosed prostovoljno sklenil in jo je dolžan spoštovati.
V tej hiši je bilo Gorenjsko vol dročje od 8. IX. 1944 do 23. IlU Okupator je hišo požgal 24. III.il
Sedaj je hiša sicer obnovljen^ bridek spomin na tragedijo, tift' zarjo svobode, bo le ostal.
Nekdanji kolovoz, sedaj kar makadamska cesta, me vodi v d" strmine — iz senčne gozdnate g;' svetle višine na gorskem previtf stoji kar mogočna in lepa kmet), Marenkovcu (pišejo pa se za Cef|» Seveda najprej prečitam izjemolr po oskrbovano spominsko HtojM ploščo na hišnem pročelju:
Štab II. operativne cone je v t, dne 5.7.1943 sklenil iz Gorenji' odreda ustanoviti Gorenjsko m novo brigado, reorganiziran Gorlr1 odred in samostojni Koroški batW
Kaže torej, da se nahajam \tff odročnem hribovskem svetu, k: kar precej varen pred preseneti doline.
Četudi je v dolini ob Selški Soi vje že zdavnaj odcvetelo — jo M soko pod zagonetno goro Črtony češnja začela šele plaho cven-t: trdo mora biti življenje v takihVij — a kljub temu sem videl, da j Marenkovcu sreča doma, prijetnji se počutil v veliki gostoljubni W prijaznih ljudeh (zvestih bralcih! brike!).
Seveda bi moral še kaj nap, znameniti partizanski žičnici u & na preval Kal (1107 m) vzhodno'; ha Blegoša. Tod so si izvedeni) zanski tehniki olajšali prenos nW la in orožja iz Selške doline v !| sko, ter obratno. Vendar o tej zaif napravi žal še nimam dovslj pod« da bi prav napisal. Pa drugič! y
VAŠA PISMA
ALPETOUR NAJ ODGOVORjl
14. avgusta bi moral ob SJ$ peljati iz Voklega avUmd Kranj, pa se to ni zgodilo. Ei| se je dogajalo že pred dopl Dvakrat je potem prišel a rti v Voklo ob pol sedmih, enbu celo ob sedmih. Stalni šofery menda na dopustu. Obvesčer bila avtobusna postaja, a ni\ nič drugače. To kaže, da jii zelo malo mar, ali pridemo \ vočasno v službo ali ne. Pod. pa nam redno trga dodatA redno prihajanje na delo. \
Ker ne vemo, zakaj se je u gajalo, prek Glasa sprašuu odgovorne pri Alpetouru ;«V jasnilo.
Čakajoči v Vol
Tuji gostje imajo denarja le za penzion, domačih pa zaradi dum prav nič ne mikajo hotelske terase. — Foto: D. Sedej
Gradnja pločnika ob Cesti Staneta Žagarja -* Po projektih Cestn^ podjetja Kranj gradi Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kram Tozd Gradnje ob Cesti Staneta Žagarja na Primskovem (od Jake p«, Komunalni coni) na desni strani okrog 300 metrov dolg pločnik, programu naj bi z deli končali do konca septembra. Na koncu i,Si tra širokega pločnika bodo nasproti Plinarne zgradili tudi autobus postajališče, pod katerim bo s Planine potekal vročevod za Komm no cono. Investitor za izgradnjo pločnika in avtobusnega posn je samoupravna komunalna interesna skupnost. Celotna dela bo veljala okrog 5 milijonov dinarjev. — A. Ž.
Kranj znova pleše
Pred dvema letoma je od Darinke Udirjeve, svoje nekdanje plesne učiteljice, pa od Milana Stoka in Dušana Humana prevzel poučevanje kranjske srenje v plesni umetnosti Plesni klub — Že ves čas mu je na čelu Janez Horišek, priznani plesni učitelj
Kranj ■»- Nekdaj so plesa željne Kranjčane v tej umetnosti poučevali redki plesni mojstri, kakršni so danes že veterani Milan Štok, Dušan Homan in Darinka Udir. Vsi trije so še vedno aktivni, toda za vse. ki bi radi plesali, zgolj troje učiteljev ne zadošča. Pred dvema letoma so v Kranju ustanovili Plesni klub, nekakšnega potomca nekdanje plesne šole, ki je zaradi izgube prostora (tam, kjer je danes ljudska knjižnica) propadla. Tudi Plesni klub gostuje v Delavskem domu, kjer je za tovrstno dejavnost daleč naokoli edina primerna plesna dvorana. Od septembra (letos se začne z 10. septembrom) pa vse do junija v njej živahno plešejo bodisi na mladinskih plesih, bodisi si urijo plesne kcrake na katerem od številnih plesnih tečajev. Katerih?
Janez Borišek. predsednik kranjskega Plesnega kluba, plesni učitelj, sicer pa samostojni kulturni delavec:
»Ob koncu tedna običajno prirejamo mladinske plese z mehansko glasbo, namenjeno predvsem mladim. Ti se zabavajo ob disco ritmu, vmes zavrtimo kak ročk komad . .. Tudi nizka cena privlači mlade. Vendar na teh plesih znanje plesne umetnosti, ki jo poučujemo na tečajih, ne pride v poštev, saj so plesi sila množični, in od vseh v gneči res ne moremo terjati doslednih plesnih korakov.
Sicer pa skušamo mlade k plesu privajati kar najbolj zgodaj. Zato pripravljamo celoletno plesno šolo za otroke, v katero vpisujemo otroke od 5 pa do 14 let. Najbolj obiskana sta začetna tečaja standardnih in latinsko ameriških plesov, eden za mladino in drugi za odrasle. Tu se plesalci učijo angleškega valčka, fox-trota, bluesa, polke, džeifa, disco fo-xa ter rock'n'rolla. Program je v obeh skupinah enak, le da pri mla-
dih lahko ritem nekoliko pospešimo. Nadaljevalni tečaj teh plesov potem poglablja nekatere figure, na novo pa se učijo ča-ča-ča, dunajski valček, rumbo in "Sambo, sem tja kak skupinski ples ali pa družabno igro. V iz-popolnjevalnih tečajih, ki se jih udeležujejo resnični ljubitelji plesa, pa proučujejo zanimive figure, jih povezujejo v programe; plese, ki jim najbolj ugajajo, pa dodelajo do popolnosti.
Lani smo imeli tečaj aerobike in ta bo tudi letos, če bo le dovolj prijav. Če je namreč premalo zanimanja, se nam tečaj komajda splača, saj moramo z iztržkom pokrivati najemnino dvorane. Vsi tečaji kajpak niso polnoštevilno obiskani. Toda, ker so nekateri bolj in drugi manj, se nam razlika izravna in tudi ekonomsko kar shajamo.«
Letos kranjski Plesni klub uvaja novost — tečaj argentinskega tanga, ki je na zahodu trenutno najbolj v modi. Med družabnimi plesi bosta letos nova foxtrot in charleston. Pri Plesnem klubu imajo sicer vpeljane
25 let Delavskih univerz Gorenjske
Znanje za delo in življenje
V Delavskih univerzah na Gorenjskem, ki letos slavijo 25 let de la, vsa leta dopolnjujejo paleto izobraževalnih programov — Bo gata bera znanj za delo, samoupravljanje in življenje
polnjevan ja
Delavske univerze, ki v vseh petih gorenjskih občinah delujejo že četrt stoletja, ves čas dosegajo pomembne rezultate pri izobraževanju odraslih. Delavske univerze nudijo vrsto izobraževalnih programov s strokovnega, družbenopolitičnega in splošnega področja. V 25 letih so številnim generacijam odraslih, ki so želeli tako ali drugače izpopolniti svoje zna nje, omogočile, da so z več znanja hitreje in uspešneje reševali težave na delovnem mestu, v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju.
25-letnico dela bodo te izobraževalne ustanove za odrasle praznovale delovno, zlasti bi rade še bolj pripomogle k uresničevanju družbene in zakonske zamisli o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju delovnih ljudi in občanov.
Zanima jih tudi uveljavitev izobraževanja ob delu za deld, kar naj zagotovi stalnost izobraževanja. Družbenoekonomske odnose z združenim delom bo kazalo urediti tako, da bodo delavske univerze laže delale, posebno ob ustreznem ekonomskem vrednotenju vzgoje in izobraževanja odraslih. Sistem usmerjenega izobraževanja je prinesel novosti tudi v delavske univerze, saj terja organizacijsko in vsebinsko celoto. Od do-
osnovnosolskega prek usmerjenega do visokošolskega izobraževanja naj bi odrasli gradili svojo izobrazbo. Tudi s potrebami združenega dela se bodo morale delavske univerze bolj usklajevati.
Najbolj razvejano je letos prav gotovo družbenopolitično izobraževanje, ki goji vrsto izobraževalnih oblik za komuniste, sindikalne aktiviste, delegate in informatorje. Usmerjeno izobraževanje ima letos namen izobraževati v kovinarskih in elektro usmeritvah. Usposabljali bodo tudi inštruktorje za učenje praktičnih znanj v združenem delu in delavce, ki vodijo proizvodno delo in delovno prakso učencev v usmerjenem izobraževanju. Delavske univerze na Gorenjskem omogočajo študij na Ekonomski fakulteti in Visoki tehniški šoli v Mariboru. Strokovno izobražujejo vse — od inovatorjev do voznikov viličarjev. Osnovna šola za odrasle je med prvimi in najstarejšimi dejavnostmi delavskih univerz. Med novejšimi pa velja omeniti analitsko programsko usposabljanje. Velik pomen imajo tudi splošno izobraževanje, tečaji jezikov, pa šola za starše in šola za življenje.
tečaje in plese, vendar' ta togi program ni vsa njihova dejavnost. Na željo šol, mladinskih organizacij in kulturnih društev pridejo poučevat tudi k njim, pridejo jim priredit ples ali aranžirat glasbo za veseli večer. Zlasti zanimivi so tečaji plesa za maturante, ki bi radi znali ob življenjski prelomnici zaplesati četvorko. Lani so za poskus priredili nekakšen družabni plesni večer, na katerem so izbrani plesalci prikazali tisto, kar
so se naučili. Plesi so bili vodeni, napovedovani, skupinski. Večer je uspel, vendar jim je ponovitev znova onemogočila računica.
Plesni klub Kranj, ki sicer ne opravlja edini tovrstnega poslanstva v Kranju in okolici, se otepa tudi z nekaj težavami. Janez Borišek pravi:
»V novi sezoni bi radi svoje članstvo, zdaj nas je 40, malce okrepili. Radi bi pridobili nekaj deklet, vadi-teljic, ki bi vodile ritmiko za otroke. Klubovcem pripada en brezplačni tečaj na leto, kar je menda dovolj vabljivo, da se nam jih pridruži kaj več. Potrebujemo tudi vaditelje. Nekaj nam jih je pomagala zagotoviti Zveza kulturnih organizacij v občini, s katero poleg Zveze plesnih organizacij Slovenije tesno sodelujemo, vendar se nam kdo lahko pridruži tudi po neformalni poti. Tudi za tiste, ki jih zanimajo naše usluge (razne kulturne klube, mladinske organizacije, delovne organizacije, krajevne skupnosti) in bi radi z našo pomočjo priredili plesno prireditev, naj velja naslov Plesni klub Kranj, Tomšičeva 21, telefon 21-130.«
D. Z. Žlebir
Razstava umetnika iz Avstrije
Kranj — V galeriji Kavka bara v Kranju so odprli razstavo priznanega avstrijskega slikarja Konrada Kollerja. Razstava bo odprta do 15. septembra.
Ob mednarodnem srečanju esperantistov
Več kot samo jezik
V Škofji Loki se te dni zaključuje mednarodna konferenca esperantistov, ki je obravnavala esperanto tudi kot eno od možnosti v sistemu obveznega pouka tujih jezikov
Škofja Loka — Skofja Loka gosti ta in minuli teden poznavalce esperanta z vsega sveta. Prek 80 učiteljev esperanta iz 9 držav sveta se je namreč zbralo na 18. konferenci Mednarodne zveze učiteljev esperanta (ILEI), katere tema je bila letos »Esperanto v sistemu pouka tujih jezikov«.
Čeprav se kar v 171 jugoslovanskih šolah blizu 5.500 otrok uči tega mednarodnega jezika, pa o njem preostala jugoslovanska javnost ne ve veliko. Skoraj 100 let je minilo, odkar je učenjak in jezikoslovec Za-menhof osnoval ta umetni jezik, da bi razbil jezikovne pregraje med ljudmi in jim omogočil prijateljevanje brez ovir. Tak je namen esperanta še danes. Jezik se je kmalu razširil po svetu. Najprej je iskal ugodnih tal v svoji domovini Nemčiji. Oče mednarodnega jezika Za-menhof je izdal prvi učbenik, 40-stransko brošurico, ki je vsebovala slovar in zbirko vaj, nedotakljivi temelj mednarodnega jezika. Do konca rojstnega leta sta poleg nemške izšli še poljska in Francoska izdaja. Že čez dve leti pa je seznam esperantistov obsegal prek tisoč naslovov. 1905. leta je bil tudi prvi esperantski kongres. Ob srebrnem jubileju, ki so ga slavili v Krakovu, je esperanto govorilo že 40.000 ljudi, izšlo je prek 1.800 knjig v tem jeziku, od tega tudi več kot 800 prevodov, 78 književnih del, nekaj antologij, znanstvenih tem, namnožili so se slovarji in učbeniki v 31 jezikih
Pred 27 leti je esperanto zašel tudi k nam. Z njim so se prvi ukvarjali zdaj že pokojna profesorja Rudolf Rakuša in Ludvik Prebil ter Peter Zlatnar, še danes »polnokrvni pedagog«, kakor je na letošnjem srečanju dejal predsednik mednarodne organizacije esperantistov Helmut Sonnabend.
Kljub dolgoletni tradiciji pa esperanto še ni našel poti v šole, kjer so se nekateri svetovni jeziki, denimo francoski, angleški, nemški in ruski, ustoličili kot obvezni. Menda še vedno velja prepričanje, da je esperanto kot nekakšno slepo črevo, jezik, s katerim bi v šoli le zapravljali čas, saj je slednjič le umetna tvorba, do katere so običajni znalci tujih jezikov malce nezaupljivi. Vendar so raziskave v svetu in izkušnje poučevanja mednarodnega jezika v najbolj naprednih šolah pokazale, da z esperantom ne zapravljajo časa, temveč ga celo pridobivajo. Učenci, ki imajo namreč za sabo kako leto učenja esperanta, se laže učijo tudi drugih jezikov, bogatijo pa tudi maternega. Zato bi lahko tudi drugje v svetu, kjer še vlada nezaupanje v esperanto, ta jezik vzeli kot osnovo, kot orientacijo za učenje drugih jezikov.
Esperanto kajpak noče izpodriniti svetovnih jezikov, saj so nujno potrebni. A nujen je tudi esperanto, saj je kot mednarodni jezik več kot zgolj jezik. Svetovne jezike potrebujemo, vendar imajo vsi neko pomanjkljivost: vezani so na države, dežele, območja, ljudi, ki jih govorijo. Tako smo se privadili učenju tistih svetovnih jezikov, od katerih imamo največ koristi. Vendar nas noben od teh jezikov popolnoma ne zadovoljuje, saj z njimi ne moremo do vseh ljudi.
Tako so menili učitelji esperanta z vsega sveta, ki zagovarjajo prednosti tega najbolj demokratičnega jezika, s katerim bi lahko zbližali svet. Toda ob vsem tem se vendarle pojavlja dvom, ali je esperanto resnično za vse najbolj demokratičen, saj je oblikovan po merilih evropskih jezikov in kot tak bržkone ni blizu vsem narodom sveta. Pa vendar, temeljna zamisel, naj bi se z njim ljudje zbliževali brez pre-graj, je vredna vse pohvale. ^_D. Ž.
Vtisi z razstave
V jeseniškem razstavnem salonu Dolik razstavlja Janez Hafner
Jesenice — Te dni si Jeseničani in okoličani v razstavnem salonu Dolik lahko ogledamo izjemno zanimiv prikaz mladega slikarja Janeza Hafnerja iz Škofje Loke.
Že prvi trenutek se obiskovalec znajde v svetu malce nenavadnih,
Knjiga — draga prijateljica — V poletnih mesecih, zlasti pa v dopust-niškem času, so dnevi, ko ljudje radi sežejo po dobri in zanimivi knjigi. Za tako knjigo pa je danes treba odšteti kar lepe denarce. Anka Gasser, ki je zaposlena pri Mladinski knjigi pravi, da v teh poletnih mesecih ljudje manj posegajo po leposlovnih knjigah, bolj zanimivi so razni priročniki, dobro gredo v prodajo tudi knjige žepne izdaje. Tudi po besedah Marinke Habjan iz knjigarne Simon Jenko leposlovne knjige ljudi v poletnih mesecih bolj malo zanimajo. Ljudje radi sežejo po novitetah, nekaterim, za dobro knjigo ni žal odšteti dinarja. Drugače pa je v prostorih knjižnega kluba Svet knjige, kjer Lidija l^eb pravi, da je nakup nad pričakovanji. Resda je pri njih malce drugače, posebno še sedaj,ko je čas obveznega nakupa. Vendar, ljudje kupujejo knjige ves čas, odkar je knjižni klub tu odprl svoje prostore. V teh poletnih mesecih prodajo več lahkega branja, drugače pa ljudje kupujejo literaturo vseh zvrsti.
Z dobro knjigo si človek lahko zapolni prosti čas. Če si član Knjižnega kluba, do nje lažje prideš, saj imaš nekaj ugodnosti. Drugače pa moraš za knjigo odšteti kar lepe denarce. V današnjem času, ko so denarnice vse injše, je to bolj težko izvedljivo. Toda še vedno nam preostane knjižnica, kjer si izbiraš knjige po mili volji, čeprav moraš v kranjski osrednji knjižnici za letno članarino odšteti dobrih dvajset starih »jurjev«. T. Dilbija — Foto: I. Kokalj
vendar kompozicijsko in tehnično tako dovršenih barv, da občutimo prav vsako slikarjevo delo do zadnjega barvnega odtenka, notranje svojevrstno doživeto.
Pravimo, da slikar pokrajino prej v sebi »obdela«, vidi jo s svojo notranjostjo, s svojim duhovnim očesom. Svoj vtis pokrajine, škofjeloške ali kraške, slikar z oljno tehniko prefi-njeno prenaša na platno. S svojimi iznajdljivimi slikarskimi prijemi, z večplastnim in zabrisanim nizanjem koloritev na nenavaden način podaja likovno stvaritev.
Pravimo, da ima slikar svoj slog. Ekspresionistični. Iz srca izhajajoč. Tako barvni kontrasti na nekaterih, zlasti večjih platnih, hudo privabljajo škofjeloško pokrajino, seveda posebej doživeto, tudi v nekaj najpreprostejših, a v resnici mojstrskih barvnih tonih.
Likovni svet akademskega slikarja Janeza Hafnerja ni le svet kompozicije in barv. Je tudi študija, fantazija in poezija zunanjega in njegovega notranjega sveta, kar ga razlikuje in odlikuje od drugih mojstrov čopiča in platna.
Tomaž Iskra
Trinajst let Planšarskega muzeja Stari Fužini
Prav te dni mineva trinajst let, odkar je bil (14. avgusta 1971) odprt Planšarski muzej v Bohinju. V opuščeno sirarno šmo tedaj prenesli del večje etnološke razstave o planšarski kulturi na Gorenjskem, ki jo je pripravil Gorenjski muzej in je bila dve leti na ogled v njegovih razstavnih prostorih v Kranju. Obsedno in bogato gradivo iz Bohinja je klicalo po -ajnejši predstavitvi in jo tudi našlo na pranem mestu.
Zima je podajala roko zgodnji pomladi, ko kmetijski strokovnjaki pripravili Bohinjem večer strokovnih predavanj. Bila je pri-ižnost, da zbranim Bohinjcem predlagamo, laj   poiščejo prostor, kjer bi mogli urediti >lan.šarski muzej. Planšarstvo je tedaj že mo-io opešalo. Nova sirarna v Srednji vasi je po tla skupno mlekarsko središče Bohinja. V diko nejevoljo domačinov so prenehali izde-
lovati sir v starih sirarnah po bohinjskih vaseh. Nejevolja zaradi nazadovanja planšar-stva in zavzetost za njegovo muzejsko predstavitev sta dajali svojo vsebino sestanku v Bohinju. Domačini so zavrnili predlog, da bi muzej uredili v Zoisovi graščini v Stari Fužini, sami so v ta namen predlagali opuščeno gj rarno.
Ob gmotni podpori občine Radovljica, ob zavzetem sodelovanju Turističnega društva Bohinj-Jezero, Gozdarsko kmetijske zadruge v Srednji vasi ter Krajevne skupnosti Stara Fužina je bila sirarna v nekaj mesecih pripravljena za novi namen. Načrte za razstavno ureditev prostorov je izdelal Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, tedanji konsevator pri zavodu ing. arh. Peter Fister. Stavba, ki je bila zgrajena za izdelovanje sira, ki zahteva določeno stopnjo vlage, ni bila primerna za
novi namen. Vendar smo upali, da bo nekako šlo. Izdelan je bil asanacijski načrt, gradbena dela z namenom, da bi vsaj delno odpravili nevšečnosti z vlago. Prva leta smo na koncu vsake poletne turistične sezone razstavljeno gradivo v celoti prenesli na podstrešje — dokler nismo obupali. Neprimerni pogoji v razstavnih prostorih niso prizanašali. Slikovno gradivo in besedila je bilo treba obnavljati in zamenjavati. V zadnjih letih je stanje tako, da parcialno reševanje ni več mogoče.
Od ideje do otvoritve planšarskega muzeja je bilo leta 1971 potrebnih samo nekaj mesecev. S tako vnemo so se takrat Bohinjci lotili priprav. Kar ne moremo verjeti, da bi sedanje prizadevanje za asanacijo zgradbe, za katero je že izdelan načrt in bi bilo potrebno za njegovo realizacijo zbrati 800.000 din, pa prizadevanja za vsebinsko razširitev muzeja in za njegovo novo likovno podobo zdaj padla v vodo. To se ne bi smelo zgoditi, čeprav se zavedamo, da so naše gmotne zmogljivosti danes manj ugodne.
Nadrobnejše raziskave, ki so bile opravljene v Bohinju v drugi polovici sedemdesetih let, je v celoti omogočila KUS Radovljica, nekaj celo KS Stara Fužina. Planšarski muzej v Stari Fužini pa ni samo lokalnega in občin-
skega pomena, če upoštevamo dejstvo, da je Bohinj naše najmočnejše planšarsko središče. Pa ne samo zato, ker so tu planine najbolj na gosto posejane. V Bohinju se je najbolj dolgo ohranil sistem individualnega pastir-stva, ki je v tradicionalni kulturi vselej izraz izredne odvisnosti kmetijstva v dolini od plan-šarske živinoreje. V bohinjskih gorah ima vsak gospodar svoje pastirske zgradbe na skupni planini, zato so tu planšarska naselja podobna pravim gorskim vasem. Individualno pastirstvo se je ohranjalo ob izredno živi mlekarski dejavnosti v planinah. In pašna doba je na nekaterih bohinjskih planinah (npr. na Uskovnici) trajala od sredine maja pa vse do božiča. Dokaz o izredni odvisnosti gospodarska bohinjskega kmeta od planšarske živinoreje je tudi njegova pripravljenost za pozitivne inovacije; prav na bohinjskih planinah — na Bitenjski planini in na Govnjaču — je začela delovati leta 1873 prva sirarska zadruga na Kranjskem in danes je planina Javornik lep primer posodobljenega planšarskega obrata na Gorenjskem. Preurejena muzejska zbirka v Stari Fužini bi bila tudi konstruktivno dopolnilo Triglavskega narodnega parka, za katerega smo se že odločili, da je stvar nas vseh.
Anka Novak
6 STRAN
SPORT IN REKREACIJA
TOREK, 21. AVGUSTA 1
ŠAH
Vojko Mencinger:
Šah je igra, ustvarjalnost, tveganje ...
Radovljica — 26-le-tni diplomirani inženir elektrotehniko Vojko Mencinger / Jesenic Je na nedavno končanom 34. slovenskem članskem šahovskem^ prvenstvu /usedel drugo mesto. Vse Je že ku/alo, da bo prvič postal slovenski prvak. I/vrstno je začel turnir. V prvih štirih kolih je V razpredelnico vpisal same eniee. Najprej je premagal kranjskega mojstrskega kandidata 1'nmo/a Bajžlja. zatem enega izmed treh mednarodnih mojstrov in najstarejšega udeleženca prvenstva Stojana Puca, v četrtem kolu s črnimi figurami se Podlesnika. Na pohodu proti Slovenskemu šahovskemu »tronu« je prvič remiziral v petem kolu; takrat si je razdelil točko z medna rodnim mojstrom Rakičem. Sledila je zmaga nad Alojzom Železnikom
pa remi s Šifrerjem in spet cela točka v dvoboju z najslabšim udeležencem prvenstva, z Antonijevi-■čem. Vojko je priložnost, da bi postal slovenski prvak, zapravil v 10. in H. kolu, ko je zaporedoma remiziral s Petkom in Jerasom. Pred zadnjim kolom je imel še vedno pol točke prednosti pred mednarodnim mojstrom Barletom in /a zmago na turnirju bi mu zadostovala že delitev točke v dvoboju, v katerem se je pomeni z neposrednim tekmecem za prvo mesto. Tako je hotelo naključje. Vojko je vodil črne figure, Barle bele. To je bila partija, v kateri sta nasprotnika pokazala vse, kar krasi miselno igro na 04 poljih — borbenost, ustvarjalnost, tveganje ... Po 107 potezah, po dvanaj stih urah in pol igranja, je »črni« podpisal predajo.
Vojko le redko poenostavlja pozicije, ki že po otvoritvi »dišijo« po remiju. Rad igra borbeno, tvegano, ustvarjalno. Odkar se resneje ukvarja s šahom, študira šahovsko teorijo in izpopolnjuje otvoritveni repertoar. Kadar igra z belimi figurami, začne z dvojnim skokom kmeta pred kralja; če ima črne figure, se običajno odloči za »Španko« ali »siciljanko«. Kombinacij ne študira, Zanaša se na svojo ustvarjalnost, na sposobnost, da med večimi možnostmi izbere najboljšo potezo. Med vsemi šahisti mu je najbolj všeč igranje Garija Kasparova. Med svojimi partijami se najraje spominja zmage nad madžarskim
velemojstrom Forintošem — traja la je le 30 potez, dolgotrajnega boja z bosanskim velemojstrom Milanom Vu kičem, vseh dvobojev, v ka terih je dobro igral od prve do zad nje poteze, m vseh partij, pri katerih ni dovolil nasprotniku, da bi razvil svoje igre . . .
»Ustavljajo me na cesti,« pravi, »in me sprašujejo, kdaj bo računal nik premagal šahista. Ne še tako kmalu. Prej se bo pisalo leto 2000. predno bo tehnika močnejša od znanja velemojstra. Poskusili so že z različnimi programi, pa ni bil kos niti slabšim šahistom.«
Vojko je z ratingom 2355 blizu desetega mesta na lestvici najboljših slovenskih šahistov. Na Pirčevem spominskem šahovskem turnirju pred tremi leti je delil četrto do sedmo mesto; takrat je postal jugoslovanski mojster z bero točk, ki je bila le za polovičko preskromna, da bi osvojil naziv mednarodnega mojstra. Ko je presegel rating 2300, je
iz jugoslovanskega mojstra napredoval v mojstra FIDF.
Letos je izgubil pet partij, zadnjo v Radovljici z mednarodnim mojstrom Barletom, 18 jih je zmagal. Svoj največji uspeh je dosegel na letošnjem mednarodnem šahov skem festivalu na Bledu, kjer je vodil od prvega do zadnjega kola in pustil za sabo tudi štiri velemojstre. Lani je na enakem turnirju delil prvo mesto s še štirimi igralci, predlani je zmagal skupaj /. mednarodnim mojstrom Iztokom Jelenom iz Ljubljane.
»Na Bledu, v Radovljici, v Lescah ali#kjerkoli drugod v bližini doma igram precej bolje kot na turnirjih, kjer sem daleč proč od družine in domačih,« pravi Vojko. »Če sem doma, živim razgibano. Prosti čas mi mineva, ne da bi se obremenjeval s šahom. Ko potem napoči čas dvoboja, sem »lačen« šaha. Želim si igre in borbe z nasprotnikom. Povsem drugače je takrat, ko igram na turnirjih daleč proč od doma. Namesto da bi prosti čas izkoristil za sprostitev, mislim na šah in tekmece.«
Načrti, želje?
»Izboljšati rating, igrati dober, ustvarjalen, kombinatoren šah . . .
napredovati.«
C. Zaplotnik
ALPINIZEM
Tržiški alpinisti v domačih gorah
Tržič — Člani Alpinističnega odseka pn Planinskem društvu Tržič so letošnjo poletno plezalno sezono začeli v stenah Velike Paklenice pod Velebitom, kjer je bil tradicionalni prvomajski tabor. Iz tržiškega odseka je sodelovalo 12 alpinistov in pripravnikov. Čeprav je bilo slabo vreme in težavne razmere v stenah, so preplezali 80 smeri, od tega 28 šeste težavnostne stopnje. Premagali so Klin, Jenjavi, Raz klina, Velebitaško, KI kondor pasa in druge zahtevne smeri. Filip Bence in Jože Rozman sta preplezala vsak po šest težkih smeri, Borut Bergant pet in Dušan Markič štiri. Izkazali so se tudi pripravniki, ki so povprečno opravili po osem plezalnih smeri.
Po prvem maju je nastopila »mrtva
sezona«, ki je bila letos zaradi obilice snega še posebej dolga. Alpinisti so v tem obdobju marljivo kondicijsko trenirali. Izvedeli pa so tudi, da z načrtovano mini odpravo (Borut Bergant in Filip Bence) v Karakorum letos ne bo nič, ker jim pakistanske oblasti za to niso izdale potrebnega dovoljenja.
Junija, ko so se plezalne razmere izboljšale, so tržiški alpinisti odšli v Kamniške in Julijske Alpe. Dobro kondicijsko pripravljeni so v enem dnevu preplezali tudi po dve ali tri težke smeri. Pri tem sta prednjačila Bence in Bergant, ki sta v enem dnevu preplezala Šlosarsko smer in Obraz sfinge v severni steni Triglava, nekaj dni zatem pa še Steber in zajedo Šit v Tamarju. Najtežji tovrstni podvig sta v začetku avgusta napravila Bergant in Markič v severni steni Triglava. Preplezala sta Helbo in Čopov steber (VI, 1100 m) in sestopila po prav tako težki Ljubljanski smeri (VI, 700 m). V tržiškem ženskem alpinizmu se je pojavilo novo ime. Poleg že uveljavljene Erne Pan-čur je letos vrsto težkih smeri preplezala tudi Nuša Romih.
Junija je na povabilo Planinske zveze Hrvatske odpotoval z njihovo odpravo v Fanske gore v Sovjetsko zvezo član tržiškega odseka Željko Perko, ki je pred leti vodil tjakaj podobno slovensko odpravo. Filip Bence in Borut Bergant pa sta se uvrstila v jugoslovansko alpinistično odpravo, ki bo spomladi prihodnjega leta skušala osvojiti Yalung Kang.
J. Kikelj
HOKEJ
Po hokejsko znanje na Češkoslovaško
Kranj — 32 članov pionirske ekipe
Hokejskega kluba Triglav iz Kranja in njihov vodja Zvone Zalokar bo v četrtek, 23. avgusta, odpotovalo na osemdnevne priprave na Češkoslovaško. V Trebiču, kje imajo že od 1. julija ledeno ploskev, bodo trenirali dvakrat dnevno pod vodstvom češkega trenerja. Skupne priprave ne bodo obremenile proračuna hokejskega kluba; vodstvo ekipe je nekaj denarja zbralo v delovnih organizacijah, vsak izmed udeležencev pa bo prispeval še po 4500 dinarjev. Čeprav bodo priprave naporne, bodo obenem tudi nagrada pionirjem za dosedanje delo in spodbuda za naprej.
Pionirji so začeli z vadbo junija in so imeli doslej že prek 30 treningov. Po povratku iz Trebiča, kamor hodijo kranjski hokejisti na priprave že vrsto let, bodo nadaljevali s kondicijsko vadbo. V začetku novembra, ko naj bi tudi Kranj dobil ledeno ploskev, se bodo preselili na drsališče Gorenjskega sejma. Ekipa bo tudi letos, tako kot lani, tekmovala v slovenski pionirski ligi skupaj z Jesenicami, ljubljansko Olim-pijo, Kranjsko goro, mariborskim Stavbarjem, vevško Slavijo, celjsko Cinkarno in z ljubljanskim Tivolijem. Lani so dočakali prvenstvo slabo pri-
Povabilo na Škrlatico
Kranj — Planinsko društvo Kranj organizira v petek in soboto, 24. in 25. avgusta, planinski izlet na 2738 metrov visoko Škrlatico. Udeleženci bodo krenili na pot s posebnim avtobusom v petek ob 17. uri izpred hotela Creina, prenočili v koči v Krnici, se v soboto prek Križkih sten povzpeli na Škrlatico, sestopili v Vrata in se še isti dan vrnili v Kranj. Za vse je obvezna planinska oprema. Izlet bosta vodila Milan Šinkovec in Stane Tavčar. Organizator sprejema prijave v društveni pisarni.
pravljeni. Letos obljubljajo, da bodo za vse nasprotnike trši oreh. Trenirajo načrtno in tudi nekaj izkušenj že imajo.
i T*    i i
Priprave na Češkoslovaškem nam bodo zanesljivo koristile.«
• Gregor Gros z Mlake: »Hokej igram tretje leto. Zanj me je navdušil oče, ki je tudi sam pristaš tega športa in še vedno igra za člansko moštvo. Treningi so naporni. Veliko tečemo, počasi pa spet hitro, in delamo različne vaje, ki nam bodo koristile za moč, vzdržljivost in hitrost. Bolje bi bilo, če bi imeli skupno vadbo na ledu tik pred začetkom prvenstva, septembra ali oktobra, toda takrat imamo vsi že šolo in ne bi smeli manjkati. Veselim se že priprav na Češkoslovaškem, čeprav vem, da nas tam ne bodo pestovali. Na Trebič sem mislil že poleti. Nabiral sem borovnice, da sem zaslužil nekaj denarja, precej pa bodo primaknili tudi starši.«
• Gašper Ankele iz Stražišča: »Pio nirji Triglava smo lani prvič igrali v slovenski ligi. Z Olimpijo smo izgubili z več kot 50 goli razlike. To je bil hud poraz. Če pa upoštevamo, da ljubljanski pionirji igrujo skupaj že več kot pet let in da nekaj pomenijo tudi v Fvropi, potem razlika že ni tako katastrofalna. Z jeseniškimi hokejisti smo izgubili s 17:1. V eni izmed tretjin, ko smo prejeli le en gol, smo dokazali, da znamo igrati. Upam, da bo letos že veliko bolje.
Letalski miting in razstava letal v Celovcu — Od četrtka, lil), avgusta, do nedelje, 2. septembra, bosta v Celovcu mednarodni letalski miting in velika razstava letal. V štirih dneh se bo v zraku m na tleh predsta-vilo 60 letal iz /5 držav sveta, med njimi tudi iz Jugoslavije. Na razsta-vi bodo raznovrstna letala, od ultralahkih do Jetov in Oldujcv, med njimi tudi Mirage, Harrier, F-16, Aermacchi, Saab, Boeing 737 City~ Jet, Concorde, verjetno tudi MIG. V soboto in nedeljo bo letalski mitnici, na katerem bodo nastopile mednarodne štafete m italijanska akrobatska skupina Lrecce Tiicolon. (cz)
MOTO KROS
• Robert Posedi s Kokrice: »Prvo hokejsko znanje sem pridobil na zamrznjenem Čukovem bajerju. Pred štirimi leti sem začel trenirati pri mladincih kranjskega Triglava. Lani, ko so v klubu ustanovili tudi pionirsko ekipo, sem se pridružil mlajšim. Tudi oče se je nekdaj ukvarjal s športom, zato ni nasprotoval odločitvi, da bi se udeležil skupnih priprav na Češkoslovaškem. Denar sem izprosil pri mami in stari mami. Upam, da ne bo proč vržen in da se bom v Trebiču naučil novih hokejskih veščin.«
(cz)
Željko Čuk (levo) in Robi Rendidič (desno) na svojih suzukijih
Robi in Željko — prijatelja in tekmeca
Mlada Dupljanca, 16-letni Robi Rendulič in dve leti starejši Željko Čuk, postajata s svojimi suzukiji vse nevarnejša tekmeca najboljšim jugoslovanskim voznikom motokrosa.
Zgornje Duplje — Robi in Željko, prvi bo jeseni zakoračil v drugi letnik kovinarske šole v Škofji Loki, drugi v tretji letnik srednje elektroželezni-ške šole v Ljubljani, sta že v osnovni šoli imela veliko veselje do motorjev. Rada sta se sukala okrog njih, še raje sta se z njimi vozila po dupljanskih poteh. Pred tremi leti, ko sta se začela resneje ukvarjati z motokrosom, sta nerazdružljiva prijatelja naenkrat postala tudi tekmeca.
»Veliko najinih vrstnikov se navdušuje za motokros, vendar vsi za to nimajo možnosti. To je drag šport, saj nekoliko boljši motor stane že več kot 200 tisoč dinarjev. Midva imava srečo, da živiva v okolju, ki je naklonjeno moto športu,« priznavata Robi in Željko, tekmovalca kranjskega av-tomoto društva. Povejmo, da sta bila Robijev stric Ivan in oče Jože nekdaj uspešna tekmovalca v kategoriji do 250 kubičnih centimetrov in da oba zelo dobro razumeta želje mladih fantov.
In kaj je tisto, kar privablja fanta na suzukije?
»Razgibane proge z ostrimi in dolgimi zavoji, strmi vzponi in spusti, »skakalnice«, na katerih je moč poleteti 15 metrov daleč .. . Motokros tudi ni tako nevaren kot cestnohitrostne dirke, kjer je lahko vsaka napaka usodna,« pravita.
»Približno štiridesetkrat sem že padel na treningih in tekmovanjih, a sem jo doslej še vedno odnesel brez hujših poškodb. Le nekaj prask sem staknil. Najbolj se spominjam padca na podljubeljski progi, kjer sem se z motorjem kotalil prek vse dolžine klanca,« pravi Željko. Robi dodaja: »Na dirkah redko padem. Primeri pa se mi na treningih, če pretiravam ali vozim bolj tvegano. Doslej so se še vsi padci končali srečno, če izvzamem tistega na podljubeljski progi, kjer sem nalomil kost na nogi.«
Robi in Željko sta svojo športno pot začela v kategoriji najlažjih motorjev, v razredu do 50 kubičnih centimetrov. Ko sta pridobila prve izkušnje, sta presedlala na 80-kubične dir-kalnike, letos pa se v tekmovanju za državno prvenstvo preskušata tudi v skupini      motorjev prostornine
125 »kubikov«. V treh letih, kolikor« resneje ukvarjata z moto športol sta zamenjala vsak po tri motorje. ». trening nimata najboljših možnost Proga v Podljubelju je sicer odlični vendar pa je precej oddaljena. Fanji sta namreč še brez šoferskih izpita in morata za vsak trening poprosi starše, da jima prepeljejo dirkalni^ do znanega vadišča nad Tržičem. R»t bi in Željko sta speljala progo tudi bližini doma, po gozdu v Bistrici, veti dar je nevarna in bolj primerna .! preskušanje motorjev kot za kakf šenkoli resen trening." i Kaj je pomembnejše — motor al njegov »jezdec«?
»Motorje imamo vsi, ki tekmujem, v kategoriji do 80 kubičnih cent.litrov, približno enake,« pravita mlad< Dupljanca. »Odloča voznik, človelj Midva imava to prednost, da nanw veliko pomagajo starši. Glavno bes*} do imajo pri pripravi motorja Svet jejo nama, kako izpeljati ta ali oij ovinek. Opozarjajo naju na nev ar:., sti na progi in podobno. Pri izboljšaj motorja sodeluje tudi Niko Matjaž j kranjskega Autocommerca, z dodaj no opremo pa nama pomagajo neb ter i obrtniki.« \
Robi in Željko se vztrajno prebij, ta med najboljše voznike motokrojj v Sloveniji in Jugoslaviji. Čeprav m
šele na začetku športne poti, se lahko pohvalita z nekaj odličnimi M zultati. Robi je delil prvo mesto rf mednarodni dirki v Novi Gorici, |m so poleg jugoslovanskih tekmovalo vozili še italijanski in avstrijski ■ kači. V točkovanju za republiško i venstvo je bil že prvo leto tretji v svj ji skupini, lani drugi, letos pa po dve dirkah in dveh zmagah (v PodljuN lju in Žireh) vodi v kategoriji f 80 kubičnih centimetrov z 21 točkan prednosti. Željko se najbolj spomin, tretjega mesta na mednarodni dirk:) Lenartu, letošnjega drugega ruta na dirki v Podljubelju in lanska tretjega mesta v skupni razvrstm slovensko prvenstvo. Fanta vew obetata irt če bosta tako nadaljeval bomo o njiju še slišali.
C. Zaplotnik
r
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
KLAVRN ČUV Al
I/, nezaklenjehega pesjaka je Skofjelocanu izginil mlad jazbečar. Očitno ni bil kaj prida čuvaj, saj ga je nekdo ukradel. Čez nekaj dni so tatu prijeli, toda ta se je branil, da mu je pes takoj prvi dan ušel in da mu to lahko štejejo kot olajševalno okolnost.
PRENOČIŠČE ZAGOTOVLJENO
Vso noč je ubogi M. P. kolovra-til po Kranju, ker ni imel kje pre-spati. Na prostem ga je zeblo, iz vež so ga preganjali. Tudi na železniški postaji mu ni preveč ugajalo. Tam pa so se ga usmilili miličniki in mu ponudili toplo, suhg in povsem zastonj prenočišče. Le zjutraj ga je moral skrbno počistiti za seboj.
KAKO SE ORIENTIRATI?
Saj res, kako? Cestarji so izkopali smerokaze za avtokamp na Podljubelju. Neka ženska je ogorčeno telefonirala miličnikom, kako bodo poslej turisti našli pot v kamp. Nekaj podobnega se je pred časom dogodilo tudi lastniku restavracije Center v Lescah.
NE, PIHALA PA NE BOM!
Tako odločno se je postavila v bran svoji treznosti M. M., ki so jo miličniki ustavili pri mejnem prehodu Korensko sedlo. Dejala je, da ni nič popila, toda znaki so bili očitni, ker jo je kar zanašalo. Toda saj so še druga sredstva! Zadevo bo presodil sodnik za prekrške.
Priložnost dela tatu
Pravijo, da se turistična sezona kar dobro izteka tudi kar zadeva kazniva dejanja zoper premoženje. Le da bi bili lahko poleg budnih hotelskih uslužbencev in miličnikov na neprestanih obhodih previdnejši tudi turisti
Nekdaj je bila slika turističnih središč tudi v kriminalističnih arhivih drugačna kot je danes. V letoviščih, kjer so počitnikovali denarni turisti, se je na vsakem koraku ponujala priložnost, ki dela tatu. Vlomov v hotelske sobe, v avtomobile, počitniške prikolice ali nepovabljenih obiskov v šotorih je bilo več kot dovolj. Tedaj so zlikovci na oni str a ni zakona resnično živeli kot v raju. Potem pa se .je pri turističnih delavcih in organih za notranje zadeve oglasil alarmni zvonec in že prihodnjo sezono je bila druga pesem. Boljša varnostna služba, budnejši recep-torji, čuvaji parkirišč na neprestanih obhodih, poostren miličniški nadzor, vse to je storilo svoje. Čeravno je tudi danes v turističnih krajih še dovolj priložnosti za .kaznivo dejanje, pa si okoreli kriminalci ne upajo več privoščiti izleta v tako izpostavljen kraj, kjer ga lahko kdo zaloti, če že ne miličnik, pa vsaj kak samozaščitno nastrojen receptor ali nočni čuvaj.
Zahvaljujoč skrbnejšemu odnosu vseh delavcev v turističnem središču ' do varovanja varnosti turistov in njihovega premoženja se slika v primerjavi s preteklostjo popravlja. V sezoni ni prav nič več vlomov, kraj in ropov kot v katerih koli drugih mesecih, pravijo pri Upravi za notranje zadeve Gorenjske v Kranju. Celo zimske kraje smuči in drage opreme so iz nekdanje obsedenosti postale redkost.
Tako so na Bledu letos v turistični sezoni petindvajsetkrat vlomili, v Kranjski gori dvakrat manj in v Bohinju osemkrat. Večino vlomilcev so razkrili in dejanja razjasnili: na Ble-
du in v Kranjski gori jih je pojasnjenih po 15 in v Bohinju trije. Kaže, da še vedno najbolj uspevajo nasilni vstopi v avtomobile, saj je v njih neredko puščenega toliko upor;abnega blaga, od tranzistorjev do nemarno vrženih denarnic z vsemi dokumenti in seveda denarjem. Na Gorenjskem so v sezoni vlomili kar v 108 avtomobilov. Le 25 storilcev so za zdaj našli. Toda turistična središča ne izstopajo bistveno, saj je bilo celo v tržiškom koncu več vlomov v avtomobile kot pa na Bledu (tu so bili 4), v Bohinju (le eden) ali v Kranjski gori (dva).
Zelo donosno je vlaml janje v počitniške hišice, saj so nekatere prava skladišča zanimive robe za vlomilce. Nedavno si je na primer tat, ki je s sekiro prišei v notranjost vikend hišice, prilastil vse — od posode do perzijskih preprog in dragocenih odej. Največ vlomov v počitniške hišice so beležili na škofjeloškem, kar 10. V Radovljici so bili 3 vlomi, na Bledu 4, v Bohinju 2, v okolici Kranja 3, kar so kriminalisti že vse razjasnili in vlomilce polovili. Tudi oba jeseniška vloma so razkrili, treh tržiški h in treh kranjskogorskih pa še ne.
Miličniki in drugi varnostni delavci ne morejo biti povsod, zato tudi previdnost lastnikov, morebitnih oškodovancev, ne bi bila odveč. Ko bi bolj pazili na svoje premoženje, tatovi ne bi tako lahko prišli do njega kot zdaj. Sicer pa to velja bolj za-tujce, ki imajo očitno še dovolj, da lahko kaj od svojega premoženja pogrešajo. Domači turisti so se namreč že bolj naučili varovati svoj plitev
Žep- D. Z. Zlebir
Kaj menijo o smrtni kazni
Človekovo življenje je nedotakljivo ...
... Smrtna kazen se sme izjemoma predpisati in izreči samo za najhujše oblike hudih kaznivih dejanj.« Tako je zapisano v 175. členu Ustave SFRJ.
V pravosodju, družbenopolitičnih organizacijah in sredstvih javnega obveščanja se vse več govori o smrtni kazni, o njeni upravičenosti oziroma neupravičenosti. Kaj pa o njej menijo občani?
• Roza Kosel iz Dupelj: »Tudi jaz pravim — zob za zob. Kdor zasluži smrtno kazen, naj ga to resnično doleti.«
nja. Lepo pravi nek naš rek: glava za glavo!«
• Mirko Dejanovič, taksist iz Kranja: »Smrtne kazni ne smemo ukiniti. Če človek stori zares hudo dejanje, potem zasluži tako kazen. Zob za zob!«
• Andreja Zakotnik iz Tenetiš:
»Smrtna kazen sploh ni noben vzgojni ukrep. Potrebne so druge oblike kaznovanja. Da človek stori neko hujše dejanje, mora za to imeti vzrok. Po mojem mnenju je tudi sama družba, okolje, v katerem tak človek živi, kriva za nje-•govo ravnanje.«
• Jože Tavčar iz  Dru lovke:
»Smrtna kazen je neke vrste vzgojni ukrep. Zlasti naj to doleti tistega, ki res naredi sadistično dejanje, se spravi na otroka, žensko.«
• Marija Siler iz Kranja: »Po
mojem mnenju smrtna kazen ni potrebna, saj vsak človek nerad umre. Potrebno bi bilo več prisilnega dela, pa bi bilo tudi kaznivih dejanj manj.«
• Vojko Krčinar iz Britofa pri Kranju: »Smrtna kazen mora biti, strogo je treba kaznovati ljudi, ki se lotijo otrok, nemočnih žensk. Za hudodelca ni pomilova-
• Zoran Vakoričič iz Kranja:
»Smrtna kazen je prestroga in je človek ne zasluži. Malo več prisilnega dela, pa bo bolje.«
• Vinko Vrbnjak iz Kranja:
»O smrtni kazni mi je težko govoriti, ker sem zdravnik. Zdravnika namreč ne zanima, ali je človek, ki ga pripeljajo v bolnišnico, hudodelec ali ne. Je samo človek, ki je potreber pomoči. Kar se tiče smrtne kazni, pa pravim: ne sodi drugega, da ne boš sam sojen T. Bilbija Foto: I. Kokalj
Za večjo prometno varnost
Voznikom motornih vozil ob začetku šolskega leta
V kratkem se bo začelo novo šolsko leto. Ceste bodo spet polne otrok. V brezskrbni mladostni razposajenosti včasih tudi pozabijo na prometne nevarnosti. Zato bodite nanje pozorni in uvidevni, kajti tudi od vas je odvisna njihova varnost na cesti. Posebno pozorni morate biti do prvošolčkov, ki so še boječi in povsem neizkušeni. Mnogi izmed njih se bodo morda prvič samostojno vključevali v promet in se se ne zavedajo številnih nevarnosti. Najmlajši bodo prve mesece opremljeni z rumenimi ruticami, v mraku pa bodo nosili kresničke, da bodo bolj vidni.
Najbolj nevarno je na prehodih za pešce, kjer otroci posamično ali v skupinah prečkajo cesto. Otroci so prepričani, da se jim na prehodih ne more nič zgoditi. Zato se ne prepričajo vedno dovolj, ali je pot na drugo stran ceste varna. Nekaj časa jim bodo pomagali pionirji prometniki, ki jih morate prav tako upoštevati kot prometne miličnike. Spoštujte vse prometne znake, ki opozarjajo na šolo in otroke, pa tudi najnovejšega, ki označuje vozilo, ki prevaža šolarje.
Veliko učencev, ki so že opravili kolesarski izpit, se v šolo pripelje s kolesom. Njihovo obnašanje na cesti ni vedno takšno kot velevajo pravila. Kadar se boste bližali skupinam otrok ali kolesarjev, zmanjšajte hitrost in jih opozorite nase. Tako boste preprečili marsikatero nezgodo ter- jih navajali na red in samozaščitno ravnanje.
Mrak
Ljubezenski prepir s tragičnimi posledicami
25-letna Luca K. je v nedeljo, 12. avgusta, potem ko sta se vrnila z neke zabave, do smrti zabodla svojega 26-letnega prijatelja Damjana Š. pred njunim stanovanjem na Jesenicah
Jesenice — Minulo nedeljo, 12. avgusta, sta se 25-letna Luca K., doma iz Jajca v Bosni, zdaj pa stanuje na .Jesenicah, in njen leto dni starejši prijatelj Damjan Š.. vračala z zabave v stanovanje, kjer sta kak mesec skupaj živela. Tam se je vnel silovit prepir, med katerim je fant izvlekel nož in menda dekletu zagrozil /. njim, ta pa mu ga je iztrgala in Damjana z njim trikrat zabodla v prsi, tako da je pred domačimi vrati izkrvavel.
Tega dne sta zaročenca praznovala pri prijateljih rojstni dan njihove hčerke. Luca se je na veselem praznovanju, kjer je bilo dosti pečenja in rakije, dobro počutila in nič kaj je ni mikalo domov. Njen fant Damjan pa je imel prihodnje jutro delo v tovar-
ni in je silil domov. Šele po prigovarjanju se je dekle odločilo, da odide s fantom.
Zaradi tega je med zaljubljencema, ki sta mesec dni živela složno in brez prepirov, doma izbruhnil žolčen prepir, v katerem je fant dekletu očital, kako da ga ni ubogala na prvo besedo, in v jezi izvlekel nož. Nož mu je skrila, toda zagrozil ji je z dru gim. Luca pa si tudi groziti ni pustila. Nemudoma ga je jeznemu ljubimci iztrgala iz rok in ga zabodla. Kasneje je izpovedala, da je nameravala Damjana le toliko raniti, da je ne bi več nadlegoval in da bi lahko zbežala. Zbežala je res, ranjeni fant pa za njo, vendar se je pred hišo zrušil, obležal na pločniku in zaradi hudih ran izkrvavel.
VARNA HOJA V GORE
Kdaj in kako po brezpotju
Planinec sme hoditi po brezpotju šele takrat, ko dobro obvlada hojo po nadelanih poteh. Razen tega mora dobro poznati svet, kjer se želi gibati, znati se mora zavarovati, če bo zašel v težave, predvsem pa mora imeti ob sebi tovariša, ki je vešč hoje po brezpotju.
Ta pravila veljajo za vzpenjanje po brezpotju, opozoriti pa je treba tudi na nevarnosti pri sestopanju po njem. Če planinec dobro ne pozna celotnega območja, naj se nikar ne odloči za sestop po brezpotju v sredogorju in še zlasti v visokogorju! Kljub poznavanju območja pa lahko zaide v težave, če ga zaloti slabo vreme ali megla. V tem primeru ga lahko reši dolgotrajnega tavanja le dobra karta, kompas in za orientacijo potrebno znanje.
Vzpon po melišču je izredno naporen. Olajšujejo ga večje skale, na katere lahko planinec stopa s celim podplatom. Pri sestopu mu je ljubše meli.šče iz sipkega grušča. Če ga najde, se v razkoraku opre na pete, porine kolena naprej, telo pa drži v rahlem predklonu. Glede na strmino dela daljše ali krajše korake in pri tem izkorišča plazenje grušča. Na vsakih .30 do 50 metrov spusta po melišču se ustavi, umakne iz smeri sestopa, preveri, ali ni sprožil večjega kamna, počaka, da pretežni kamniti tok steče mimo, nato pa sestopa naprej.
Skalne plošče, ledene površine in strjena zemlja v melišču so lahko hudo nevarni, če ob drsenju po melišču planinec nenadoma naleti na tako oviro. Melišča, po katerih želi drseti, mora torej poprej dobro poznati!
Po uravnanem grušču je vzpon ali sestop fizično manj zahteven kot v melišču. Pobočja, na katerih se skale in grušč menjavajo z zelenicami, zahtevajo sicer vso pozornost planinca, vendar mu večje skale zelo olajšujejo gibanje. Na večje skale, ki so v grušču utrjene, ali na večje šope trave stopa, če se le da, z vso površino podplata, saj tako zmanjša utrujajoče zdrsa-c* vanje.
Hoja prek skalnih plošč zahteva, da si le-te najprej Ogleda. Če so plošče potresene z drobnimi kamenčki, porasle z mahom, pokrite s prstjo ali tanko plastjo požleda in podobno, pomenijo pri prečenju veliko oviro in nevarnost. Takih plošč se je zato najbolje izogibati! Pri prečenju plošč naj planinec stopa s celim podplatom, da da zagotovi potrebno trenje. Podplate čevljev pred tem očisti zemlje in drobnih kamenčkov!
Kraški svet s svojimi vrtačami, kotlići, brezni, škrapljami, žlebiči in drugim izredno popestruje naš gorski svet, obenem pa veča njegove nevarnosti Razgibanost takšnega terena, ostre skale, težavna prehodnost v temi in megli gotovo zahtevajo večjo pozornost planinca; ob tem ne terjajo nobenih posebnih prvin tehnike gibanja.
Izpostavljeni predeli v gorah, kot so grebeni, police, vrhovi, strme poti in podobno, zaradi varnosti narekujejo planincu, da se jih loti šele tedaj, ko je za njim nekaj izletov, na katerih je spoznal in preizkusil svoje zmožnosti in obnašanje v zahtevnih položajih. K hoji po zahtevnem svetu sodi primerna telesna in tehnična sposobnost, pri čemer sta zelo pomembna občutek za ravnotežje z zanesljivim korakom in preudarnost gibov.
Oprimke ali opore in stope mora planinec pred vsako obremenitvijo preizkusiti. Kadar ni prepričan o trdnosti stopa, se opre na roke in se s konico čevlja rahlo dotakne mesta, kamor želi stopiti. Če skala ni trdna, se bo premaknila, tato mora planinec poiskati drug stop. Oprimke ah opore zagrabi s prsti ali roko in jih skuša na rahlo zamajati ah premakniti. Premikajočih se oprimkov ali opor seveda ne sme uporabljati!
Planinec naj si zapomni, da je stope, oprimke in opore treba obremenjevati poševno navznoter, torej v smeri njihovega ležišča. Na stope stopa, Če je le mogoče, z vsem podplatom in konico čevlja navznoter, proti pobočju. Previsokih s topov se izogiba, dober prijem in oporo pa si bo zagotovil, če bo prste ali roke prilagodil oprimkom oziroma oporam.
S. Saje
O LA8 8. STRAN
PROGRAM PROIZVODNJE ■ 1984
inleš
INLES 61310 RIBNICA, Partizanska 3 Telefon: h.c. (061) 861-411 Direktor: (061) 861-050 Telegram: Inles Ribnica Telex: 31262 yu inles
Žiro račun: TOZD Trgovina SDK Ribnica št. 51310-601-13250
Kombinirana okna KOMBIVAK
Okna in balkonska vrata KOMBIVAK so zasnovana kot toplotno — in zvočnoizolacijska okna. Izdelana so iz lesa (smreka/jelka) s kombinirano trojno zasteklitvijo (enojno steklo + izolacijsko steklo). Les je globinsko zaščiten po posebnem postopku vakuumske impregnacije — 5 do 10 mm globoko. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Na okna KOMBIVAK lahko montirate omarice z roletami, polkna, medstekelne žaluzije ali druga senčila.
OKNA INOVAK z izolacijskim steklom
Okna in balkonska vrata INOVAK so izdelana iz lesa (smreka/jelke) in zasteklena z izolacijskim steklom. Les je impregniran in lazumo obdelan. Okna so opremljena z obrtno-nagibnim okovjem in so sestavljiva med seboj. Za zapiranje večjih odprtiin lahko uporabite fiksne stene. Na okna in vrata INOVAK lahko montirate omarice z roletami, naoknice ali druga senčila.
ROLETNA OMARICA z roleto
PVC-roleta je vgrajena v roletno omarico, ki je narejena iz furnirane iverke. Vodila rolet za okna so odmična, za vrata pa fiksna in izdelana iz eloksirane pločevine. RV-omarice so enotne za program oken KOMBIVAK in INOVAK.
OKNA JUG IN NAOKNICE
Sestavljena so iz vezanega okna in naoknice s pomičnimi letvicami. So lazurno obdelana, nezastekljena in se odpirajo okoli vertikalne osi. Okna in vrata JUG so sestavljiva med seboj.
GIBLJIVA POLKNA
Polkna G sestavljajo okviri in pomične naoknice ki so okovane, opremljene z zadržalniki m zapirali, kovinski deli so pasivizirani. Polkna G so lazurno obdelana in so namenjena za vgraditev na okna KOMBIVAK in INOVAK ter okna standardnih dimenzij.
SOBNA VRATA
So sestavljena iz podboja in krila. Vratna krila so v izvedbi:
— ultrales
— mahagonijev furnir
— finalizirana (lakirana)
Vratni podboji, univerzalni (levi-desni):
— masivni (smreka/jelka) za mokro vgraditev, grundi-rani
— suhomontažni za suho vgraditev, lakirani, v izvedbi mahagonij ?li tanganjika
— slepi, za mokro vgraditev, obvezni za kasnejšo vgraditev suhomontažnega podboja.
VHODNA, GARAŽNA VRATA IN STRANSKI ELEMENTI
Vratna krila imajo lesen podboj (garažna kovinski), krila so obložena s prof iliranimi letvicami iz lesa eksot ali trdih listavcev. Površinsko so lakirana ali obdelana z lazur-nim premazom, zastekljena, opremljena s cilindrično ključavnico in odkapno eluksirano pločevino. Stranski elementi so izdelani iz lesa eksot ali trdih listavcev v dimenzijah, ki dopolnjujejo širino in višino vrat. So zastek leni in površinsko obdelani kot vrata. Element LVS-1/P ima vgrajen pisemski nabiralnik. Mreže so kovinske in jih naknadno montirate.
Po posebnem naročilu vam lahko dobavimo:
• vezne letve
• pokrivne letve
• zadrževalnike naoknic
• komplet sider za vgraditev oken in vrat
PRODAJNA SKLADIŠČA (industrijske prodajalne): 61310 RIBNICA, Kolodvorska ul. 34, tel (061) 861-212 25260 APATIIM, Sunčanska bb, tel (025) 772-041 22330 NOVA PAZOVA, Leninova 103, tel. (022) 331 155 35230 ĆUPRIJA, Cara Lazara 92, tel. (035) 61-409 51231 JURDANI-OPATIJA, tel. (051) 741-330 18000 SLAVONSKI BROD, Matosevičeva bb, tel (055) 231-026, 241-510, 241-410
55300 SLAVONSKA POŽEGA, Beogradska bb. tel (055) 72-845
56000 VINKOVCI, ul. Moše Pijade 101, tel (056) 11-367 14220 LAZAREVAC, ul. Janka Stajčića 50, tel (011) 813-217
PREDSTAVNIŠTVA:
18000 NIŠ Sindelićev trg 22/7, tel (018) 42-189 91000 SKOPJE, tel (091) 229-846
56230 VUKOVAR, Sajmište 41, tel (056) 42-624 (/a Vojvodino)
79000 MOSTAR, Avenija 105, tel (088) 33-969 71000 SARAJEVO. Leninova 7b, tel (071) 30-874
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 21. AVGUSTA
ino • inovak okna z izolacijskim steklom
ko - kombivak nestekljena okna
kos ft I • kombivak kombinirana okna
roletna omarica z roleto
— mere so modularne
"V
]l l[
RV 8/9 RV 10/9 RV 12/9 80/30.28    100*30/28 120/30/28
RV 14/9 140/30/28
RV 14/9 140/30/28
RV 18/9 180/30/28
RV8/12 RV-10/12 RV-12/12 80/30/28    100/30/28 120/30'28
RV 12' 12 120.30 28
RV 14/12 140.'30<28
RV 14 12 140 30 28
60'60
IN0 6/6
KO 6.6
80/90
INO 8/9
HO 8/9
100/90
l NO 10'9
KO 10'9
120/90
INO 12'9
KO 12 9
KO 14/9
140/90 INO 14/9 0
KO 18'9
80-120
INO 8/ '2 KO 8.12
100 120
INO '0 12 *0 10 12
120.120
INO 12 12
KO 12 12 -
120 120 INO 12 12 D
140 120 INO 14 12 KO '2
140 120 NO 14 i2 O
"V
cz
-J
RV 18/12 180/30/28
RV8/14 RV 10/14 80/30/28 100/30/28
RV 12/14 120/30/28
RV 12/14 120/30/28
□ C
H
r—11---it
RV 14/14 140/30/28
RV 14.14 140'30/28
RV 18/14 180/30/2b
RV 21/14 210'30 28
RV 10/18 100.30.28
RV 12 18 120 30 28
RV 822 80 30 28
180/120
INO 18/12
KO 18/12
80/140
INO 8/14 KO 814
KOS III
100/140     | 120/140 INO 10/14   j INO 12/14
KO 10 14    IKO 12/14
KOS III
KOS III
120/140
INO 12/14 D
INO 14/14
KO 14.14 KOS III
INO 14/14 D
180-140
INO 18/14
KO 18/14
210/140
INO 21.14
kos ni
INO 10 18
KOS III
'20 180 80.210 INO 12 18 IN0821
fiksne stene
Z3
11
C
RV-14/22 RV-8/22     RV-10/22     RV 14/22
140/30/28 80/30/28    100/30/28 140/30/28
RV 14/18 140/30/28
RV-10/22 RV 14/22 100/30/28 140/30/28
INO        - INOVAK OKNA TERMOlZOLACUSK A/AbTEKL'Tt V KO ■  KOMBIVAK OKNA NESTEKLJENA OKNA
KOSIH    = KOMBIVAK OKNA S KOMBINIRANO TROJNO ZASTEKLITVIJO
način odpiranja
desno
okna
vrata
140/210
INO 14/21 D
80/220
INO 8/22
KO 8/22
100/220
INO 10/22
140/220
INO 14/220
KO M/22
140/180
INO 14/18 F
100/220
INO 10/22 F
140/220
INO 14/22 F
odpiranie po horizontalni osi
E
odpiranje po vertikalni osi \j
gibljiva polkna
okna z gibljivimi polkni
60/60
G 6/6
JUG 6/6
80/90
G8/9
JUG 8/9
100/9C
G 10/9
120/90
G 12/9
JUG 12»
Lip!
140/90
G 14/9
G 8/12
JUG 8/12
1
100/120
G 10/12
120/120
G 12/12
JUG 12/12
140/120
G 14/12
80/140
G8/14
JUG 8' 14
100/140
G 10/14
120/140
JUG 12/14
140/<40
G 14/4
JUG 14/14
180/140
80/210
G 8/21
80.220
JUG 8/22
100'220
G 10/22
mere so modularne
JUG ■ okna z gibl|ivimi polkni G gibljiva polkna
140/220
G 14/22
JUG 14/22
sobna vrata
P 1-7 P1-8 P14
P 2-7 P2 8 P 2-9
P 3-7 P 3-8 P3 9
J P-3 i____i P-2 U_
P-1
Podboji:
masivni M 10-7 M 10« M 10-9 M 15-7 M 15 8 M 15-9 M 22 9 M 28 9
suhomontaini SN 12-7 SN 12* SN 12 9 SN 16-7 SN 16* ŠN 16 9 SN 22 9 SN 28-9
modularna mera
proizvodna mera
mizarska
svetla mera
7M
70/205
61/198,5
8M
80/205
71/198.5
9M
90/205
81/198.5
1
1
vhodna, garažna vrata in stranski elemenj;
enokrllna vrata dim.: 107/209
OE-18MV        OE-12MV        OE-10MV VE-0
VE-1
VE-2
dvokrilna vrata dim.: 130/209
[Irc
VE-3
VEHO OE-28MV VE-212
OE-20 MV
garažna vrata dim.: 238/209
mere so modularne
LVS-2dim tfft
LVS-3dim
5
VE-23
LVS-1 LVS-1/P LVS-4dim.: 1 dim.: 40/209_
pridržujemo si pravico do konslrukci|Skih sprememb, ki ne vplivaio na lunkaonlnosl
199776
321174
P$/+/D
191116
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Kranj, JI,A 2
oglaša prosta dela in naloge?
DELAVCEV BREZ POKLICA ZA VAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA
za TOZD Kmetijstvo — Obrat Mešalnica močnih krmil Skofja Loka 2 delavca
Posebni pogoj: izpit za varnostnika, 3 mesece delovnih izkušenj
za TOZD Mlekarna Kranj — 1 delavca
Posebni pogoj: izpit za varnostnika, 3 mesece delovnih izkušenj, znanje slovenskega jezika
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PTT PROMET ŠKOEJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge:
DOSTAVLJANJE PTT POŠIIJK na področju pošte Železniki (1 delavec) in pošte Gorenja vas (1 delavec).
Pogoji: — končana osemletka ali osnovnošolsko*izobraževanje — vozniški izpit A in B kategorije
Delovno.razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Za opravljanje dela dobi delavec službeno obleko.
Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za FFT promet Skofja Loka, Titov trg 9, Skofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
MMk     Na podlagi sklepa 6. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 16. 8. 1984 delovna skupnost LJUBLJANSKE BANKE, TEMELJNE BANKE GORENJSKE KRANJ
objavlja dela in naloge
- OPRAVLJANJE TERMINALSKIH POSLOV
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del zahteva:
—srednješolska izobrazba ekonomske, splošne ali finančne smeri — leto dni ustreznih delovnih izkušenj, Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1. J O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi.
NOVO ŠOLSKO LETO JE PRED VRATI
bogata izbira zvezkov,
šolskih torbic, pisal, copat, oblačil
in ostalih potrebščin,
ki jih vaš šolar potrebuje!
VELEBLAGOVNICA
(nI nama
SKOFJA LOKA BLAGOVNICA CERKNO
NOVO V BOROVLJAH NOVO V BOROVLJAH
HEI
Trgovina z bogato izbiro materiala in y opreme za vodovodno in centralno insta-lacijo, keramiko, kopalniške opreme, pe-
= čl,...
CILOVIC
BOROVLJE
VVerkstrasse 1 tel.: 9943-4227-3525 Delovni čas: 7.30-12. 13.-17.
ob sobotah 8. —12."
POSTREŽBA
V SLOVENŠČINI
IZDELKI NAJBOLJ ZNANIH PROIZVAJALCEV • UGODNE CENE
TURBINE GENERATORJI ELEKTRONSKI REGULATORJI
PRENOSNE MIKRO HIDROELEKTRARNE ZA MOČI 500 VV—30 KW tel. (061) 267-633
i
AIR 1984 — AiRi98«i mednarodna letalska razstava in miting
CELOVEC, 30. 8—2. 9. 1984
Prijave in informacije v vseh poslovalnicah Kompasa
NOVO   NOVO   NOVO   NOVO   NOVO   NOVO   NOVO      NOVO NOVO
Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski material, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10% POPUSTA.
hen€jyit
Lackfabrik £fl$l Seebacher Allee42 A-9500 Villach
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V KRANJU V SODELOVANJU Z DOPISNO DEIAVSKO UNIVERZO UNIVERZUM V LJUBLJANI
organizira v šolskem letu 1984/85 dopisno izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe po programih usmerjenega izobraževanja v kovinarskih in elektro usmeritvah in sicer:
1. Po skrajšanih programih za kovinarje bomo izobraževali kandidate v naslednjih usmeritvah:
— obdelovanje kovin
— vzdrževalec in upravljalec strojev
— spajalec in rezalec kovin
V izobraževanje po skrajšanih programih se lahko vpišejo kandidati, ki so dokončali šest razredov osnovne šole in so zaposleni. Šolanje traja dve leti, ki se potem lahko nadaljuje v srednjih programih.
2. Po srednjih programih za kovinarje bomo izobraževali kandidate v naslednjih usmeritvah:
— oblikovalec kovin
— preoblikovalec in spajalec
— monter in upravljalec energetskih naprav
— finomehanik
— strojni mehanik
— strojni tehnik "
V izobraževanje po srednjih programih se lahko vpišejo kandidati, ki so zaposleni in ki so uspešno končali osnovno šolo ali uspešno končali skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja. Za usmeritve od prve do pete alineje šolanje traja tri leta. Za smer strojni tehnik pa šolanje traja štiri leta.
3. Po skrajšanih in srednjih programih bomo izobraževali tudi kandidate, ki se bodo odločili za pridobitev strokovne izobrazbe po programih za energetika in sicer v naslednjih usmeritvah:
— elektromonter
— elektroinštalater
— obratovni elektrikar
— elektromehanik
— mehanik za popravilo gospodinjskih aparatov
Vpisni pogoji za kandidate so isti kot so vpisni pogoji za izobraževanje po programih za kovinarje.
ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA
Dopisno izobraževanje je organizirano tako, da udeleženec dobi program izobraževanja in ustrezno literaturo z navodili za izobraževanje. Predvidena so tudi predavanja in srečanja udeležencev s konzultacijami za posamezne predmete. Prav tako je za udeležence izobraževanja predviden čas za vaje in praktično delo v skladu z zahtevami posameznega programa. Pripominjamo, da gre za metodo racionalizacije izobraževanja odraslih, ki je v današnjem času neizogiben proces.
Z izobraževanjem bomo pričeli 1. oktobra 1.1. Vsa predvidena predavanja, konzultacije,vaje, praktično delo bodo organizirana v Kranju.
NAČIN PRIJAVE
Kandidati dobijo na delavski univerzi prijavo, ki jo izpolnijo in opremijo z naslednjimi dokumenti:
— potrdilom o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti aH
— spričevalom o dokončani osnovni šoli ali
— spričevalom o dokončani poklicni šoli ali
— zadnjim šolskim spričevalom
— rojstnim listom
— potrdilom o zaposlitvi
— 2 fotografiji za indeks
— potrdilom delovne organizacije ali izjavo o kritju stroškov šolanja
— 250 din prijavnih stroškov.
PRIJAVE SPREJEMAMO DO 15. SEPTEMBRA 1984.
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE PRI DELAVSKI UNIVERZI TOMO BREJC KRANJ
vpisuje v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole.
Prijavi za vpis je treba priložiti spričevalo o zadnjem končanem razredu, rojstni list in potrdilo o zaposlitvi. Šolanje je brezplačno.
Pouk je organiziran 3—4 krat tedensko v popoldanskem času. Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali v dopoldanskem času.
Prijave za vpis bomo sprejemali do 5. septembra 1984 vsak dan, razen sobote, od 8. do 16. ure.
Podrobnejše informacije dobite na delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, C. Staneta Žagarja 1 ali po telefonu št. 27-481.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
sprejema prijave za vpis kandidatov v
— začetne  in  nadaljevalne  tečaje angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine
— v tečaj slovenskega jezika za občane iz drugih republik in pokrajin
Pouk na tečajih se izvaja dvakrat tedensko v popoldanskem času.
Prijave sprejemamo do 15. septembra 1984, vsak dan od 8.—16. ure.
Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, C. Staneta Žagarja 1 ali po telefonu štev. 27-481.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
sprejema prijave za izobraževanje v izvenšolskih oblikah:
— tečaj strojepisja
— tečaj blagajniškega poslovanja
— tečaj knjigovodstva
— tečaj za vodenje poslovnih knjig
— tečaj skladiščnega poslovanja
— tečaj za upravljalec naprav za centralno ogrevanje
— tečaj stenografije
— tečaj tehniškega risanja
Prijave za vpis v tečaje bomo sprejemali do 15. septembra 1984 vsak dan, razen sobote, od 8. —16. ure.
Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, C. Staneta Žagarja 1 ali po telefonu štev. 27-481.
wm® mktt *&m® mhn *0m@ mfat šMw     ^g^agfeg gtog agto o0m@ Mfat
r
30. JUBILEJNI MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO VINARSKI SEJEM VINO 84
OD 27. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1984
POKUŠNJA NAGRAJENIH VIN IZ VSEGA SVETA, IZBRANE GASTRONOMSKE SPECIALITETE, ZABAVA, PLES . . .
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI ODPRTO: ZABAVIŠČNI PROSTOR OD 10. DO 24. URE RAZSTAVA IN MEDNARODNA DEGUSTACIJA OD 10. DO 19. URE
GLAS 10. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 21. AVGUSTA )}
ALPETOUR
HOTEL CREINA KRANJ HOTEL TRANSTURIST SKOFJA LOKA
PRIREJATA DNEVE ŠUMADIJSKE KUHINJE, PESMI, PLESA IN GLASBE
V Kranju vam bodo na voljo specialitete šumadijske kuhinje na žaru v dneh od 22. 8. do 25 8 1984 od 16. do 24. ure na terasi hotela Creina
V Škofji Loki pa bodo pripravi šumadijske specialitete v restavraciji Turist v dneh od 22. 8. do 25. 8. 1984. ter na prireditvah pred hotelom Transturist.
VEČER ŠUMADIJSKIH PLESOV, PESMI IN GLASBE
Sreda 22. 8. 1984 od 18. do 24. ure pred hotelom Transturist v Škofji Loki
Četrtek 23. 8. 1984 od 18. do 24. ure pred hotelom Creina v Kranju
VELIKA PRIREDITEV: FOLKLORA, PESMI IN GLASBA JUGOSLOVANSKIH NARODOV
Petek, 24. 8. 1984 od 18. do 24. ure pred hotelom Creina v Kranju
Sobota. 25.8. 1984 od 18. do 2. ure pred hotelom Transturist v Škofji Loki
Nastopajoči: KUD ABRAŠEVIĆ • ANSAMBEL SINKOPE • ZO-RICA MIROVIĆ
V primeru- slabega vremena bodo prireditve v restavraciji hotela Creina in hotela Transturist.
Prijatelji odlične šumadijske kuhinje in kulturno-umetniškega ter zabavnega programa ne zamudite priložnosti, ki vam jo nudita ko-2»     lektiva Creina in Transturist z gosti iz Smederevske Palanke.
Q   Vstopnine ni!
O
KULTURNA SKUPNOST KRANJ
Po sklepu 12. seje Sveta za*razvoj objavlja
RAZPIS
za predložitev kulturnih programov samostojnih kulturnih delavcev za leto 1985.
Samostojni kulturni delavci občine Kranj lahko predložijo svoje programe za leto 1985 na posebnem vprašalniku, ki je na voljo pri strokovnem delavcu Kulturne skupnosti Kranj.
PrijaVe sprejemamo do 15. septembra 1984 na naslov: KULTURNA SKUPNOST KRANJ, Trg revolucije 1, Kranj
Delovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve PEKO n. sol. o., Tržič
Objavlja v splošnem sektorju dela in naloge
ORGANIZIRANJE IN VODENJE ANALITSKEGA ODDELKA
Pogoji za sprejem:
— ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
— seminar o razvidu del in nalog ,
— seminarji s področja nagrajevanja in ocenjevanja delovne uspešnosti delavcev
posebne zahteve:
— sposobnost vodenja in organiziranja
— sposobnost sodelovanja
— samostojnost pri delu
— objektivnost
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne.
Komisija za delovna razmerja
delovne organizacije Astra Maloprodaja
TOZD BI.AGOVNICA Ljubljana, Bežigrad 6
objavlja prosta dela in naloge za blagovnico v Kranju, Prešernova 10
PRODAJALEC TEHNIČNEGA BlJ\GA (za določen čas)
— šola za prodajalce in 1 leto delovnih izkušenj
PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA (za nedoločen čas)
— šola za prodajalce in 1 leto delovnih izkušenj
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: SOZD Astra DS Skupnih služb Ljubljana, Titova 77 — kadrovska služba v roku 8 dni od dneva objave.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v
pokoju
JOSIP URH
Od njega smo se poslovili v četrtek, dne 16. avgusta ob 16. uri na pokopališču v Kranju.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
NARAVA DAJE NAJBOLJŠE
če jo negujete. Stroje, opremo, priključke, ročna kmetijska orodja, ročne in hidravlične stiskalnice, grozdne in sadne mline, kotle za žganjekuho, razne mreže, dobite v Metalki.
Čaka vas bogata izbira.
Metalka, Blagovnici Ljubljana
1
in Maribor, prodajalne Ptuj, Kamnik, Domžale
@ metalka
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih n gojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:0
Pod tč. L:
visokošolska smeri,
izobrazba tehnič
Iskra
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike
KRANJ. n. sol. o.
Na osnovi sklepov samoupravnih organov razpisujemo in objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge^
DELOVNA SKUPNOST ADMINISTRATIVNO TEHNIČNIH SLUŽB
1. DIREKTOR PODROČJA KVALITETE
2. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC za planiranje izdelave posebnih orodij
TOZD TOVARNA ŠTEVCEV
3. VODJE KONČNE KONTROLE ŠTEVCEV
4. VODJE MONTAŽNE SKUPINE
ZA DELOVNO ORGANIZACIJO
5. VEČ ČISTILK za čiščenje proizvodnih, sanitarnih in pisarniških prostorov
5-letne delovne izkušnje, od tega«' leta na odgovornejših področjih t'\
spodarskega poslovanja,
— znanje tujega jezika
— pogoje, določene z družbenim do& : vorom o uresničevanju kadrovsF politike v občini Kranj.
Mandat za razpisana dela traja 4 leta. |
Pod tč. 2.: — visokošolska izobrazba strojne sn\ ri ali visokošolska izobrazba orgal1 zacijske smeri z obvezno srednješ, sko predizobrazbo strojne smeri, v^j
— 4-letne ustrezne delovne izkušnje :
Pod tč. 3.: — visokošolska izobrazba niške smeri,
— 4-letne delovne izkušnje
Pod tč. 4.: — 4-letna    srednješolska izobrazi elektrotehnične smeri — šibkj tok'1
— 4-letne ustrezne delovne izkušnje1 !
elektro^;
Pod tč. 5.: —
zaželene delovne izkušnje, starost nad 18 let.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o
vanju pogojev lovnih izkušenj
in kratkim opisom dosedan?ili'i j pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA KIBERNETIKA Kadrovska shTiV Savska loka 4, 64000 Kranj. lu\
ISKRA
TOZD tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov »Elektromotorji«, n. sub. o., ŽELEZNIKI - OTOKI 21
Komisija za medsebojna delovna razmerja ponovno razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1. VRATARJA (1 izvajalec)
Pogoji: — končana osemletka
— sposobnost komuniciranja
— poznavanje nalog varovanja in nadzora Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
2. ČISTILKA (3 izvajalke: 2 za nedoločen čas, 1 za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Prijave sprejema kadrovska služba v ISKRA TOZD »Elektromotorji« Železniki, Otoki 21, v roku 15 dni od objave.
v
DVAKRAT TEDENSKO 4 PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK O LAS
notranja
TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ
oglaša
PROSTE RAZPISANE 1984/85
za smeri izobraževanja:
1. izdelovalec obutve I izdelovalec obutve II
2. gumar gumarski tehnik
ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO
15 štipendij 10 štipendij 3 štipendije 1 štipendija
Poklici, ki jih pridobite po smereh izobraževanja pod točko 1. so: šivalec zgornjih delov obutve, sestavljalec obutve, krojilec obutve, izdelovalec spodnjih delov obutve, dodelovalec obutve, izdelovalec zgornjih delov obutve, izdelovalec spodnjih delov obutve in sestavljalec obutve, čevljar. Šolanje traja 2 ali 3 leta. Poklici, ki jih pridobite po smereh izobraževanja pod točko 2. so: gumar - izdelovalec tehničnih izdelkov, gumarski tehnik. Šolanje t raja 3 ali 4 leta. Kandidati morajo predložiti:
— prijavo o štipendiranju (obrazec 8,40)
— fotokopijo zadnjega šolskega spričevala.
Kandidati naj zahtevano dokumentacijo oddajo najkasneje do 31. 8. 1981 na naslov Tovarne obutve »Peko« Tržič — kadrovski oddelek.
zavaruje
triglav
Ljubečna Celi
hlevitj
tlak za hleve tel.: (063) 25-80ta
OREK, 21. AVGUSTA 1984
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE
11. STRAN GLAS
MALI OGLASI el: 27-960
HODAM
Prodam rabljena OKNA in VRATA. >knu 140x 150 in 130 x 130. Vrata -lalkonska in glavna s stekli. Informu-ije po telefonu št. 21-012 9763
► Prodam motorno ŽAGO zu obžago-V 'anje lesa. Tel.: 50-981, naslov v oglasnem oddelku . 9764
Prodam 20-120 kg težke PRAŠIČE - Stanonik, Log 9, Šk. Loka 9766 Prodam šest tednov stare, grahaste »ETELINČKE. Cena 100.- din. Stano-lik. Log 9, Šk. Loka 9767 Ugodno prodam nov »punkt« APA-IAT 3 + 3 mm in nove blatnike za gol-a. Tel.: 23-308 9775 Prodam rabljeno strešno OPEKO— ikinda. Naklo, tel.: 47-313 9788 SKOBELJNI  STROJ  s priključki, ,ov HIDROFOR 220 1, nov MOLZNI "   rTROJ, dve breji KRAVI, stroj za izde-»vo»folo opeke s 380 modeli, shiedel MMNIK 12 m, premer 200 mm - pro-lam, Kovač Bogdan, Vinharje 1 — Po-jar.f 9904 Prodam      več     PRAŠIČEV od mJU —100 kg  težkih  in več japonskih MAC. Posavec 16, Podnart 9914 ^  Prodam majhne PRAŠIČKE, breje "V|VINJE PO izbiri in 200 kg težko TELIJO — simentalko. Pušavec, Hudo 3, |L fržič. tel.: 47-183 10020 i:   j Prodam BIKCA — simentalca, sta reči fa 10 dni. Zaplotnik Marjan, Letence 6, \0 »204 Golnik 10021 l Prodam BARAKO 4x5, elekt rično a 3 )MARICO in belo MIVKO ter SAMO-^.COLNICO. Britof 220 F, tel.: 23-220.
10022
T    Prodam ZI.ATO ZA ZOBE in žensko )| POROČNO   OBLEKO,   roza barve ■SF t. 38. Tel.: 25-861, int. 202 dopoldne " 10023 Prodam KUHINJO in SPALNICO -letnik 1968, rabljeno 4 leta, za 5 SM. VI. (064) 77-656 10024
V Pr^arn hrastove HLODE in MLIN ^j.a mletje žita. Tel.: 77-622 10025 \\-  ^rodarn   termoakumulacijsko PEČ
^•kvv in balkonska VRATA 210x70 e loknom    110x90    - zastekleno. ^ lel.. 28-531 10026 \-   Prodam  75 kv.  metrov hrastovega fl RNIRJA. Ropret Janez, Cerklje 296
10027
Prodam motorni ŽAGI dolmal in 0.8 m kupim ELEKTROMOTOR K  >d 9-10 kw, 1400 obratov v minuti. Ol-e, ja Torkar, Smoleva 5, Železniki 10028 Prodam macesnove DESKE, debeli-»e 50, 25, 18 mm. Štefan Grmek, Ko->r; vnik 52, p. Boh. Bistrica 10029 Prodam ELEKTRIČNI KABEL PGP c* 1.5 mm — 400 metrov. Ogled v pe-jv »k popoldne. Prebačevo 7 10030 JV .Prodam skoraj nov barvni TV Iskra
V daljinskim upravljanjem, tel.:26-683, ^Jkornova 12, Kranj 10031
nnomA^režno KOSILNICO, vpre--su OBRAČALNIK in OVNA stare«.
V mesecev. Tel.: 77-801 10032 y Frodam lažjo KRAVO s prvim tele-
om in vprežni OBRAČALNIK v okva-1    Bertoncelj Brane, Zg. Dobrava 4
> ). Kamna gorica, tel.: 79-603 10033
Prodam OVCO, Voklo 83, tel.: 49-127 »O 20..30 uri. 10034 "V^^^dam dobro »hranjeno DNEVNO ^/??BOoSPALNlCO ter 380-litrsko hla-lilno SKRINJO. Hribar - Gubčeva 5, Cranj, tel; 22-575 popoldne 10035 Nemška, čistokrvna OVČARJA brez Odovnika prodam. Zg. Bitnje 194 pri »U.škarni. 10036 Prodam brezhibno, dobro ohranjeno XTROŠKO KOLO na 5 prestav, znam-
* Rog. Vili Eržen, Maistrova 7 Rado-ijica, tel.:75-817 10037 i Prodam 600 komadov strešne OPEČE, sive barve - Trajanka - nova. »00 komadov »ŠPIČAKA«. Tkalec Vikari j a, Gasilska 9, Šenčur 10038
Prodam cca 1200 komadov rabljene, ■mentne strešne »folc« OPEKE. Mrak Bojz, Zg. Bitnje 173   ' 10039
V Prodam KRAVO s teletom in alumi-Htoasti SOD 1500 1. Bodešče 36 10040
Prodam dobro ohranjeni GI.ASBE-<JI CENTER Gorenje in raznovrstne •lošče Šmid Roman, c. I.maja69 franj, tel.: 26-524 10041
Prodam 42 kv. metrov UMETNEGA fAMNA za »cokl«. Naslov v oglasnem ddelku. 10042
Prodam moško, dirkalno KOLO rog
* Super, SUŠILNIK perila gorenje, MENJALNIK in »starter« za austin 800. Informacije po tel.: 66-984 10043
REVOLVER - STRUŽNICO Pirex - Pittler 40 prodam. Tel.: 24-493 10044 Prodam nekaj ton CEMENTA in 0 kg LESOLA — temno rjav. Žano-a i6, Kranj 10045 Prodam ZLATNIKE in SREBRNIKE M IS 1978 - komplet. Naslov v glasnem oddelku. 10046 3 Prodam OVNA — jezerskosolčavske (asme. Tel.: (061) 881-142 10047 Prodam  traktorske GUME Pirelli J R 24 in traktorsko PRIKOLICO ra-fljeno. Tel.: (064) 69-333 med 14. in uro. 10048 Ugodno prodam kotno SEDEŽNO pARNITURO, zakonsko POSTEUO FOTOAPARAT Zenit in »FLEŠ«, lodnart, tel.70-060 10049 Prodam OTROŠKO OPREMO: komin ran italijanski voziček PEG, vozi-Mi (marela) PEG, zložljivo stajico, po-»ljico z jogijem, tel.: 27-225 10050 Prodam  več  brejih  TELIC, brejo RAVO in BIKE stare nad 6 mesecev, režno    KOSILNICO. dvobrazdni fflLUG,   enobrazdni OBRAČALNIK, ■ o     1     za konjsko
vprego ter bočno KOSILNICO za trak tor steuer. Hru.še52 pri Smledniku, tel: (061) 627-198 101151
Prodam UMETNOSTNO ZGODOVINO v slikah. NAŠO BESEDO in Sheakespearjeva ZBRANA DELA. Naslov v oglasnem oddelku. 10052
MIKRORAČUNALNIK   Sinclair Z X-81 -t- 16-K-RAM ugodno prodam. In formacije po tel.: 26-095 10053
Ugodno prodam 6 shiedel DIMNIK brez zračnikov in tuljave premera 20 cm ter bakrene cevi premera 3/8 cole. Robnik, Stara c. 24, Kranj 10054
Prodam skoraj nove 4 GUME Tiger-radial 145x13 za Zastavo 101. Ušlaj, Ul. M. Pij ade 17, Kranj - po 15. uri
10055
GLASBENI CENTER grundig RPC Hi-Fi 300 z zvočnikoma prodam. Informacije na tel.: 28-737 10056
Prodam POSTEUO 200 x 100 z jogijem. Informacije na tel.: 28-737 10057
Prodam 30 kv. metrov DESK za »fab-jon« širine 8.7 in debeline 1.5 cm, dvakrat barvane s sadolinom-palisander. Informacije po tel.: 23-404 10058
Prodam več simantalskih BIKCEV, starih od 14 dni do 2 mesecev. Brence Martin. Gorenja vas 14 nad Šk. Loko
10059
Raztegljiv  KAVČ in  2 FOTELJA
— rabljeno, poceni prodam. Tel.: 21-204
10060
Prodam HLADILNIK. Tel.: 24-789 Prodam TELETA — starega 3 tedne
— simentalca. Zg. Brnik 37, Cerklje
10062
Prodam TELICO simentalko, staro pol leta. Porovne — Poženk št. 6, Cerklje 10063
Prodam 2700-litrsko CISTERNO za gnojevko. Repnje 40. Vodice 10064
Prodam RAČUNALNIK ZX 81-16 K RAM. Tel.: 22-889 popoldne 10065
Prodam gumijast ČOLN maestral-9 SD. Pravst Janez, Zasavska c. 6, Kranj 10066
Prodam več brejih OVAC — mladih. Klemenčič  Vinko,   Bukovščica  št. 8,* Selca 10067
Prodam rabljeno strešno OPEKO (kikmda), 2.000 kosov, novo strešno opeko — betonsko — 500 kosov, nov REZERVOAR za tekočine 4.000-litrski. Informacije po tel.: 82-126 10068
Prodam dobro ohranjeno diatonično HARMONIKO - štirivrstno. Dominko Štefan, Planinska 15, Lesce 10069
• Prodam PRIKOLICO Adria 330 STD2 z novim baldahinom. Informacije po tel.: (064) 27-231 od 8. do 9. ure
10114
SANSUI KOMPONENTE in športno KOLO na 12 prestav ugodno prodam. Krajne, V. Vlahoviča 9 ali tel.: 27-481 dopoldne 10115
Prodam TV Ei Niš in kotni BRUSILNIK. Jaklin, C. Jaka Platiša 5, Kranj
10116
Ugodno prodam TROSED in 2 FOTELJA. Dolenc, T. Vidmarja 10, Planina II, Kranj, po 19. uri 10117
Ugodno in poceni prodam SURF in-grad. Šegula Darko, Gregorčičeva 9 Kranj. Tel.: 24-957 10H8
Prodam trajnožarečo PEČ kiippers-buseh. Rant Anton, Zali log 11, p. Železniki ' lojj,,
Prodam sprednje traktorske UTEŽI — primerne za Zetor Štore Deutz in IMT. Spenko, Bukovica 2, 61217 Vodice *>12"17 10120
Prodam eno leto stare PAVE — samca in samico. Zg. Lipnica 1, Kamna gorica pri Radovljici 10121
Prodamo italijanski, športni OTROŠKI VOZIČEK in STAJICO. Na Skali 7. Kranj 10122
Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Tel.: 24-013 10123
PEČ TAM stadler 40.000 cal. ter LADO 1200 — karambolirano prodam. Informacije po tel.: 67-121, int. 261 od 6. do 14. ure 10124
Ugodno prodam malo rabljeno MOŠKO KOLO. Pfajfar. Janeza Puharja 4, Kranj ali telefon 28-896, popoldan.
10125
Zelo ugodno prodam SESALEC, PRALNI STROJ PS 30L OTROŠKO KOLO (za 3 leta), ČRNOBEL TV. Oblak Vanda, Britof 364, Kranj. 10127
KUPIM_
Kupim jesenove in lipove PLOHE, debelina od 3 cm naprej. Mizarstvo Ši-vic, Dobro polje 3, 64243 Brezje 0976
Kupim HIŠO v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati na šifro: Gotovina
VOZILA
Prodam ZASTAVO 128, letnik 1982. Informacije po tel.: (064) - 77-055 9749
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Polajnar, Binkelj št. 13, Šk. Loka 9845
Prodam RENAULT 10. Informacije po tel.: 60-465 vsak dan razen sobote in nedelje 9848
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, obnovljeno, registrirano do avgusta 1985. Voglje 78 A, tel.:49-175 9858
Prodam RENAULT letnik 1979, Češ-njevek 3, Cerklje 10070
Poceni prodam UNIMOG 1500, letnik 1977. Vršnik, Kranj, Gregorčičeva 34 10071
Prodam R-12 DACIA. letnik 1973 za 8.5 SM in ZASTAVO 101 za 13 SM. Bevc, Kamna gorica 44 11)072
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1969 — obnovljeno (karoserija 1977, motor 1980), registrirano do maja 1985. Ogled možen popoldan Roblek, Bašelj 62
10073
Prodam nov JUGO 45 in LADO 1500, tel.:22-215 10074
— v soboto ves dan. Informacije po tel.: 61-361, int. 320 dopoldne. Irena Sturm,
Prodam TOVORNO PRIKOLICO s cerado za osebni avto. Informacije po tel.: 28-433 po 20. uri 10075 Prodam skoraj novo traktorsko KI-PER PRIKOLICO, enojna kolesa, po zelo ugodni ceni, tel.: 49-060. naslov v oglasnem oddelku 10076 Prodam  karambolirano ZASTAVO 101 GT, letnik 1983, neregistrirano. Informacije: Zelnik, Orehovlje 32, Pre-doslje - Kranj 10077 Prodam 125 P, letnik 1982. Mandelj-čeva 13. Kranj 10078 Prodam ZASTAVO 101, dobro ohranjeno,   letnik   1976,   s prevoženimi 70.000 km,  registrirano do januarja 1985, garažirana, prvi lastnik. Ogled od 14. ure dalje pri Sodja, Tomšičeva 51, Jesenice 10079 Ugodno prodam VVARTBURGA -caravan, letnik 1973. Miro Kavčič, Mladinska 1, Žiri, tel.: (064) 69-582 10080 Ugodno prodam neregistrirano ZASTAVO 750, letnik 1970. Pipanova 7 Šenčur, tel.:41-000 10081 Ugodno prodam MOTORNO KOLO MZ 250 TS delux in CZ Enduro 250. Informacije po tel.: 45-170 10082 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik  1974, registrirano do februarja 1985 in SPALNICO - kombinacija rjave in bele barve. Gliha Bojan, Cesta 4. julija 3. Bistrica pri Tržiču. 10083 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Noč Stane, Cesta 4. julija št. 13, Tržič (Bistrica) tel.: 50-739 10084 Prodam JUGO 45, letnik 1982, tel : 77-641 10085 Prodam AVTO 126 P, letnik 1979, tel.: 79-435 popoldne. 10086 Prodam MOTOR JAWO 175 cem v voznem stanju. Klockl Vencelj. Planinska 14, Lesce. Ogled vsak dan popold ne od 14. ure dalje 10087 Prodam PEUGEOT 404, letnik 1968, dobro ohranjen, stroj po generalni, 48.000 km. Komac Zora, Cankarjeva 20, Tržič 10088 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do maja 1985 in MOPED APN 4 S. Informacije v petek in soboto. Praprotnik Janez, Mošnje 30, Radovljica 10090 Prodam GOLFA, letnik 1976 - nemški, 4 vrata, temno rdeče barve, odlično ohranjen.  Stare  Ivan,  Hrastje 148, Kranj 10091 Prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1976. Miha Dukarič, J. Gabrov-ška 30, Kranj 10092 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Ogled vsako popoldne po 16. uri mucije pc Irena St
Hotavlje 36, Gorenja vas 10093
Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1972, . PRIKOLICO do 700 kg, SEKULAR za BCS kosilnico. Predoslje 87/A 10094
Prodam 126 P, letnik 1979. Jezerska c. 102, Kranj 10095
ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam. Seljakovo naselje 55, Kranj. Ogled vsak dan po 18 uri 10096 " Prodam R-16 odlično ohranjen, registriran do junija 1985. Rutar Vojko. Boh. Bela 136. Ogled po 15. uri 10097
Ugodno prodam osebni avto PEUGEOT 404 ter karambolirano ZASTAVO 101. Informacije na naslov: Krzna-rič, Bled, tel.: (064) 78-315 10098
RENAULT - 12, letnik 1976, ugodno prodam. Tel.: 22-190 10099
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1961, motor po generalni, celega ali po delih. Markovič, Alpska 4, Lesce 10100
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Lavtar, Sebenje 68, Križe 10101
Prodam ZASTAVO 101 po delih. Tel.: 26-905 vsak dan od 19. do 21. ure, sobota od 15. do 21. ure 10102
RENAULT - 4, garažiran, letnik 1977, 80.000 km — naprodaj. Gruše Draga, Gorenjskega odreda 18 / 12. nadst., stan. 73, tel.: 27-919 10103
Prodam MZ 150 ali zamenjam .-.a avto   z   doplačilom — informacije po tel.:(064) 28-733 10125 ZASTAVO 850, belo, 5000 km, dodat no opremljeno, prodam, Tel: 24-341.
Prodam FIAT 750, let. 1980. Blejc Ivanka, Hraše 22 A, Lesce.
STANOVANJA
Menjam ENOSOBNO STANOVA NJE (46 kv. metrov) v bloku /a vei je kjerkoli v Kranju. Ulica Lojzeta Hro-vata 7, stanovanje 33/5. nadstr. Planina II 10105
Oddam opremljeno SOBO moškemu. Cankarjeva 16, Kranj — vhod skozi dvorišče 10106
V najem oddam majhno STANOVANJE — upokojencu ali upokojenki. Zalog 14, Cerklje 10107
Mlada delavka išče SOBO. Sem pripravljena pomagati. Ponudbe na šifro: MESTO KRANJ 10108
Oddam opremljeno GARSONJERO v Radovljici. Ponudbe pod šifro: UGODNO 10109
ZAPOSLITVE_
KOVINOSTRUGARJA - KV ali PK s prakso takoj zaposlim. OD po dogovoru. Kovinostrugarstvo Sinko Valentin, Cesta talcev 17. Šk. Loka      10111
Iščem ZIDARJA ali CELO EKIPO za podkletitev hiše v Šenčurju. Tel.: št.: 23-232 10112
OSTALO_
Opravljam zidarska in fusadersku dela. Tel: 77-097 10113
POSESTI
OBVESTILA
V okolici ali bližini Kranja vzamem v najem ali kupim MANJŠO PARCELO (vrt, njivo) ali samo ozek pas njive širine do 1.5 m (krej) za povrtnine. Sem siguren in dober plačnik. Oddati
ponudbe pod »Vrtickar« 10126 Prodam STANOVANJE (37 k v. metrov) v Škofji Loki, Podlubnik, vseljivo avgusta 1985. Cena fiksna 5.6 S M /a kv. meter, možnost plačila s kreditom in gotovino na obroke do vselitve. Naslov v oglasnem oddelku 9997
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO za
montažno gradnjo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku loooi
TROSOBNO STANOVANJE (70 kv. metrov) — 5. nadstr., stolpnica. Vodu vodni stolp Kranj — prodam. Tel.: 23-180 lili lfi
NAJDENO
Našel sem motorno kolo APN-0 Britof 93
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v
pokoju
MATIJA ŠTIRN
rojen 1915
Od njega smo se poslovili v petek, dne 17. avgusta ob 16. uri izpred hiše žalosti Dvorje 71, na pokopališče v Cerkljah.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
ZAHVALA
Ob smrti naše druge mame, stare mame, bubice in sestre
ANGELE TIŠLER
PO I) LOGARJEVE MAME
IN
Ob boleči izgubi drage žene, mami«, stare mame, sestre in tete
NEŽKEVEVAR
roj. Tišler
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, posebno se zahvaljujemo za vso pomoč Katarini Zaplotnik in družini Mali. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jih v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in jima podarili toliko cvetju. Najlepše se zahvaljujemo praporščakom in govornikom Rutar Milošu, Dolinar Vidi, Jan Ivanu. Gradišar Maji in Danilu ter tovarišici Peraič Minki za lepe poslovilne besede. Iskrena zahvala bratom Zupan za zbrano petje in g. župnikoma za opravljen obred.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJUNI
Gozd, Panjjeršica, Križe, Zadruga, Kranj, Selo in Lom
Nenadoma je umrl naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
STANKO GALJOT
krojaški mojster v pokoju
Pokopali ga bomo v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Kranju.
Za njim žalujejo: žena Marija, otroci Tanja, Stane in Marjan z družinami in drugo sorodstvo.
V Kranju, dne 20. avgusta 1984
		
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi naše drage hčerke
		TANJE
		ZABAVNIK
		
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.		
Posebna zahvala		vsem sosedom iz Nazorjeve ulice št. 8 in
10., sodelavcem Alpetour — DO yu-Bandag in Iskre Kranj.		
Žalujoči mami, ati in bratec		
		Kranj, 16. avgusta 1984
ROLETE: leseni-, plastične in žuluzi-je naročite po tel.: 064/75-610. Špiler, Gradnikova 9, Radovljica 0620
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA POVŠNARJA
Zg. Kokra 79
se zahvaljujemo vsem, ki sto nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Hvala govorniku za tople poslovilne besede in duhovnikoma za lop poslovilni obred.
Vsem še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi
■
GLASOVA ANKETA
Za Dončičeva otroka /. Jesenic so zbrali denar posamezniki in sindikati po delovnih organizacijah — Čez mesec dni odhajata na ponovni pregled in le francoski zdravniki bodo povedali, kakšno je njuno zdravstveno stanje
tudi bolezen njegovih otrok, jc pisal francoski m zdravnikom v Pariz, od koder so mu odgovorili, da lahko otroka nemudoma pripelje. A kako dohiti denar za vožnjo, za drage preglede?
Jesenice — Družina Donvičerih z Jesenic je bila v minulem letu deležna posebne pozornosti številnih Gorenjcev, zamejcev, zdoufcev in njihovega humuncfiu odziva.
Ilorisluvu in M doradio' Doni ii, ki sta pred dvajsetimi leti prišla i: me-tohijske Peči na Jesenice, se je pred šestnajst nm leti rodila Zdenka, ki je že nekaj dni po rojstvu zbolela :a redko, neozdravljivo boleznijo, ki nosi diagnozo: Epydepnolusis hullo-sa heredituria. Otrok ima le tanko plast kože. silno občutljivo na sleherni dotik, z nenehnimi izpuščaji in bolečimi ranami po vsem telesu, že kot dojenček je bila Zdenka po klinikah, sleherni dan v povojih, a dermatologi so zmajali z glavami.
Tri leta za Zdenko se je rodil Ra-doslav. staršema se je v hipu podrlo vse upanje: tudi Radćslav ima enako bolezen kot Zdenka. In spet klinike m bolnice, bolnice in klinike . . .
Vseh dolgih šestnajst let sta Milo-rtidka in Honslav, ki je kot vzorni delavec zaposlen v žičarni, previjala otroka in skrbela zanju. Rokici sta bili vsa leta v povojih, otroka nista mogla na dvorišče, kajti kadarkoli se je koža drgnila, so se pokazale boleče rane.
Ko je Dončič črede/ za francosko otroško kliniko, kjer naj bi zdravili
1'iti so se odzvali sodelavci v žičanu in Dončičevim namenili enodnevni zaslužek. Po zaslugi sindikata temeljne organizacije se je začela širša humana akcija zbiranja denarja. Francoski zdravniki so dejali, da je bolezen že zastarela, da bi morala priti otroka znatno prej. a da jih lahko vsaj 60 odstotno pozdravijo.
Odpotovali so v Francijo, kjer so hirali pri sorodnikih, naših zdomcih, na kliniko so 'hodili le na preglede, kajti dnevna oskrba v francoski otroški kliniki je tedaj veljala 5.300 francoskih frankov.
Humana akcija zbiranja denarja za Dončičevc ni ponehala — kolikor so mogli, so prispevali sindikati delovnih kolektivov, oglasili so se posamezniki, svoje široko in odprto srce do sočloveka v hudi nesreči m v življenjski tragediji pa so še posebej izkazali naši zdomci na delu v tujini. Od vsepovsod je prihajal in še vedno prihaja denar, kajti otroka, ki sta zdaj doma, nenehno potrebujeta drage obveze in zdravila.
100 tisoč obiskovalcev
Kranj — V Savskem logu v Kranju so v nedeljo zvečer zaprli 34. mednarodni Gorenjski sejem. Od 10. do 19. avgusta je na njem razstavljalo 640 domačih in tujih razstavljavcev, ogledalo pa si ga je okrog 100 tisoč obiskovalcev. Tako prireditelj kot razstavljavci so bili z obiskom zadovoljni, glede na cene pa tudi s poslovnim rezultatom. Še posebno veliko zanimanje je bilo za izdelke bele tehnike, kmetijsko in gozdno mehanizacijo in opremo in za drobne izdelke pri zasebnih razstavljavcih
Poleg številnih domačih in tudi precej tujih obiskovalcev so si sejem Ogledali predstavniki nekaterih večjih slovenskih delovnih organizacij. V petek je sejem obiskal predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Marijan Orožen, v soboto pa predsednik zvezne konference socialistične zveze Marijan Kožic.
A. Ž.
fožar na delovišču
Skofja Loka — V nedeljo, 19. avgusta 1984, je ob 7. uri in 30 minut izbruhnil požar v leseni baraki SGP Tehnik v Frankovem naselju v Škofji Loki, kjer gradijo stanovanjske bloke. Na kraju požara so delavci PM Školja Loka in kriminalni tehnik ugotovili, da je ogenj izbruhnil pod lesenim podom v baraki.
Do požara je verjetno prišlo zaradi' malomarno odvrženega cigaretnega ogorka prejšnji večer, ko so se delavci mudili do 19. ure v baraki. Požar, v katerem je nastalo za približno 30 tisoč dinarjev škode, so prvi opazili in zaceli gasiti mimoidoči, dokončno pa so ga pogasili gasilci iz DO Jelovica.
NESREČE
Hude poškodbe v pretepu
Završnica — Delavci Liana i/. Begunj so 18. avgusta priredili piknik v Završnici pri Žirovnici. Tam sta bila tudi Evgen Pavlovič, ki se je rodil 1948. leta in začasno stanuje na Bledu, pa Cvijetin Ostojič z Bleda, rojen 1950.-leta. Delavca sta se v ranih jutranjih urah sprla; Ostojič je z roko udaril Pavloviča v levo stran glave. Le-ta je zaradi zloma senčnice m možganske krvavitve obležal v nezavesti. Takoj so ga prepeljali v jeseniško bolnico in od tod v klinični center v Ljubljani, saj so bile« poškodbe življenjsko nevarne. Ostojiča so miličniki prijeli 19. avgusta zvečer; zoper njega bodo podali kazensko ovadbo.
OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH
IZSIIJEVANJE PREDNOSTI
Javornik — Voznik osebnega avtomobila KR 106-808 Goran Horvat, rojen 1963. leta, doma v Zabreznici, je vozil v soboto, 18. avgusta 1984, od Jesenic proti Žirovnici. V naselju Javornik blizu hiše na Kidričevi cesti številka 36 je ob 21. uri in 45 minut na prehodu za pešce zadel Rajka Ra-diča z Jesenic, rojenega 1935. leta. Radič je padel najprej na pokrov motorja in nato na vozišče, kjer je obležal z lahkimi telesnimi poškodbami. Zatem ko so mu nudili zdravniško pomoč, so ga odpustili v domačo oskrbo. V nesreči je nastalo za približno 10 tisoč dinarjev materialne škode.
NEPRIMERNA HITROST
Žiri — Voznik osebnega avta KR 308-06 Franc Kogovšek iz zaselka Iz-gorje pri Žireh, rojen 1962. leta, je vozil v nedeljo, 19. avgusta 1984, ob 20. uri skozi Izgorje proti domu. Zaradi prevelike hitrosti in verjetno tudi vpliva alkohola je zapeljal na levi rob vozišča, od koder se je vozilo prevrnilo pod cesto in se kotalilo še 20 metrov po strmem pobočju. Ob nesreči si je Kogovšek zlomil ključnico in nosno kost, zaradi česar je bil v nezavesti. Na njegovem vozilu je nastalo /a okrog 70 tisoč dinarjev škode.
Danes je pri Dončičevih v skrbno urejenem stanovanju veliko več veselja kot pred letom dni. Otroka se igrata zunaj, pod balkonom, sama ali v družbi so\ rstniko\", sama /.moreta pot po stopnicah, dovolj jesta in bolje spita. Starša sta neizmerno vesela slehernega drobnega napredka, ki ga opazita pri Zdenki in lladosla-\ ii, ki sta ju sama naučila tudi brati in pisati, kajti v šolo nista mogla hoditi.
Čez mesec dni ju bosta odpeljala na redni kontrolni pregled v Francijo, kjer bodo tisti, ki so ju zdravili ali poskušali pozdraviti z. dosežki najbolj sodobne medicine in zdravili, povedali, kakšno je njuno zdravstveno stanje in kakšne nege in oskrbe sta poslej potrebna. Že dolgo časa se k našim zdravnikom ne zatekata več po pomoč, zato imata kar precej zadreg tedaj, ko je treba z. ljubljanske carine prevzeti poslana zdravila iz Francije.
Dončičeva otroka nikoli ne bosta zdrava, saj je bolezen neozdravljiva. A humana akcija, ki je žal naletela tudi na skrajno nerazumljive odzive, ki jih prenašata starša, je bila velik dokaz človečnosti, ki je med ljudmi in ki daje upanje. Te humanosti ni treba razumeti drugače, kot dvom v sposobnost in strokovnost naših razmer in spoznanj. Takšna humanost, ki rešuje ljudi hudih življenjskih stisk in obupa, se hrani in vrednoti izključno le s svojim nagibom in namenom ter nikdar po tem, ali je bil rezultat tudi povsem uresničen.
Številnim ljudem še vedno posredujemo številko žiro računa Dončičevih ali njihov naslov, kajti ni nas na tem svetu tako malo, ki čutimo, kakšna je človeška stiska staršev, ki imata ob sebi tako hudo bolna otroka in ki ves denar, vse svoje moči in sile usmerjata v upanje, da bosta otroka jutri spet lahko odšla med sovrstnike in se igrala.
D. Sedej
NEZGODI PRI DELU
Eksplozija pri remontu peči
Skofja Loka — V soboto, 18. avgusta 1984. ob 14. uri je prišlo do nezgode v OZD Termika, TOZD Proizvodnja, na Trati v Škofji Loki. Med njo sta se lažje poškodovala Janko Dolenc iz Škofje Loke in Pavel Pintar iz Sv. Duha pri Škofji Loki.
Med remontom peči, v kateri talijo .surovine, je pri izbijanju litine prišlo do eksplozije zaradi koncentracije različnih plinov. Eksplozija je bila tako močna da je razbila steklo pri komandnem pultu peči, kjer dela Janko Dolenc in se je takrat zadrževal tudi vzdrževalec Pavel Pintar. Prvemu so drobci stekla poškodovali obraz, drugemu pa vrat. Kot so ob ogledu ugotovili delavci PM Skofja Loka, pri remontih peči vedno prihaja do podobnih eksplozij, vendar doslej niso bile nikdar tako močne. Tokratna eksplozija je povzročila tudi za 4 tisoč dinarjev materialne škode.
Neprevidno delo v železarni
Jesenice — Milorad Simeunovič z Jesenic, rojen 1964. leta, je 16. avgusta 1984 delal pri stroju za vlečenje žice v temeljni organizaciji Zičarna v jeseniški železarni. Med normal nim obratovanjem stroja je z roko segel v prostor, kjer se žica navija na vlečni boben. Pri tem mu je Žica pritisnila roko ob boben ter mu odtrgala desni kazalec in sredinec v prvem členku.
Med ogledom so delavci PM Jesenice ugotovili, da je Simeunovič strokovno usposobljen za delo na ome njenem stroju in ima izpit iz varstva pri delu. Tokrat je delal proti veljavnim pravilom in se ponesrečil.
Spretni traktoristi in ora^j
Spodnje Duplje — Na požetem zadružnem polju v Spodnjih Dupljah je bilo v soboto gorenjsko traktorsko tekmovanje v oranju in spretnostni vožnji s traktorsko prikolico. Sodelovalo je pet poklicnih traktoristov iz Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske in 35 mladih zadružnikov in zadruž-nic iz škofjeloške in Gorenjske kmetijske zadruge. Udeležba je bila okrnjena, saj so manjkali mladi traktoristi in orači iz trži-ške,   radovljiške,   bohinjske in blejske zadruge. Med poklicnimi traktoristi je zmagala ekipa KŽK Gorenjske (Viktor Breznik, Slavko Hren in Jurij Rupnik), med posamezniki pa Milan Strugar pred Slavkom Hrenom in Robertom Tratnikom. Pri mladih za-družnicah je bila prva ekipa Sloge (Ivanka Draksler, Irena Zlate in Nežka Rozman) pred Naklom (Jerca Jenko, Jelka in Marjeta Fende), med posameznicami pa Jerca Jenko (Naklo) pred Nežko Rozman in Ivanko Draksler (obe Sloga). Najbolj številčna je bila udeležba pri mladih zadružnikih. V ekipnem tekmovanju je slavila prva ekipa Sloge (Franc Fajfar, Robert Kozina, Janez Porenta) pred   drugo   Slogino postavo (Franc Šifrer, [Stalne Lužan, Stane Mesec) in drugo ekipo Cerkelj (Ivan Kurat, Čiri M p Vili Zor-, man), med~posamezniki pa Janez Porenta pred Francem Fajfarjem (oba Sloga I) in Francijem Šifrer-jem (Sloga II). Prvi in drugouvr-ščeni s posamičnega tekmovanja bosta zastopala Gorenjsko na slovenskem prvenstvu, ki bo konec tega tedna v Slovenskih Konjicah.
Jerca Jenko s Pivke, zmagova ka med mladimi zadružnicanr.'
»Lani sem prvič sndplnvala m traktorskem
sodelovala tekmovanju
osmimi dekleti sem zasedla če to mesto, kar me je spodbudil
.J
da sem se za letošnje tekmovanj'' še bolj pripravila. V sredo popej^ dne nam je naš mentor in zadri'' žni pospeševalec Viktor Freli pokazal, na kaj moramo biti pl"' oranju posebej pozorni. To mi r na tekmovanju veliko koristir Doma za zdaj še bolj malo orier a tudi na to se bom morala nav^ diti, ker bom po končani kmetj1' ski šoli ostala doma. Dela in tuJ oranja bo še dovolj. Imamo oseP1 hektarov svoje zemlje, poldru.'*1 hektar najete in poleg tega še Jj1 dem hektarov gozda.«
Peter Grašič iz Strahinja, predstavnik aktiva mladih zadružnikov TZO Naklo: »Živinorejsko-ve-terinarski zavod Gorenjske in Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske sta dobro pripravila tekmovanje, čeprav sta zaradi kasne žetve imela precej težav. Tekmovanje bi morala izvesti že prejšnjo nedeljo, a so šele v sredo s polja odropotali kombajni. Udeležba bi bila zanesljivo boljša in tudi gledalcev bi bilo več, če bi bilo tekmovanje v nedeljo. V soboto ja namreč še za vse kmete delovni dan. Naš aktiv je nastopil s tremi ekipami. Bolje kot fantje so se izkazala dekleta.«
Kari Trille* iz Grenca pri Škof ji Loki, petouvrščeni med mlad^ mi zadružniki: »Šestič sem ni tekmovanju in tudi tokrat se ni* sem posebej pripravljal in pria* deval, da bi se uvrstil med naj' boljše. Petega mesta nisem priča' koval. Dobro so me namučila vprašanja iz samoupravljanja tudi pri oranju nisem bil najbolj spreten. Doma ne orjem tako na> tančno kot na tekmovanju. Neko-liko bolj se potrudim le jeseni ker je tudi od oranja precej odvi sno, kako se bo prek zime sprostila prst.
C. Zaplotnik
Stanovalci
uredili parkirne prostore
"V
Kranj — Že pred leti so v delovni organizaciji Domplan na željo stanovalcev in po sklepu krajevne skupnosti Zlato polje pripravili načrte za ureditev parkirnih prostorov pred nekaterimi stanovanjskimi objekti. Letos so se stanovalci sedmih hišnih svetov v krajevni skupnosti-odločili, da bodo uredili parkirne prostore.
Akcije so se sredi junija lotili sta-
novalci v bloku v ulici Franca « mana Staneta 5 in 7. Pod vodstj Emine Grabeč, ki je vodila gradi} odbor in Petra Simoniča, ki je nadzoroval, so pred stanovanj!! blokom zgradili 20 parkirnih pr rov. V prostovoljni delovni akciji sodelovali, vsi interesenti za park prostor, pri večjih delih pa kar stanovalci. Na 50 metrov dolgen*' pet metrov širokem prostoru jo treba odstraniti humus in izkol prek 150 kubičnih metrov mater,: Zabetonirati je bilo treba tudi w in parkirni prostor tlakovati s 1J jem. Stanovalci so za to naredili | raj 1100 prostovoljnih delovnih? Da je akcija vseskozi v redu poti la*in da so v soboto, 18. avgui parkirišče tudi svečano odprli,' ima največ zaslug Vinko Mravlje že 21 let živi v tem bloku in /vi Q rega pravijo, da je pravi hišni fm dar. Njegova je bila tudi pobuda) so nasproti bloka uredili zelenu, zasadili drevje.
Po programu naj bi stanovi drugih stanovanjskih objekta krajevni skupnosti Zlato polje ure li še šest podobnih parkirnih pra rov. Na sobotni priložnostni sveča| sti ob otvoritvi parkirnih prosto; so zbrani stanovalci bloka Fra:| Rozmana Staneta 5 in 7 z zadov) stvom ugotovili, da so bili pri tej »J logi prvi. a. Žal^