Poftni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Misli ob vstopu v novo leto
Prehod iz starega v novo leto je vedno spet priložnost in povod za konfrontacijo z dogodki minulega leta, s trenutno stvarnostjo in iz te pogojenim doslednim razvojem ter pričakovanjem v bodočnosti.
Najvažnejši dogdek v poslavljajočem se letu so bile brez dvoma državnozborske volitve s temeljito spremembo političnega življenja. Kakorkoli že smo koroški Slovenci takrat glasovali, smo v pravi demokratični zavesti priznali odločitev večine in izrazili svoje zaupanje v novo vlado in zlasti njenega kanclerja, ker smo verovali njegovim pozitivnim izjavam glede našega vprašanja ob priložnosti uradnega obiska avstrijske vladne delegacije v Beogradu in v njegovem govoru dne 9. maja 1965 v celovškem Domu glasbe. Na tem mestu ne bomo razpravljali o uspehih ali neuspehih politike enobarvne vlade na splošno, ker so in bodo o tem razpravljali na široko v vseh avstrijskih listih. Mi se hočemo dotakniti dosedanje politike vlade do nas koroških Slovencev.
Na tem področju pa razen novih obljub pripravljenosti za razgovore s predstavniki manjšine v pismu in v govoru kanclerja ob v tem letu za nas koroške Slovence morda najpomembnejšem dogodku otvoritve novega študentskega doma »Korotan« na Dunaju ne moremo beležiti nobenega koroka naprej in se ni nič premaknilo z mrtve točke. Pač pa moramo zaskrbljeno ugotoviti, kako se množijo znaki rasistične in nacionalistične miselnosti ob raznih nevzdržnih sodbah v procesih proti nacističnim vojnim zločincem, v nerazumljivem zadržanju napram izrazitim propagator-jem nacistične miselnosti, kot na primer napram prof. Borodajkewiczu in docentu Burgerju, v izzivalni zaplembi uglednih avstrijsko usmerjenih časopisov kot »Furche« in tirolskega katoliškega glasila, in ne nazadnje v vedno bolj odprtem delovanju nacionalističnih krogov proti pravicam koroških Slovencev, kakor je to prišlo posebno očitno do izraza v izpadu FPO proti naši manjšini v zadnji proračunski debati koroškega deželnega zbora. Nočemo trditi, da bi bil s tem nacizem v Avstriji spet na pohodu in vemo, da ga ogromna večina avstrijskega ljudstva z vlado na čelu absolutno odklanja. Kljub temu pa ne moremo prezreti, da je te pojave z zaskrbljenostjo zabeležil ves demokratični svetovni tisk, ne ravno v korist ugleda naše države.
V	svesti si, da so dobri odnosi med našo domovinsko državo in državo našega matičnega naroda najboljši pogoj tudi za dobre odnose do manjšine in njenih vprašanj, pozdravljamo, da so se v tem oziru stiki med sosednima državama v tem letu še bolj pozitivno razvijali tako na državni kot na deželni ravni. Naj v tej zvezi omenimo predvsem uradni obisk predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Janka Smoleta na Koroškem, ki je dovedel do številnih konkretnih rezultatov v smeri še poja-čenega sodelovanja med Koroško in 'Slovenijo. Z a mesec februar v novem letu napovedani uradni obisk predsednika SFR Jugoslavije maršala Tita v naši državi pa bo brez dvoma te medsebojne stike še poglobil, rešil nadaljnja številna odprta vprašanja medsebojnih odnosov ter odprl nove širše možnosti kulturnega in gospodarskega sodelovanja.
Vsakodnevni vedno bolj živi množični stiki neposredno med ljudmi tostran in onstran meje po odpravi viz so nujno posledica in konkretno potrdilo iskrenosti tega uradnega sodelovanja. Ta brez dvoma zgodovinski, v času ponekod še obstoječih pregrad »železne zavese« in nepreko-račljivih dejanskih sten edinstven primer široko odprte meje med državama z različnim političnim in gospodarskim sistemom in s problemom manjšine je vreden temeljite znanstvene analize in ocene z ozirom na vlogo in naloge manjšine tudi z naše strani. Zato bomo temu problemu in s tem povezanemu vprašanju integracije in strukturne spremembe našega življenjskega prostora in našega človeka čimprej morali posvetiti našo resno pozornost.
Kdor ne zapira oči pred stvarnostjo, ne more in ne sme mimo dnevnih sprememb naših vasi, našega podeželja, našega življenja na sploh in s tem povezanega stalnega nezadržnega razslojevanja našega ljudstva. Zadnje kmečkozborske volitve so menda odprle oči tudi še najbolj vztrajnim Zagovornikom tradicionalne koroške slovenske politike, da današnji čas koeksistence, dialoga in integracije, ali kakorkoli že imenujemo današnjo nujnost družbenega sodelovanja, tudi od nas terja še vse bolj živo politiko sodelovanja in vključevanja ter vsesplošne prisotnosti in je vsak poskus obnove izolacijske politike samo pogubonosen.
S tem pa so nam že dane jasne smernice tudi za delo v novem letu. Vsepovsod je treba uveljaviti našo prisotnost in to pozitivno ne le v manjšinskih in narodnih vprašanjih, marveč na vseh področjih javnega in družbenega življenja. Le v doslednem izvajanju take politike vsesplošne prisotnosti bomo lahko z enotnim nastopom vsepovsod tudi kot manjšina uresničevali in utemeljevali naše zahteve in pravice kot samostojen subjekt in ne bodo z nami mogli barantati razni prijatelji in neprijatelji, kakor se je to dogajalo z nami neštetokrat v težki zgodovini našega koroškega slovenskega ljudstva.
V	novem letu se bomo spominjali 25-letnice najbolj usodnega takega ukrepanja z nami — izselitve koroških Slovencev, ko smo bili za tedanje oblastnike le še blago-sužnji, katerih delovno silo, moč in kri so izkoriščali in uničevali. In vendar smo tedaj pokazali svojo življenjsko silo, svojo moč in svojo odpornost. Tako pomeni prvi partizanski strel 12. avgusta 1942 na Koroškem preobrat v našem mišljenju in v naši politiki, da ne damo barantati z nami in da se znamo postaviti v bran, kadar gre za naš obstoj in razvoj.
V	petindvajsetih letih po tem najusodnejšem dnevu naše zgodovine se je marsikaj spremenilo. Marsikaj je bilo doseženega. Deset let obstoja ‘n uspešnega razvoja slovenske gimnazije je morda najbolj viden dokaz tudi danes še močne življenjske volje našega ljudstva in se zato z upravičenim ponosom veselimo proslave njene desetletnice. Razvoj slovenske gimnazije pa na drugi strani tudi kaže, da je poln razmah in razvoj manjšine mogoč samo v polni, dejanski enakopravnosti in da je zastoj nujen povsod tam, kjer gre še za kakršnekoli diskriminacije in ovire. V tem je tudi iskati nesorazmerje med razvojem slovenske gimnazije in stanjem na področju osnovnega šolstva. Zato se koroški Slovenci nikdar ne bomo mogli zadovoljiti s trenutno rešitvijo osnovnošolskega vprašanja, ki je za *tas slej ko prej odprto vprašanje, kot so odprta še vsa bistvena vprašanja clena 7 državne pogodbe odnosno enakopravnosti našega ljudstva.
Vemo in se zavedamo, da vse zahteva svoj čas, prav tako pa je res, da obljube, pa še tako lepe, še ne pomenijo rešitve, kakor zakoni ter rešitve brez manjšine in mimo nje nikdar ne morejo dovesti do znosne, kaj tele zadovoljive ureditve odprtih vprašanj. Najboljši dokaz za to je juž-uotirolsko vprašanje, ki je kot naše po eni strani notranjepolitično in po drugi zunanjepolitično vprašanje, katerega končna rešitev pa more biti
Mednarodni položaj na pragu novega leta
v luči mednarodnega zasedanja glavne skupščine OZN
Ob vstopu v novo leto je splošna navada, da se napravi obračun o pravkar minulem letu, torej zaključna bilanca, ki služi kot izhodišče za novo leto. Tak obračun se ne dela samo v gospodarstvu, marveč tudi v političnem življenju, kjer je prav tako potrebno pregledati in oceniti dogodke v starem letu, če si hočemo ustvariti sliko trenutnega položaja in s tem izhodišča za bodoči razvoj.
Za oceno mednarodnega položaja je gotovo najboljša podlaga vsakoletno zasedanje glavne skupščine OZN, saj se ravno v tej svetovni organizaciji najbolj jasno zrcalijo vse tiste sile in težnje, ki sproti — tako v pozitivnem kakor tudi v negativnem smislu — vplivajo na razvoj svetovne politike.
Če torej za oceno trenutnega mednarodnega položaja vzamemo kot osnovo letošnje 21. zasedanje glavne skupščine OZN, potem vsekakor lahko z zadoščenjem ugotovimo, da se je svet izkopal iz
dobe splošne negotovosti, ki je bila značilna za prejšnji dve leti. Čeprav še nikakor ne bi mogli govoriti o bistvenem izboljšanju mednarodnega položaja, pa je le treba priznati, da vloga OZN po dve-
letni krizi svetovne organizacije spet vidno narašča in da se njen ugled nenehno veča, kar opravičuje upanje, da bo v bodoče spet lahko bolj odločilno vplivala na razvoj v svetu. To je poudaril tudi predsednik letošnjega zasedanja Pazhvvak, ki je dejal, da se ozračje v svetu tekom trimesečnega zasedanja Združenih narodov sicer ni bistveno spremenilo, pač pa obstajajo znaki, ki opravičujejo upanje, da bo prišlo do pozitivnega razvoja.
Med uspehi letošnjega zasedanja je vsekakor treba na prvem mestu omeniti sklenjeni sporazum o miroljubnem izkoriščanju vesolja in o prepovedi pošiljanja atomskega orožia v vesolje. Ravno ta konkretni sporazum namreč zgovorno kaže, da je kljub nadalievanju vojne v Vietnamu, ki težko bremeni odnose med velikimi silami, o1' 4o_ bri volji le mogoče doseči soglasje v vprašanjih, ki lahko zelo veliko prispevaio k nadaljnjemu zmanj-šaniu medsebojnega nezaupanja. Nadaljnja pozitivna postavka le-tošnieaa zasedanja je ustanovitev organizacije za industrijski ter kapitalni razvoj, kaiti s tem je dobila OZN nove možnosti za boi proti nevarnosti, ki io predstavila za svetovni mir današnii prepad med razvitimi in nerazvitimi predeli sveta. Končno pa lahko omenimo še vrsto sklepov, ki naj posoešiio odstranitev zadnjih ostankov ko'o-nialne polifke in tako omonoč:jo važen korak naprei po poti k enakopravnosti in neodvisnosti vseh narodov.
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni
16. ^SHoaanski fitas
ki bo v petek 20. januarja 1967 s pričetkom ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Sodelovali bodo: ^ Jazz-ansambel Mojmira Sepeta
s pevskimi solisti Trio Vitala Ahačiča ® Polnočni spored
Vstopnice v predprodaji po 25 šilingov pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu; pri večerni blagajni po 30 šilingov.
Neusmiljena vojna v Vietnamu
zahteva strašne žrtve tudi med otroci
Z najbolj grozne strani se vietnamska vojna brez dvoma pokaže, če pogledamo, kakšne žrtve zahteva tudi med otroci. Tako je direktor centra za raziskovanje o življenju otrok na svetu prof. William Pepper na podlagi šesttedenske ankete, ki so jo izvedli letošnjo spomlad v Južnem Vietnamu, objavil naslednje podatke:
V vojnem pustošenju je začenši z letom 1961 do danes (torej do začetka leta 1966 — op. ured.) v Vietnamu padlo 250.000 otrok, 750 tisoč pa je bilo ranjenih. Na tisoče otrok je umrlo zaradi podhranjenosti, na tisoče so jih zdravili, ker so imeli nalezljive bolezni. Zdravili so jih v prenatrpanih bolnišnicah, v katerih primanjkuje zdravil in druge opreme. Več kot 10.000 otrok živi v sirotišnicah, kjer nimajo zagotovljenih življenjskih možnosti; nekaj deset tisoč pa jih tava po begunskih taboriščih, kjer pustošita tuberkuloza in tifus.
Od leta 1961 do danes je bilo ubitih kakih 415.000 civilistov. Ker je polovica južnovietnamskega prebivalstva mlajša kot 16 let in ker so vsi moški, stari več kot 16 let, pod orožjem, sestavtjajo otroci 70 odstotkov žrtev ameriškega bombardiranja v Vietnamu.
Čeprav so te številke že dovolj strašne, pa je treba pomisliti, da so se žrtve tekom letošnjega leta še znatno povečale in da postajajo čedalje večje tudi na ozemlju Severnega Vietnama, kjer ameriško letalstvo nenehno nadaljuje z zločinskim bombardiranjem ne le vojaških objektov, marveč tudi stanovanjskih naselij, bolnišnic, šol in otroških zavodov.
In potem v V/ashingtonu še cinično zagotavljajo, da se borijo za človečanstvo in pravičnost.
samo vprašanje prizadete manjšine. To je poudarila vedno spet tudi naša država in zato upravičeno pričakujemo, da se bo to načelo upoštevalo tudi pri zagotovljenem nadaljevanju razgovorov med predstavniki zvezne ter deželne vlade in naše manjšine, kakor upamo, v začetku novega leta.
Koroški Slovenci z optimizmom stopamo v novo leto, v katerem se bomo spomnili treh velikih izpričanj naše življenjske volje v zadnjih treh desetletjih. Le-teh spomin pa bomo najbolj prepričevalno in uspešno obhajali z vztrajnim, današnji stvarnosti prilagojenim delom in prizadevanjem na kulturno-prosvetnem in gospodarskem področju ter s stalnim uveljavljanjem naše prisotnosti v javnem življenju in družbenem dogajanju naše avstrijske domovine.
Dr. Franci Z w i i i e r predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
Da je na drugi strani ostalo nerešenih še mnoao perečih problemov, med katerimi sta ootovo naj-važneiša razorožitev in Vietnam, ie samo dokaz, da bo tudi v bodoče treba vsestransko kreoiti vloao OZN ter nadalie razviiati sile miru. IzDolnievanje te naloge pa ni zadeva samo vlad in odgovornih državnikov, marveč mora biti srčna zadeva vsakeaa oosameznika in vseh narodov, kajti od ohranitve miru zavisi usoda celotnega človeštva.
Občutno zvišanje
tudi pri postnih tarifah
Sedanja OVP-jevska vlada je ob novem letu namenila avstrijskemu ljudstvu celo vrsto »daril«: poleg raznih drugih podražitev bodo s 1. januarjem začele veljati tudi nove poštne tarife, ki so precej višje od dosedanjih. Tukaj __ navajamo samo najvažnejše:
Poštnina za navadno pismo do 20 gramov teže znaša po novem 2 šilinga, za navadno dopisnico pa 1.50 šil., medtem ko bo za isto pismo v inozemstvo treba plačati zdaj 3,50 šil. in za dopisnico 2 šilinga. Dodatna pristojbina za priporočeno pismo znala od novega leta naprej 4 šilinge, torej s poštnino vred kar 6 šilingov, pristojbina za ekspresno pismo pa skupaj s poštnino 5 šilingov. Še bolj občutna je podražitev pri pošiljkah v inozemstvo, saj se tarifa za priporočeno pismo vključno poštnine poviša na 8,50 in za ekspresno pismo celo na 10,30 šil.
Prav tako pa so bile zvišane pristojbine tudi za vse druge vrste poštnih pošiljk.
2 — Štev. 52 (1232)
30. december 1966
>*	- Ul V. •	.'	• .« v
Avstrijsko gospodarstvo
na pragu novega leta
Gospodarska stagnacija v Avstriji, katere začetki segajo v leto 1964, je trajala tudi leta 1966. Gospodarski položaj je postal v letu, ki se nagiba h koncu, te bolj zapleten. Rast industrijske proizvodnje je naprej poputčala, v zunanji trgovini je uvoz močneje naraščal od izvoza, s čemer se je zunanjetrgovinska bilanca še poslabšala. Njena pasiva je nevarno narasla, z njo pa je narasla tudi pasiva plačilne bilance. Devizni donos inozemskega turizma, ki je še leta 1964 docela kril pasivo trgovinske bilance, je letos narasel le še za 4,7 odstotkov, kar je veliko manj kot v zadnjih letih.
V notranjem gospodarstvu niso le cene še naprej uhajale zaslužkom, marveč je prišlo do vrste dalekosežnih podražitev. Podražila so se mineralna olja, železnica in prevozniški promet ter kruh, z novim letom se bo podražila tudi pošta, poleg tega pa še mleko in pecivo. V pičlih osmih mesecih se je s tem kupna moč avstrijskega prebivalstva zmanjšala za 4 milijarde šilingov. Medtem je bila odkrita še vrsta korupcijskih škandalov v gradbeništvu, poleg teh pa še škandal v nižjeavstrijski elektrifikacijski družbi, pri katerem gre za škodo dveh milijard šilingov.
Tudi prognoze glede gospodarskega razvoja v letu 1967 niso nič razveseljive. Govorijo o tem, da bo v tem letu gospodarska rast še počasnejša in so bile vse dosedanje napovedi preveč optimistične.
Podrobneje gledano torej leto 1966, kakor po vsej Zahodni Evropi tudi v Avstriji ni postreglo z gospodarskimi dobrotami. Položaj se je nasprotno zaostril. Nedvomno je k tej zaostritvi svoje prispevala tudi negotovost glede vlade, ko je v zvezi z državnim proračunom jeseni 1965 izbruhnila vladna kriza. Le-ta je bila odpravljena šele z volitvami 6. marca, ki so hkrati prinesle veliko Spremembo z dalekosežnimi posledicami. Dvajsetletno koalicijo obeh velikih strank, ki je bila ob vseh svojih hibah in slabostih za Avstrijo gotovo blagodejna, je zamenjala samovlada OVP, s čemer se je gospodarski položaj še zaostril. Vlada v tem času svojih obljub, da bo „vlada v prid vseh Avstrijcev", ni držala. Ob uvodoma naštetih podražitvah je sicer ustvarila zakon gospodarske rasti in se lotila davčne reforme, oboje je vendar naredila v prvi vrsti v prid privatnega kapitala. S svojimi proračuni je prišla v konflikt s sodiščem, ki je ugotovilo, da je tako proračun za leto 1966 kakor tudi proračun za leto 1967 protiustaven.
Posifivno je samovlada OVP rešila doslej le vprašanje reforme uprave podržavljene industrije, ko je večletno negotovost odpravila z zakonom o ustanovitvi Avstrijske industrijske družbe, katere lastnik je republika. Gospodarske težave podržavljene industrije s to družbo seveda ne bodo rešene. Te težave koreninijo tako v krizi v premogovništvu, kakor tudi v ostri konkurenci industrije Evropske gospodarske skupnosti na trgu in v splošnem popuščanju gospodarske rasti. Le-ta je znašala letos komaj še 4 odstotke in je bila očitno nižja, kakor v zadnjih letih. Prihodnje leto bo ta rast še naprej popuščala. Gospodarski analitiki računajo le še s povečanjem za 1 odstotek, v najboljšem primeru pa za 3 odstotke.
Z gospodarsko rastjo je letos v Avstriji stagniral tudi turizem. Število nočitev je naraslo le še za 3,7 odstotka in to zgolj na račun nočitev inozemskih turistov. Število nočitev domačih turistov je bilo celo nižje kot lani. Tako se je tudi devizni donos turizma povečal le še za 4,7 odstotka na 15,4 milijarde šilingov. Treba pa je tudi ugotoviti, da je devizni donos inozemskega turizma manj narasel od števila nočitev inozemskih turistov. Ker so medtem avstrijski turisti v inozemstvu potrošili za 21 odstotkov več deviz, kakor lani, se je aktivni saldo turizma v Avstriji letos vrtel le še pri 11 milijardah šilingov, s čemer je bil le še za 1,9 odstotka višji kot lani.
Medtem je pasiva v trgovinski bilanci na-
rasla na 17 milijard šilingov. Leta 1964 je ta pasiva znašala še 11 milijard šilingov. Takrat je pasivo docela pokril devizni donos inozemskega turizma, lani jo je mogel kriti še z 90 odstotki, letos pa smo še s 65 %.
V tem nikakor ne razveseljivem razvoju pa postaja odnos Evropske gospodarske skupnosti do Avstrije čedalje večji problem. Tekorekoč vsa pasiva v trgovinski bilanci odpade na trgovino Avstrije z EGS. Pri tem bo verjetno ostalo tudi v prihodnjem letu, ko gospodarski onalitiki napovedujejo pasivo v višini 20 milijard šilingov. Taisti analitiki tudi napovedujejo, da bo sedanja pasivnost pri investicijah trajala še naprej in da le-te ne bodo dosegle letošnjega obsega. Tudi s podražitvami je treba še naprej računati, kar bo seveda sprožilo na-daljne zahteve po zvišanju zaslužkov delojemalcev. Tako zaenkrat ni nobenega iz-gleda za stabilizacijo gospodarskega po-
JUGOSLAVIJA:
ložaja, ki jo drugače že opažamo po nekaterih sosednih državah.
Osnovna nujnost, ki iz tega razvoja za Avstrijo sledi, je povečanje blagovne menjave s svojimi sosedami na vzhodu. Na tem področju Avstrija še zdaleka ni izčrpala vseh možnosti. Trdimo lahko nasprotno. Po nekaterih uspelih poskusih v letih 1963 in 1964 je vlada pospeševanje te menjave lani in letos docela zanemarjala. Zato bo ne-obhodno potrebno, da bodo obiski kanclerja Klausa v prihodnjem letu, ko bo šel v Sovjetsko zvezo, v Romunijo in na Poljsko ter na Madžarsko in v Bolgarijo, služili predvsem intenzivaciji blagovne menjave s temi državami, s katerimi je bila kakor z Jugoslavijo Avstrija prej vedno najtesneje povezana in ki so lahko tudi sedaj uspešen trg za njeno blago.
Tako moramo ob vstopu v leto 1967 ugotoviti, da je po „sedmih mastnih letih” Avstrija vstopila v dobo „sedmih medlih let”, ki jih bo mogoče odpraviti le z dalekosežnimi strukturnimi spremembami tako v industriji in trgovini kot v obrtnem gospodarstvu in kmetijstvu. Istočasno bo treba v prihodnje še bolj varčevali kot doslej. Potrebno bo tudi preprečenje nadaljnih podražitev, ker se drugače tudi razvoj na področju zaslužkov ne bo mogel umiriti. Vlada, gospodarstvo in prebivalstvo bo moralo z vso resnostjo vzeti na znanje resnico, da nihče ne more več potrošiti, kakor producira in da je večja produktivnost predpogoj boljših zaslužkov.
Na poti reforme z uspehi v novo leto
Drugo leto izvajanja gospodarske reforme zaključuje Jugoslavija s povečanjem družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Povečanje je preseglo pričakovanja. S tem povečanjem sta se zboljšala tudi produktivnost in življenjski standard, skladno s tem pa so se povečale tudi devizne rezerve, ki so koncem leta za 50 odstotkov višje, kot so bile pred letom dni. Najpomembnejši uspeh tega leta pa je nedvomno naraščanje zaupanja v vrednost dinarja tako v državi sami kakor po v tujini.
Začetkom tedna je iskupščina SFR Jugoslavije obravnavala vrsto novih zakonov na poti nadaljevanja gospodarske reforme v letu 1967. Pri osnutkih teh zakonov je zvezni izvršni svet izhajal v največji možni meri iz načela, da novi zakoni gospodarstvu ne bi nalagali prehudih obremenitev, da pa bi omogočili u-resničitev delitve narodnega dohodka, ki ga določa srednjeročni plan za obdobje 1966-70. Osnovna smer teh zakonov je nadaljna gospodarska krepitev Jugoslavije in njenega prebi-
zmanjša obstoječo napetost na področju potrošnje, ki najbolj omejuje liberalizacijo cen. Novi devizni režim ima v razliki z dosedanjim, ki je v glavnem pospeševal devizno stimulacijo, svoj glavni namen nadaljno učvrstitev vrednosti dinarja, katerega veljava je prav v zadnjih mesecih očitno narasla. Ta režim bo prehodnega značaja, vendar zahteva tudi on od gospodarstva boljše poslovanje v pogojih še večje liberalizacije uvoza.
S tem deviznim sistemom se namreč pričenja v Jugoslaviji postopna liberalizacija uvoza in izvoza. Računajo, da bo uvoz dosegel obseg 1800 milijonov dolarjev. Od tega uvoza bo 26 odstotkov docela liberaliziranega, nadaljnih 23 odstotkov pa bo liberaliziranega pod določenimi pogoji. S tem bo že prihodnje leto prišlo do delne konvertibilnosti dinarja ali njegove uporabe kot mednarodno plačilno sredstvo. Gospodarske organizacije bodo namreč z dinarskimi sredstvi lahko kupovale devize za plačilo tistega blaga, katerega uvoz bo liberaliziran. S tem se bo seveda krepila
m
valstva. V tej smeri bo z novim letom uveden r	.	,	,	,,
nov kreditni sistem in novi ukrepi kreditne vloga dinarja kot plačilnega sredstva od ob-
politike, nov devizni in zunanjetrgovinski režim, kar bo vse služilo nadaljnjemu zboljšanju vrednosti dinarja.
Osnova vseh teh ukrepov je uvedba novega kreditnega sistema, katerega namen je, da
sega uvoza bo odpadlo okroglo 680 milijonov dolarjev na uvoz opreme, blaga osebne potrošnje in prehrambenih izdelkov, največji znesek bo vendar odpadel na uvoz surovin in drugega reprodukcijskega materiala.
Zahodna Nemčija:
Brezposelnost naglo narašča
Zadnji tedni kažejo, da se „nemškemu gospodarskemu čudežu" bliža neslaven konec. Sredi novembra so v Zahodni Nemčiji našteli 327.000 brezposelnih in se je njihovo število tekom enega meseca povečalo za
Italija na poti gospodarske ozdravitve
Če odštejemo naravne katastrofe, od katerih je bila Italija letos posebno hudo prizadeta, potem lahko rečemo, da se njeno leto 1966 zaključuje brez težjih pretresljajev. Njena gospodarska bilanca je dokaj ugodna, njena industrija pa je zabeležila vzpodbuden napredek. Lepo se je v tem letu razvila tudi italijanska zunanja trgovina. Njena menjava blaga s tujino se bo letos zaokrožila na vrednost 10.000 milijard lir.
Mednarodno gospodarsko je Italija zelo iniciativna z novimi koncepti industrijskega in tehničnega sodelovanja. O tem ne priča le nedavni sporazum o kooperaciji med Italijo in Jugoslavijo, marveč tudi dalekosežni projekti industrijskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo zlasti na področju avtomobilske industrije in pri realizaciji načrta plinovoda iz Sibirije do Trsta. Za tako sodelovanje z Italijo pa kažejo tudi druge države dokajšnji interes.
Vse to kaže, da rešuje Italija svojo gospodarsko krizo, v katero je zabredla pred nekaj leti, predvsem po poti svoje zunanje politike in zunanje trgovine. V to politiko je uvedla kot nov element industrijsko in tehnološko kooperacijo z drugimi državami, ne glede na to, ali so te države članice EGS ali pa kakšne druge gospodarske skupnosti v Evropi.
Ti uspehi seveda ne morejo zakriti resnice, da njena vlada tudi v zadnjih letih notranjepolitično in notranjegospodarsko svojih obljub ni mogla izpolniti. Neprestane stavke, ki so se vrstile tekom leta vse v zadnje dni pred prazniki, kažejo, da italijansko ljudstvo s politiko svoje vlade ni zadovoljno. Tako čakajo italijansko vlado notranjepolitično in gospodarsko v prihodnjem letu še težke naloge, če se bo hotela kot vlada levega centra do volitev februarja 1968 uveljaviti in izpolniti pričakovanja prebivalstva.
180.000. V zadnjih dveh tednih je njihovo število ponovno naraslo za 110.000. Tako naglega naraščanja brezposelnih povojna Zahodna Nemčija še ni doživela. Poleg brezposelnih je število delavcev, katerim je bil delavni teden prisilno skrajšan, naraslo že na 50.000.
Brezposelnost pospešujeta zastoj v nekaterih industrijskih vejah ter kriza v premogovnikih. V posebno stisko je zadnje čase prišla avtomobilska industrija, ki ni le omejila delovne izmene, marveč ustavlja že delo in odpušča delavce. V podoben težavni položaj sta zašli tudi industrija železa in jekla ter tekstilna industrija.
S tem se v Zahodni Nemčiji bliža tudi konec možnosti zaposlitve za inozemske delavce, katerih so našteli okroglo 1,3 milijona. Številna podjetja so pričela te delavce že odpuščati. Ti delavci se morajo iz Zahodne Nemčije izseliti tekom treh mesecev, če medtem ne dobijo nove zaposlitve. Na njihovo odselitev zlasti pritiskajo sindikalne organizacije, ki se predvsem borijo za zaposlitev domačih delavcev.
osiROKemsvecu
BEOGRAD. — Po nedavni izjavi kanclerja dr. Klausa na tiskovni konferenci na Dunaju so zdaj tudi v Beogradu objavili, da bo predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito meseca februarja na povabilo zveznega prezidenta Jonasa uradno obiskal Avstrijo. Točen datum obiska bodo določili po diplomatski poti.
BONN. — Zahodnonemškj list „Die Welt” je objavil vest iz Washingtona, da so se sovjetsko-ameriškl razgovori o prepovedi Sirjenja atomskega orožja uspešno končali in da bodo že januarja objavili in podpisali besedilo tozadevnega sporazuma, imenovani časopis navaja, da je bil ta dogovor mogoč, .ker se je Bonn odpovedal ustanovitvi atomskih sil NATO z nemško udeležbo”.
NEW DELHI. — Da bi pomagala indijski vladi v njenem boju proti lakoti, je Sovjetska zveza podarila Indiji 200.000 ton žita. Podobno pomoč so doslej nudile tudi Amerika, Avstralija in Kanada, tako da pričakujejo, da bo prispelo v Indijo vsak mesec približno milijon ton žita za prehrano prebivalstva, ki zaradi slabe letine trpi lakoto.
VARŠAVA. — Poljski zunanji minister Adam Rapacki bo meseca februarja prihodnjega leta uradno obiskal Veliko Britanijo, kjer bo imel razgovore z vodilnimi britanskimi državniki.
WASHINGTON. — Zidovska organizacija vojaških veteranov Amerike je obtožila zahodnonemško armado in vlado, ker vojaškim osebam dovoljujeta politično dejavnost. V brzojavki, ki jo je organizacija poslala novemu kanclerju Kiesingerju, je rečeno, da so zahodnonemški oficirji vodili kampanjo za neonacistične kandidate na nedavnih deželnih volitvah v Hessenu in na Bavarskem ter da je neonacistična NPD dobila največ glasov ravno v krajih, kjer so vojaške posadke.
BUDIMPEŠTA. — Svetovni svet za mir je objavil v Budimpešti deklaracijo o Vietnamu. V njej je ostro obsodil ameriško agresijo in podprl boj vietnamskega ljudstva za svobodo in neodvisnost. V deklaraciji je poudarjeno, da je osvobodilna fronta edini pravi predstavnik vietnamskega ljudstva, zato je treba to gibanje tudi čimprej priznati. Generalni sekretar svetovnega sveta za mir je izjavil, da bo leta 1967 velika svetovna konferenca, na kateri bodo odločno podprli vietnamsko ljudstvo v njegovem boju.
BONN. — Zahodnonemški zunanji minister Brandt in francoski veleposlanik v Bonnu Seydoux sta podpisala sporazum, po katerem bodo francoske čete ostale v Zahodni Nemčiji, čeprav Francija ne bo več sodelovala v Atlantskem paktu. Bonska vlada je ta sporazum ocenila kot prvi korak k izboljšanju odnosov med Francijo in Zahodno Nemčijo.
CANBERRA. — Predsednik avstralske vlade Herold Holt je povedal, da bo avstralska vlada okrepila svojo pomoč Ameriki v vojni v Vietnamu ter poslala v Južni Vietnam nadaljnje vojaške enote. S tem se bo število avstralskih vojakov v Vietnamu povečalo od sedanjih 4500 na 6000 mož.
LONDON. — Britanija je sklenila, da prihodnje leto zmanjša finančno in materialno pomoč tujini, in sicer za okoli 20 milijonov funtov šterlingov. Te pomoči je deležnih 20 dežel, predvsem članic britanske skupnosti narodov.
ANKARA. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je bil na večdnevnem uradnem obisku v Turčiji, kjer je imel razgovore s številnimi vodilnimi turškimi državniki. Ob zaključku obiska so objavili sporočilo, da so sovjetski in turški predstavniki obravnavali razna mednarodna vprašanja, posebno pozornost pa posvetili odnosom med Sovjetsko zvezo in Turčijo, ki se bodo v bodoče še izboljšali in poglobili v korist obeh držav.
PRIŠTINA. — Na obronkih Rogozne nedaleč od Kosovske Mitroviče so po večletnih raziskavah začeli izkoriščati svinčeno-cinkovo rudo. Raziskave so pokazale, da znašajo zaloge svinca in cinka več kot pet milijonov ton.
MOSKVA. — Po 80-urnem poletu je na Luni mehko pristala vesoljska ladja .Luna 13”, ki je takoj začela oddajati na Zemljo podatke o lunini površini.
RIM. —- Vatikanski krogi so vznemirjeni spričo izjav, ki jih je podal ameriški kardinal Spellman, ko je za božične praznike bival med ameriškimi vojaki v Južnem Vietnamu. Namesto da bi govoril o miru in razumevanju med ljudmi, je kardinal namreč pozival vojake na neizprosen boj .proti barbarstvu”, kakor je imenoval vietnamsko ljudstvo in njegov boj za svobodo.
ST. LOUIS. — Bivši avstrijski kancler dr. Kurt Schuschnigg, ki že vsa povojna leta živi v Ameriki ter poučuje na univerzi v St. Louisu, je izjavil, da bo opustil svoj sedanji poklic ter se vrnil v Avstrijo.
RIO DE JANEIRO. — Kolumbija je pretrgala pogajanja z Ameriko o finančnem posojilu. Predsednik Restrepo je obtožil ameriške finančnike, da so skušali na teh pogajanjih vsiliti Kolumbiji pogoje, škodljive njenemu narodnemu gospodarstvu. Poudaril je, da se kolumbijsko gospodarstvo ne more ravnati po direktivah iz Washingtona, marveč samo po nacionalnih interesih.
BONN. — Med zahodnonemškimi socialdemokrati je vstop SPD v vladno koalicijo s krščanskimi demokrati izvzal precejšnje vznemirjenje, del članstva pa se je sploh izrekel proti taki politiki. Spričo tega je 350 članov izstopilo iz stranke, pač pa je SPD iz Istega razloga pridobila 6000 drugih novih članov.
TOKIO. — Predsednik japonske vlade Salo je razpustil spodnji dom japonskega parlamenta, ker so socialisti in komunisti sklenili, da bodo bojkotirali vse vladne odločitve. Pričakujejo, da bodo nove parlamentarne volitve že meseca januarja.
HAVANA. — Stalni sekretariat solidarnosti narodov Afrike, Azije in Latinske Amerike, ki ima svoj sedež v glavnem mestu Kube, je pozval na množične manifestacije v .tednu trikontinentalne solidarnosti"* katerega bodo obhajali v dneh od 3. do 10. januarja 1967.
BEOGRAD. — V prvih enajstih mesecih tega leta |« iz Avstrije In Italije potovalo v Jugoslavijo okoli 2i milijonov ljudi, med temi nad 21 milijonov tnozcmcev in približno 4 milijone jugoslovanskih državljanov. Število avtomobilov, ki so vozili v Jugoslavijo, I* znašalo nad 7,8 milijona, kar pomeni, da se je njihovo število v primerjavi z letom poprej skoraj podvojilo.
30. december 1966
Štev. 52 (1232) — »

Beseda slov. klasikov
Zbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov
Državna založba Slovenije v Ljubljani je pred kratkim slavila v svoji bogati založniški dejavnosti pomemben jubilej: dvajsetletnico izhajanja monumentalne knjižne zbirke »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev". Ta dogodek je založba tudi primerno počastila, namreč z izdajo druge knjige zbranih del največjega slovenskega pesnika Franceta PreSerna, ki je izSla kot osemdeseti zvezek te zbirke. Ob tej priložnosti je glavni urednik zbirke prof. dr. Anton Ocvirk z drugimi predstavniki Državne založbe Slovenije na posebni tiskovni konferenci navedel vrsto zanimivih podatkov o pomenu in dosedanjih izdajah zbranih del slovenskih klasikov.
Kakor že povedano, v dvajsetih letih je v zbirki »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev” izšlo osemdeset knjig. Z zaključenimi izdajami so doslej zastopani Janez Trdina, Janez Mencinger, Dragotin Kette, Simon Gregorčič, Josip Stritar, Ivan Tavčar, Josip Murn, Simon Jenko in France Pre-
ijmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiie
f Državna nagrada |
| za Michaela Guttenbrunnerja f
S Prejšnji teden so bila ob- = £ javljena imena letošnjih dobit- | S nikov avstrijskih državnih na- = § grad, ki jih prosvetno ministr- = H stvo vsako leto podeli za naj- = 1 boljše dosežke na področju li- = H rike, grafike in komorne glas- =
f	be■	I
| Vsekakor je razveseljivo, da § | sta med letošnjimi nagrajenci = S tudi dva Korošca, in sicer pes- | | nik Michael Guttenbrunner, ki = | je prejel nagrado za liriko, ter § I Arnulf Rainer, kateri je sku- = | paj z Gotthardom Muhrom | |	dobil nagrado za grafiko,	med-	=
|	tem ko	je bila	nagrada za ko-	|
|	morno	glasbo	priznana	prof.	=
5 Kurtu Schmideku.
1	=
liiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii?
šeren; nedokončane pa so izdaje Srečka Kosovela, Janka Kersnika, Josipa Jurčiča, Antona Linharta, Otona Župančiča, Frana Levstika, Antona Aškerca in Prežihovega Voranca. V dosedanjih 80 knjigah je bilo objavljenih 3998 pesmi, 21 romanov, 98 povesti, 42 novel, 60 črtic, 27 dram, 190 pripovedk, pravljic in bajk, 1609 avtorskih pisem itd., kar predstavlja skupno okrog 30.000 strani literarnega teksta in 6634 strani dokumentarnega znanstvenega gradiva.
Uredniki zbirke imajo velike načrte tudi za bodoče. Za vsakega pesnika oziroma pisatelja, ki je vključen v to zbirko, bo izšla posebna monografija, v kateri bo obširno prikazano življenje in delo posameznega avtorja. Dokončane bodo že doslej začete izdaje, poleg tega pa bodo v zbirko vključeni še nadaljnji klasiki, tako da bi celotna zbirka obsegala okoli 165 knjig. Poleg začetnika slovenske poezije Valentina Vodnika bodo predstavljeni še Lojze Kraigher, Ivan Pregelj, Alojz Gradnik, Miran Jarc in Slavko Grum, posebnost zbirke pa bodo gotovo zbrana dela Ivana Cankarja, ki bodo izšla v 30 knjigah.
MED NOVIMI KNJIGAMI:
Jadranski koledar 1967
Zbornik o življenja in delu Slovencev v Italiji
Pri založništvu tržaškega tiska je pod pokroviteljstvom Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v Trstu izšel »Jadranski koledar« za leto 1967. Tudi tokrat je koledar uredil ože Koren, ki je poskrbel, da je ta-o po vsebini kot po okusni opremi spet zanimiv zbornik o življenju in delu Slovencev v Italiji.
Današnjo problematiko slovenske skupine v Italiji obravnava v uvodnem članku predsednik SKGZ Boris Race, ki že v naslovu (»V letu 1966 smo pričakovali več«) ugotavlja, da prizadevanja slovenske manjšine za dosego narodnih pravic in vsestranske enakopravnosti z večinskim narodom ni rodilo zaželjenih uspehov, Čeprav se je ozračje za reševanje narodnostnih problemov v tem letu bistveno izboljšalo. Posebej o slovenskem šolstvu na Tržaškem in Goriškem piše Jože Umek, ki podrobno prikazuje zgodovino in prakso manj-
KULTURNE DROBTINE
#	Prcjinji leden je na Dunaju v starosti TO let po daljti bolezni umrl pisatelj Helmito »on Doderer, ki je tako v domačem kot v mednarodnem merilu veljal za enega glavnih Predstavnikov sodobne avstrijske književnosti.
% V Črni na Koroškem (Slovenija) so ob *očetku zimske sezone odprli razstavo sli-korjev-amalerjev Meiiike doline. Po tri dela te razstavilo 19 slikarjev in Irije kiparji. Posebna žirija, ki jo je vodil ravnatelj Umetnostnega paviljona v Slovenjem Gradcu akad. zlikat prot. Karel Pečko, je za najboljža raz-ztovljcna dela razdelila vrsto nagrad In po-bval. p,vo nagrado je prejel Franc Božtjan z loven (ki je lelos poleti z uspehom razstav-Ijol tudi v Pliberku — op. ured.), drugo navado je žirija priznala Ivanki Prevolnik iz Mežice, tretjo Andreju Groilju iz Prevalj In Potrto Ivanu Kolarju Iz Črne, medlem ko so Pohvale bili deležni Mirko Travnckar Iz Me-*l{e, Tatjana Rozina Iz Raven, France Krivograd iz Žerjava in Jože Tacol iz Črne.
•	Pred nedavnim je v Celovcu umrl sli-fcar Franc Kallster. Rojen je bil leta 1904 v Ljubljani, kjer je itudiral pri slavnem pred-"ov.niku slovenske umetnosti Rihardu Jakopina. Zdaj je že dolga leta živel na Koroikem ,er kot član lukajinjega druitva umetnikov todeloval na Številnih razstavah. Ob smrti je Orrrelnikovl ženi Izrazil sožalje tudi deželni Slovar Sima.
šinskega šolskega zakona iz leta 1961. V obsežni dokumentaciji pa podaja Stanislav Renko zaokrožen pregled boja za narodnostne pravice Slovencev pod Italijo.
Zanimive utrinke iz življenja in dela Slovencev v Italiji nudita članka »Dvajsetletnica Narodne in študijske knjižnice v Trstu« (Milan Bolčič), in »Slovenska knjiga na Primorskem v času med dvema vojnama« (Srečko Vilhar), medtem ko je Rado Ravber sestavil seznam slovenskega tiska na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, ki priča o bogati založniški dejavnosti med Slovenci v Italiji. Gospodarskemu dogajanju so posvečeni zlasti članki o zgodovini ladjedelnice sv. Marka, o italijansko-jugoslovanskem sodelovanju s posebnim poudarkom na obmejnih področjih, o koprski obali danes in jutri ter o načrtih za gradnjo velikega znanstveno-tehničnega objekta v Doberdobu. Pogled v preteklost odpirajo prispevki Josipa Kravosa »Spomini starega Štempiharja«, Alberta Rejca »V zgodovinski senci starogorskega ozidja«, Branka Marušiča »Na Primorskem ob razpadu Avstro-Ogrske«, Rada Bednarika »Iz kulturno-političnega življenja gori-ških Slovencev pred sto leti« in Srečka Vilharja »Po sledovih naše pomorske zgodovine«. Simona Gregorčiča prikazuje Drago Pahor v njegovem odnosu do morja, umetnost Srečka Kosovela pa predstavlja Janko
Jež-
Zelo bogat in pester je tokrat literarni del koledarja. Objavljeni so prispevki (v vezani besedi in v prozi) Marka Kravosa, Ludovike Kalan, Radivoja Reharja, Toneta Bataglja, Borisa Pahorja, Josipa Merkuja, Borisa _ Višnovca in Franceta Bevka, ki obuja spomine na dom svoje matere. Poleg tega vsebuje koledar pregled političnih dogodkov po svetu, praktična navodila za kmetovalce, prispevke o športu in ob koncu še kotiček za ugankarje. Posebej je treba omeniti vinjete Roberta Hlavatyja in številne lepe fotografije, med katerimi zlasti ugaja barvna slika o sončnem zatonu na morju, ki krasi naslovno stran koledarja.
V SREDO MINULEGA TEDNA V BILČOVSU:
Edinstven lovski blagor
Tekom pol ure uplenjenih 7 divjih prašičev
Zveni kot bajka, pa je le res. V sredo minulega tedna okoli tretje ure popoldne so člani lovske družine Bilčovs v Lisičjem grabnu u-plenili 7 divjih prašičev in 2 lisici. S tem so menda presegli vse lovske rekorde v deželi in verjetno tudi preko nje, kajti lov je trajal pravzaprav samo pol ure. Junak dneva je bil domači šofer poštnega avtobusa Mihi Andreaš, ki je sam uplenil 3 divje prašiče.
Lovci, ki imajo v zakupu lov bil-čovske občine, so bili že nekaj časa na sledi krdelu divjih prašičev, ki je domoval v gozdu dravskih brežin med Želučami in Kazazami. V sredo minulega tedna so se spravili na lov za njimi. Pri tem so kmalu ugotovili, da šteje krdelo najmanj 15 živali. Lov je bil končan z edinstvenim uspehom. Sedem divjih
prašičev je »obležalo v svoji krvi”, osem pa jih je tokrat še »pobrisalo". Na »svojo nesrečo" sta postali še dve lisici žrtev plena.
Spričo takega lovskega dogodka ni čudno, da je bil po njegovem zaključku ves Bilčovs na nogah. Pred Miklavževo gostilno je občudoval pri nas skoraj nepoznano uplenjeno divjačino, v gostilni pa je slavil junake dneva. Poleg Miheja Andreaša so bili to še Anton Grubelnik iz Vrbe, ki je uplenil dva prašiča, ter Bruno F i -I a f e r iz Vrbe in Kurt U n g e r iz Celovca, ki sta uplenila vsak po enega. Kakor pa poročajo, je lovska družina Bilčovs tudi preostalemu krdelu že nadebudno na sledi. Želimo, da bi imela pri njem kmalu enako srečo.
Bilčovščani so spet igrali
Kakor lani nam je tudi letos dramska skupina naše »Bilke« za praznike postregla z lepim kulturnim užitkom. Na Štefanovo nas je domače prosvetno društvo povabilo v Miklavževo dvorano na uprizoritev drame Engelberta Gangla »Sin«. Kakor vedno, smo se vabilu radevolje odzvali, ker smo tudi tokrat vedeli, da na/s naši igralci ne bodo razočarali in da bodo nam pripravili času primerno odersko prireditev.
Tako je tudi bilo. Drama »Sin« nam je ugajala. Predočila nam je človeške usode, katerih primerov tudi danes nikjer ne manjka. Zaradi razprtije s starši zapusti v drami sin svoj dom. V svetu se zgubi in se vrne domov kot tat in docela zakrknjen. Spet pride do spora z očetom, ki ga hoče spraviti na pravo pot, a je pri tem vse prestrog. Sin hoče vzeti svoji nevesti življenje, a jo s kroglo ne zadene. Drama konča s smrtjo očeta, ki je umrl zaradi žalosti nad nepoboljšljivim sinom, sin pa moralno docela propade.
Igralci so dramo odigrali odlično in se nam je vsak v svoji vlogi do-padel. Naše priznanje in zahvala sta
bila nedeljena tako pri popoldanski, kakor tudi pri večerni predstavi. Obakrat nas je razveselil s svojimi vložki domači mladi inštrumental-ni kvintet. Njegovemu nadebudnemu prizadevanju velja vse naše priznanje.
Uradne ure
Zavod za starostno zavarovanje delavcev, deželni urad Graz, bo imel v januarju svoje uradne ure v naslednjih krajih:
3.	1. Šmohor, v občinski uradni hiii
4.	1. Breže, Olsastrafje 256
10.	1. St. Vid ob Glini, Friesacher Strafje 1
11.	1. Spittal ob Dravi, Luthersfrafje 4
17.	1. Beljak, Kaiser-Josef-Platz l
18.	1. Wolfsberg, Weyerplatz
Po vseh krajih trajajo uradne ure od osmih zjutraj do dvanajstih opoldne.
Zavod vzdržuje v Riccione v Italiji dom za letovanje otrok. Otroci bodo prihodnje leto v tem domu lahko letovali v treh izmenah. V vsaki izmeni bo lahko letovalo po 90 otrok. Letos poleti in jeseni je zavod zavarovanim in vpokojenim omogočil zdravljenje obolenj na jetrih in na želodcu v Bad Aussee v Salz-kammergutu. Zviianje pokojnin bo večinoma izplačano že tekom januarja, najpozneje pa v februarju.
Zbora naših visokošolcev v Globasnici
Zbora Kluba slovenskih študentov na Dunaju, v katerih poje tudi nekaj visokošolcev iz Graza, sta na Štefanovo zvečer imela koncert v Globasnici. Na tem koncertu sta se moški in mešani zbor — skupno 30 pevk in pevcev — pod vodstvom mladega dirigenta Hanzija Gabrijela prvič predstavila svojemu domačemu prebivalstvu in mu poklonila 16 lepih in ubrano odpetih pesmi.
Za koncert je naše podjunsko prebivalstvo napolnilo Greinerjevo
dvorano do zadnjega kotička. Vsi so bili tega dogodka iz srca veseli in vsi so koncert zapuščali z notranjim zadoščenjem nad duhom skupnosti in medsebojne povezanosti, ki ga v vedno večjem obsegu goji Klub slov. študentov na Dunaju, ki za svoje lepe cilje združuje našo visokošolsko mladino od Zilje z Roža in Gur ter iz prostrane Podjune. Te cilje je navzočim poslušalcem lepo tolmačil Feliks B i -s t e r v svojih spretno izbranih besedah, s katerimi je povezoval pesmi zborov.
S seje občinskega sveta v Selah:
Občina
korak za korakom napreduje
Pred prazniki je imel občinski svet občine Sele svojo zadnjo sejo v tekočem letu. Iz pregleda, ki ga je o o-pravljenem delu podal župan Velik, je bilo razvidno, da so bili v prizadevanjih za gospodarski in socialni napredek občine letos doseženi pomembni uspehi. Glavno skrb je občinski svet posvečal elektrifikaciji občine, zboljšanju cest in potov do samotnih kmetij ter krajevni razsvetljavi v naselju Sele-Cerkev.
V tem prizadevanju je stvarno in soglasno, kakor vedno, tudi na tej seji zagotovil pomoč občine trem posestnikom, ki so se odločili za ureditev ceste do svoje kmetije. Spričo pričetka zime se je pri tem pojavilo pluže-
nje cest v občini kot pereč, istočasno pa za občino skoraj neizvedljiv problem, ker občina ni v stanju iz lastnega nabaviti primerno vozilo, s katerim bi lahko plužila ceste do kmetij, čeprav je to neobhodno potrebno. Tej potrebi bo poskušala zadostiti v proračunu za leto 1967.
Občinski svet je ugotovil tudi škodo, ki sta jo povzročili neurji začetkom novembra in začetkom decembra in jo sporočil pristojnim oblastem. Istočasno je zahteval ureditev brezžične zveze z ostalim svetom za primer, da so prekinjene telefonske zveze. Zaključno je občinski svet predal krajevno razsvetljavo v Selah-Cerkev svojemu namenu.
Sotrudnikom,
naročnikom
in
bralcem
Izpolnjujoč staro navado ob prehodu od starega v novo leto hočeta tudi tokrat uredništvo in uprava glasila Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Slovenskega vestnika posvetiti nekaj vrstic njegovi družini so-trudnikov, naročnikov in bralcev. Če smo predlanskim te vrstice posvetili dejstvu, da je naš list postal glasilo Zveze slovenskih organizacij, lani pa dvajsetletnemu jubileju njegovega izhajanja, potem jih bomo letos posvetili petindvajsetletnici množične izselitve koroških Slovencev leta 1942 in mislim o naših glavnih prizadevanjih v letu, pred katerega vrati stojimo.
V zgodnjih jutranjih urah 14. aprila prihodnjega leta nam bodo živo stopili v spomin dogodki in tragedija, ki se je pričela odigravati pred 25 leti, ko je v naše vasi vdrla nacistična policija in izgnala številne družine v mrzlo tujino in na pot neznane usode. Ko bomo v nedeljo navrh v celovškem domu glasbe obujali spomine na ure, ko je izginil vsak dvom, da nas hoče nacistični »Herrenvolk« pognati v narodno smrt, se bomo spominjali tudi mesecev in let, ko smo trpeli po številnih taboriščih, ječah in frontah, medtem ko je z naših gora in gozdov čedalje glasneje odmevala pesem borbe za našo vrnitev, za našo svobodo in enakopravnost in za mirno sožitje v deželi in v svetu.
V letu te obletnice bomo svojo vnemo in pripravljenost, da si končno priborimo človečanske in narodne pravice, izpričali enako, kakor smo jih po »križevem tednu« pred 25 leti. Prav v tem letu hočemo dati vse močnejši naglas resnici, da je osebna svoboda nerazdružljivo povezana z narodno svobodo in enakopravnostjo ter s sožitjem v deželi in z mirom v svetu, ki je še vedno ogrožen. Te resnice se moramo namreč zavedati vsi in vsi moramo služiti njenemu uveljavljanju, sotrudniki, naročniki in bralci Slovenskega vestnika enako, kot njegovo uredništvo in uprava.
Uveljavljanju te resnice moramo služiti z nadaljno gradnjo mostov med nami samimi ter med nami in narodom sosedom enako kot z vse samozavestnejšim nastopanjem v javnosti, po uradih, pred organi oblasti, v šoli ter na cesti in v vlaku. Z vse večjo samozavestjo in osebnim prepričanjem moramo odkrivati krivice, ki jih naš človek često vse preponiž-no trpi in se jim umika. Borba za uresničenje naše enakopravnosti mora biti naš skupni ponos. Naše skupno prizadevanje pa mora biti tudi širjenje našega lista med prebivalstvom, zlasti pa med rojaki, ki so v zadnjih letih šli s trebuhom za kruhom v svet in ki so zaradi tega iz našega življenja iztrgani. Skrbimo, da bodo dobili tudi v tujino Slovenski vestnik in postali njegovi naročniki ter se nam po njem oglašali v domačem kraju!
Pridružimo se brez razlike tem prizadevanjem in postanimo spet neločljiva družina, kakor smo postali pred 25 leti, ko smo stali pred težko odločitvijo: biti ali ne biti. Sedaj so ta prizadevanja vse lažja in zaradi tega lahko vse uspešnejša, kot so bila tedaj. Ne mislimo na to le danes, marveč vsak dan v letu 1967, za katerega želimo vsakemu izmed vas obilo sreče in obilo uspehov, enako na poti zasebnega življenja in uveljavljanja, kakor na poti skupnih prizadevanj, katerih tolmač in obveščevalec bo naš list slej ko prej ostal.
KOLEDAR
Petek, 30. december: David Sobota, 31. december: Silvester Nedelja, 1. januar: Novo leto Ponedeljek, 2. januar: Makarij Torek, 3. januar: Tit Sreda, 4. januar: Telesfor četrtek, 5. januar: Zdravko
4 — Štev. 52 (1232)

30. december
Turistično leto 1965-66
Slaba rast nočitev napotuje k previdnosti
Z minulim turističnim letom (od novembra 1965 do oktobra 1966) smo v državi in deželi v glavnem lahko zadovoljni. Število nočitev sicer ni več tako naraslo, kot v zadnjih letih, vendar do njegovega upadanja — celovito gledano — že ni prišlo. Število nočitev je v državnem merilu naraslo za 3,7 odstotka na 64 milijonov, na Koroškem pa je naraslo za 5,3 odstotka na 12,795.203 nočitve.
Popuščanje rasti števila nočitev — v turističnem letu 1964-65 smo v državi še zabeležili porast inozemskih nočitev še za 6,5 %, na Koroškem pa za 8,7 % — in nagel razvoj gospodarske krize širom Zahodne Evrope, zlasti pa v Zahodni Nemčiji mečeta že sedaj svoji senci na razvoj turizma v turističnem letu 1966-67. Pričakovati je, da bomo v tem letu prvič doživeli, da število nočitev ne bo naraslo, marveč prej nazadovalo.
V državnem merilu je od 64 milijonov turističnih nočitev odpadlo 45,5 milijona na nočitve inozemskih turistov. Med njimi je bilo okoli 90 odstotkov zahodnonemških državljanov. Medtem ko je število nočitev inozemskih turistov naraslo še za 5,5 odstotka, je število nočitev domačih turistov padlo, za 0,5 odstotka. Avstrijski državljani so si kraje svojega oddiha in izletov raje izbirali po drugih deželah. Njihova potrošnja deviz v inozemstvu je namreč poskočila za 21 odstotkov na vrednost 4,3 milijarde šilingov. Ker se je istočasno devizni donos inozemskega turizma v naši državi zvišal le še za 4,7 odstotka na 15.4 milijarde šilingov, je aktivni saldo turizma narasel v prid Avstrije komaj za 1,9 odstotka na 11,119.000 šilingov.
Koroška je tudi v minulem turističnem letu stala za Tirolsko na drugem mestu med zveznimi deželami. Na njo je odpadlo 16,8 odstotka vseh turističnih nočitev v Avstriji. Od skupnega števila nočitev je na inozemce od-
padlo 8,972.770 nočitev. Porast njihovih nočitev je znašal 6 odstotkov, število nočitev domačih turistov je vendar padlo za 2 odstotka, torej močneje kot v državnem merilu.
Kako občutljiva so turistična podjetja v deželi glede turizma, vidimo tudi iz tega, da je v minulem turističnem letu odpadlo nad 8 milijonov nočitev na turiste iz Zahodne Nemčije in da to število nikakor ni več tako naraščalo, kakor je naraščalo v zadnjih letih, marveč je naraslo le še za 5 odstotkov.
Drugo znamenje za občutljivost glede turizma je skokovit porast nočitev po campin-gih. Ta porast je znašal 15,3 odstotka in je narasel na 1,6 milijona nočitev. Ena osmina turistov v deželi je nočila po campingih. Istočasno pa je število turističnih postelj v deželi naraslo za 12.000 na okroglo 164.000. Turistične postelje so bile zaradi tega slabše zasedene, kot v turističnem letu 1964-65, v tekočem turističnem letu pa bodo še slabše zasedene. Na turistično postelj je odpadlo le še 68 nočitev.
RADIO CELOVEC
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.SS, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00,
22.00,	23.00.
Dnevne oddaje: (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni
komentar — 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, >1. 12.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Koroška domovinska kronika —	13.00 Novoletni nagovor deželnega
glavarja — 13.10 Opoldanski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 16.00 črv vesti — 17.00 Praznimo skladišče — 18.00 S smejočim očesom — 18.30 Ognjemet — 19.20 In spet je minilo leto
—	20.10 Silvestrov koncert — 22.20 Plesna glasba. Nedelja, 1. 1.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Leto se
je pričelo —	11.00 Novoletni govor zveznega prezi-
denta in zveznega kanclerja — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.00 Nič kot veselje z glasbo —
19.00	Nedeljski šport — 20.10 Ninoška, veseloigra.
Ponedeljek, 2. 1.: 8.15 Dva brez milosti, roman — 8.45 Romunska ljudska glasba — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.30 Odmev časa —
19.00	Šport in glasba — 19.30 XY ve vse — 20.20 Vsakdanji problemi pod lečo — 20.35 Koroška lovska ura — 21.20 Operetni koncert.
Torek, 3. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Bodimo dobri prijatelji — 15.45 Koroški knjižni kotiček —
18.00	Četrt ure domače obrti — 18.15 Mladinska oddaja
—	18.30 Odmev časa — 20.20 človek brez orožja, komedija — 21.35 Pesem za lahko noč.
Sreda, 4. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Celovški madrigalisti — 16.00 Glasba za mladino — 17.00
Srečno in zadovoljno novo leto vsem prijateljem in znancem doma in v svetu želi
družina Anton Krušic
V E L I N J A VAS
Zlato rokodelstvo — 18.00 Gospodarski komentar — 18.15 Slišiš pesmico peti — 18.30 Odmev časa — 20.20 Orkestralni koncert.
četrtek, 5. 1.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 četrt ure delavske zbornice —
18.15	Na štanbachskem pašniku — 18.30 Odmev časa —
19.30	XY vo vse — 20.20 Alpska lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 6. 1.: 8.15 Praznična oddaja — 9.00 Brez skrbi skozi jutro — 12.40 Stojim ob tvojih jaslicah — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Plesni orkester Radia Linz — 18.00 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Praznični šport — 20.10 Program v orehovi lupini, zabavna oddaja.
II. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45	Oddaja za podeželje	— 12.00	Opoldanski	zvonovi —	12.40 Deželna	poročila	— 13.05	Opoldanski	koncert —	14.00 Objave	— 14.55	Posebej	za vas —	16.00
Glasba	zate — 16.55	Kulturna	poročila	— 17.00 Popol-
danski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 31. 12.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.45 Ti in žival — 13.10 No-
voletni govor zveznega ministra za pouk in zveznega ministra za promet — 14.00 Pariška abeceda — 14.40 Tehnični razgledi — 15.05 Otroška ura — 15.45 Mrtvi leta 1966 — 18.00 Silvestrov glasbeni ognjemet — 18.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Dunajska kri, opereta
—	21.05 Silvestrova deska — 23.55 Novoletno voščilo, nato novoletni ples.
Nedelja, 1. 1.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Ogledalo domačega tiska — 11.00 Novoletni govor zveznega pre-zidenta in zveznega kanclerja — 13.30 Za avtomobiliste
—	14.40 Dva brez milosti, roman — 15.10 Kratko in dobro — 15.30 Ljudstvo in domovina — 16.00 Pozdrav iz Južne Afrike — 16.25 Podnajemnik — 18.00 Magazin znanosti — 18.30 Nazaj v šolsko klop — 19.30 Novoletna poslanica papeževega nuncija — 21.00 Glasbene delikatese.
Ponedeljek, 2. 1.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Poslušaj in poj — 10.00 Stvaritve velikih mojstrov —
13.30	Glasba »z stare Avstrije — 15.35 Popevke, ki se vedno spet ponavljajo — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.15 tz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Pogled v literarne revije — 19.00 Trideset minut informacij — 19.30 Lelleas in Melisande glasbena drama — 22.15 Športni komentar.
Torek, 3. 1.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Melodije za srce — 10.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Športni zdravnik — 13.30 Pozabljeni Wagnerjevi interpreti
—	15.35 Lepa pesem — 16.00 2enska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Eden dokazuje — 19.00 Trideset minut informacij — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Glasbene šarade.
Sreda, 4. 1.; 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Od Predarlske do Dunaja — 10.00 Stvaritve velikih mojstrov
—	13.30 Josef Haydn in knezi Esterhaz/ — 15.00 Gledališča po svetu — 16.00 Otroška telovadba — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik — 19.00 Trideset minut informacij — 19.30 Pri tebi je bilo vedno lepo — 20.00 Vseh devet.
četrtek, 5. 1.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.00 Vedre note — 10.00 Sveti trije kralji z zvezdo — 13.20 Avstrijska sneina poročila — 15.05 Državna akcija Betlehem — 15.35 Lepa pesem — 16.00 Zenska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Nemška literarna kritika 20. stoletja — 19.00 Trideset minut informacij — 19.30 Za mladino — 20.30 Operetni koncert.
Petek, 6. 1.: 7.30 Pesmi o treh kraljih — 8.05 Lovski blagor — 9.10 Prozniki — 12.45 Bethovnove skladbe —
13.10	Za avtomobiliste — 14.20 Srečanje, pripovedka —
15.30	Gledališča v svetu — 16.00 Otroška ura — 17.05 Nemško-avstrijska skakalna turneja v Innsbrucku — 17.3? Glasba, ki nikoli ne izzveni — 19.20 Albinos, slušna igra
—	20.25 Povejte, drage žene — 21.25 Čudni sosedovi otroci.
Slovenske oddaje
Sobota, 31. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 1. 1.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 2. 1.: 14.15 Poročila, objave, pregled spo-
ppf^l in štedilnike znamke *	1	.1	i • v. v najboljši kvaliteti in največji	.Tirolia" izbiri
Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co.	
Dobrla vas - Eberndorf A 91*1	tel. (0-42-36) 291	
reda — Za našo vas — Beremo za vas — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 3. 1.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik
—	Kulturna panorama.
Sreda, 4. 1.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 5. 1.; 14.15 Poročila, objave — Slovenski samospevi — Slovenska ljudska univerza.
Petek, 6. 1.: 7.30 Duhovni nagovor — Ena zvezda gori gre.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila rn zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert —
19.05	Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba.
Sobota, 31. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Ljubljanski jazz ansambel — 10.15 Popularne arije iz italijanskih oper — 10.40 Novost na knjižni polici — 12.10 Pravkar prispelo — 12.40 Na svoji zemlji — 14.05 Najbolj priljubljene melodije v preteklem letu — 15.30 Medved Brumček — 16.00 Veseli tobogan — 17.30 Pesmi o dedku Mrazu — 18.10 Za kmečko pečjo — 20.00 S pesmijo in
Tone Mišic
KROJAČ KOTMARA VAS
(poštno ležeče postlagernd)
Priporočam se za naročila, ki jih izvajam po do-movih.
Srečno novo leto znancem in rojakom doma in po svetu.
plesom zaključujemo staro leto — 22.10 Voščila izseljencem in našim delavcem na tujem — 23.50 Minute pred polnočjo.
Nedelja, 1. 1.: 8.05 Maček Mustafa, otroška igra — 8.45 Skladbe za mladino — 10.00 Cviček, glasbeno govorna oddaja — 11.40 Novoletni gostje — 12.05 čestitke kolektivov za Novo leto 1967 — 13.30 Novoletni karusel —
14.00	Z domačimi napevi po Sloveniji — 15.05 Odlomki iz znanih oper — 16.00 Šport in praznik — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Dobrovski, radijska igra —
18.30	Virtuozne hudomušnosti — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Pripoved ure.
Ponedeljek, 2. 1.: 8.05 Ribič Abdulah, otroška igra —
9.05	Revija zabavne glasbe — 10.00 Orkester RTV Ljubljana — 11.15 Akordeon orgle — 11.30 Dejstva govore —
13.30	Navade in običaji včeraj in danes — 14.00 Pojte in plešite z nami — 16.00 Vitez v tigrovi koži, literarna oddaja — 17.15 Melodije srca — 20.00 Zabavne melodije na koncertnem odru — 21.30 Veliki zabavni orkestri.
Torek, 3. 1.: 8.05 Povabilo na ples — 9.00 Oddaja za otroke — 10.05 Zabavne melodije — 11.30 Iz lovskega oprtnika — 12.05 2elim — 13.30 Športna oddaja — 14.20 Zima v narodnih pesmih in domačih vižah — 15.05 Prodana nevesta, opera — 17.30 Le-te fabule inu babje vere — 20.20 Ure, radijska igra — 21.30 Orkestralna glasba.
Sreda, 4. 1.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.45 Človek in zdravje — 11.15 Zvedel sem nekaj novega — 12.10 Zabavni orkester poljskega radia — 12.40 Noč na Kleku, opera — 14.05 Smetanove skladbe — 14.35 Voščila — 15.30 Zbor Slava Klavora — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz naših štu-diov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Matija Gubec, opera.
Četrtek, 5. 1.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Narodne pesmi iz Vojvodine — 9.40 Pet minut za novo pesmico —
10.15	Znane arije — 12.10 Naši ansambli domačih napevov — 12.40 Klavir, violina in violončelo — 15.30 Melodije za klavir in godala — 17.05 Turistična oddaja —
18.15	Odlomki iz opere Don Juan — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Večer umetniške besede.
Ko pridete na Jesenice, oglasite se pri obrtnem podjetju
Cesta železarjev 14
# Delamo po meri vsa moška in ženska obla-Ci čila, otroško konfekcijo in lovske obleke.
Želimo srečno in uspešno novo leto!
TA TEDEN VAM PRIPOROČAMO:
„Sto romanov"
DELA IZ SVETOVNE KNJIŽEVNOS
•	Nikolaj V. Gogolj: MRTVE DUŠE
316 str., br. ! © Thomas Wolfe: OZRI SE PROTI Dl ANOEL, dve knjigi skupaj 712 str., br.
•	Andre Gide: VATIKANSKE JEČE,
288 str., br. j
© Jean-Paul Sartre: GNUS,
248 str., br. 3
•	John Steinbeck: VZHODNO OD I
dve knjigi skupaj 824 str., 'br. J © Ivan A. Gončarov: OBLOMOV, 564 str., br. 3 © Oscar VVilde: SLIKA DORIANA GR
246 str., br. 3
© Lev N. Tolstoj: VSTAJENJE,
dve knjigi skupaj 552 str., br. J
•	Jack London: MARTIN EDEN,
464 str., br. 1 © Virginia Woolf: GOSPA DALLOVt
220 str., br. 1
© Stendhal: RDEČE IN ČRNO,
dve knjigi skupaj 652 str., br. 5 © Albert Camus: TUJEC — KUGA,
352 str., br. 2 © Ivan Bunin: VAS — GOSPOD IZ FRANCISCA,	196 str., br. 2
© Honore de Balzac: IZGUBLJENE ZIJE, dve knjigi skupaj 764 str., br. 5
Za dijake in študente izjemna cene 20 šilingov za posamezno knjigo.
KNJIGARNA „NAŠA KNJIGA", CELO WULFENGASSE
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih org cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odg urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 K furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cel Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 genfurt - Celovec, Postfach 124.
Petek, 6. 1.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirsk ni,k — 9.40 Mladinski zbori — 10.15 Majhen portret dafelja Blaža Arniča — 10.35 Nedosegljiva, pedlisf
12.10	Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 jo domače pihalne godbe — 14.35 Voščila — 15.40 dinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 20.20 Tee zunanjepolitični pregled — 20.45 Dobimo se ob isti i 21.40 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Sobota, 31. 12.: 12.10 Tržaške ulice in trgi — Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — Pregled italijanske dramatike — 17.30 Otrokov Ijični svet — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 Ted Italiji — 21.15 Silvestrov ples.
Nedelja, 1. 1.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.45 No\ ne pesmi — 11.15 Tomažek praznuje Novo leto — Odmevi tedna po naši deželi — 15.30 Skupno star nje — 20.30 Iz slovenske folklore — 22.20 Dalmat popevke.
Ponedeljek, 2. 1.: 11.50 Trije ansambli, tri dežel
12.10	Liki iz naše preteklosti — 18.00 Odvetnik za kogar — 19.10 Sveta brata Ciril in Metod — 21.00 turni odmevi.
Torek, 3. 1.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 janščina po radiu — 18.30 Iz javnih koncertov R Trst — 20.35 Bastien in Bastieninne, opera.
Sreda, 4. 1.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 18.01 vse, toda o vsem — 19.10 Higiena in zdravje — Simfončni koncert.
Četrtek, J. 1.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — Italijanščina po radiu — 19.00 Pisani balončki — Cigani, igra — 22.40 Slovenski solisti.
Petek, 6. 1.: 8.30 V prazničnem fonu — 11.15 Vel I je povedal, zgodba — 15.30 Božična pastorala — Zborovsko skladbe — 19.10 Trije kralji v slovenski ziji — 21.00 Koncert operne glasbe.
AVSTRIJA
JUGOSLAV
Sobota, 31. 12.: 19.00 Nagovor kardinala Koniga — 19.10 čas v sliki — 19.30 Otroci, tako mladi ne bomo več nikoli — 20.30 Bilanca leta — 21.30 Silvestrov večer — 22.20 Zvezde žarijo — 23.15 S televizijo v novo loto — 0.04 Novoletna voščila.
Nedelja, 1. 1.: 12.05 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov — 13.30 Novoletni smučarski skoki v Garmisch 'Partenkirchnu — 17.04 Ambrosio je umoril čas — 18.20 Svet mladine — 19.00 Ob oknu — 19.30 Novoletni govor zveznega prezidenta — 19.40 Cas v sliki — 20.00 Das weitjo Rofjl, opereta.
Ponedeljek, 2. 1.: 18.35 Konjske dirke — 19.00 Nepoznani svet — 19.30 Cas v sliki — 20.15 77 Sunset Strip —
21..05 Kaj mislite o tem — 22.20 Plesni tečaj.
Torek, 3. 1.: 18.35 Nemščina za domačine — 19.00 Govoreča luč — 19.13 Mathias WIemann pripoveduje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Ritem v Pragi — 21.00 Horizonti —
22.05	Toni-Sailer-Story.
Sreda, 4. 1.: 11.03 77 Sunset Strip — 11.55 Ritem v Pragi — 17.03 Pavlihove dogodivščine — 17.45 Vrtovi na dnu morja — 18.35 Močvirje Ima svoj svet — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.50 Simone, veseloigra.
četrtek, 5. 1.: 18.35 Ribič za Zasopola — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Medtem — 22.15 Prometni razgledi — 23.00 Plesni tečaj.
Petek, 6. 1.: 16.30 Smučarske tekme v Berchtesgadnu —
17.00	Mladinska oddaja — 19.05 Dediščina zgodnjekristjan-skega sveta — 20.15 Dvorna loža, igra — 22.30 V žarometu — 23.00 Vprašanje Cerkve.
Sobota, 31. 12.: 15.00 Vesela novoletna pustolovš-
—	15.40 Hokejski prenos iz Zagreba — 17.15 Zviti t
—	18.10 Vsako soboto 18.25 Obzornik — 18.45 t čaka pred vratmi — 19.10 Leto brž mino — 20.00 Dne'
—	20.30 Silvestrujemo z vami — 24.00 Novoletni spon Nedelja, 1. 1.: 8.55 Srečno Novo leto — 9.00 Km
ska oddaja — 9.45 Tisočkrat zokaj — 11.00 Disn« svet — 12.05 Novoletni koncert z Dunaja — 13.30 S čarski skoki v Garmischu — 19.05 Golo mesto — 2 Dnevnik — 20.45 Novoletna oddaja.
Ponedeljek, 2. 1.: 10.05 Ponovitev novoletno oddaje
16.00	Športna reportaža — 16.30 Svot v letu 1966 — 1
Ponovitev novoletne oddajo —	19.00 Tedenski špe
pregled — 19.40 Obzornik — 20.00 Dnevnik — 2 Novoletna oddaja iz Sarajeva.
Torek, 3. 1.: 10.05 -Ponovitev novoletne oddaje iz rojeva — 17.50 Pravljica na podstrešju — 18.30 Telesf
—	19.10 Svet na zaslonu — 20.00 Dnevnik — 20.30 t1 boljša glasbena oddaja v letu 1966.
Sreda,	4.	1.; 11.00	Osnove	splošne	izobrazbo	—	1‘
Disneyev svet 17.55 Obzornik — 18.15 Združenje ra vednežev — 19.00 Neznana Makedonija — 20.00 Dnev
—	20.35 Prerijske živali — 21.00 Kralj Lear, drama. Četrtek, 5. 1.: 11.00 Angleščina — 17.10 Velika pošl
ska pravljica — 17.25 Pionirski studio — 17.55 Obzof
—	18.15 Mladinska tribuna — 19.00 Sedem Hamletov
20.00	Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Op«
Petek,	6.	1.: 11.00	Osnove	splošne	izobrazbe	—	1?
Oddaja	za	otroke —	17.55 Obzornik	— 18.15 Iz cirk»
Orfei —	18.45 Mlin na Padu	— 19.35	S kamero	po	*v'
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Celovečerni film.