PLANINSKI VESTNIKi na svetloba in da je sam hudič v nje­ govi notranjosti. Ko sem tako ogledoval vso razsvetljeno deponijo jalovine uranove rude na njegovem pobočju, mislim, da je ženska imela prav — vsaj kar se hudiča tiče. S senožeti malo pred Prvo ravnjo sva za­ vila v gozd. Svojo baterijo sem hranil za na vrh, zato je Marjan od nekje privlekel ta pravo in zakoračil v temo, jaz pa za njim. Kljub bateriji je bilo vzdušje nekam te­ mačno. Naenkrat se Marjan obrne in reče: »Joj, ali kaj vidiš?« »Kaj?« sem komaj spravil iz sebe, saj sem mislil, da je zagledal samega blego- škega velikana, za katerega sicer pravijo da spi okamenel v hribu, toda ljudem ne kaže vsega verjeti. »Mislim, če vidiš hoditi, ker baterija že bolj slabo sveti...« »Vidim, vidim, včasih še preveč,« mu ves vznemirjen odgovorim. Pot nadaljujeva brez besed do goličave, kjer se zopet pri­ kaže luna s svojo svečavo. Na bližnji smre­ ki zagledava napis »2ivina na paši, pse na vrvico«. »Dobro, da nimava špage s sabo,« je rekel Marjan, »sicer bi se težko odločila, kdo bi koga navezal...« Kmalu dospeva do zgornjega bunkerja. Vsedeva se v njegovo zatišje, vendar kljub temu lahen vetrič lepo hladi najini raz­ greti telesi. Počasi izprazniva mojo dva- decilitrsko baterijo in zaspiva. Toda ne za dolgo. Vetrič se sicer ni spremenil, najini telesi pa pošteno ohladili. »Kaj bi dal za malo opoldanske vročine!« »Sto krogov okrog bunkerja, pa te ne bo več zeblo,« je predlagal Marjan. »Raje zmrznem, kakor da bi po vsem tem še okrog bunkerja letal.« Po neskončno dolgih dveh urah sva le do­ čakala zarjo. Odšla sva le še nekaj ko­ rakov prav do vrha, da bi naju sončni žarki čimprej oplazili s svojo toploto. »Poglej, koliko krav je prenočilo v najini bližini!« »Mislim, da še sanjaš! Ovce od krave boš pa že ločil,« je rekel Marjan, »še dobro, da jih nisi ponoči zagledal, sicer bi ver­ jetno trdil, da so volkovi.« Ko sem malo bolj pogledal, sem videl, da ima prav, kar se krav tiče. Ko naju je sonce malo spravilo k sebi, sva odšla do koče. Toda bila je še zaprta, zato sva legla kar na klopi, ki so pred njo. Prebudil naju je šele oskrbnik z malo glasnejšim samogovorom, ki je bil name­ njen nama. Čeprav vsega nisem slišal, sem vseeno razbral, da je govoril o tem, da se spi doma, v koči se pa jš in pije. Takoj mu sicer nisva nasedla, ko pa sva mu, se nisva kesala, kajti ričet nama je prav prijetno teknil, da o pivu sploh ne govorim. Počasi sva se odpravila nazaj proti domu. V gozdu nad Leskovico sva srečala starej­ šega možaka, ki je pripravljal drva. »Ali se bojite zime?« ga ogovorim. »Kaj se bom bal zime? Pozimi lahko le­ žim ves dan na topli peči. Bojim se po­ letja, ko je treba garati!« »Prav ima,« sem pomislil. Pozimi lahko človek še čez dan spi, poleti pa še po­ noči ne more, — če se nemara zvečer od­ loči, da bo odšel na Blegoš. PLANINSKI IZLET Z AVTOM IZ POMURJA NA POHORJE ERNA MEŠKO Nekega majniškega večera se je pripeljala iz Murske Sobote navdušena pomurska planinka Marija Lah-Vildova in mi takoj po pozdravu razodela svojo željo: »No, Erna, kako je zdaj? Pozimi, ko sem te vabila za nekaj dni k sebi, si prišla samo za en dan in rekla, da je bolje, če greva spomladi na Roglo in se spotoma pome­ niva vse, kar si imava povedati. Tako, čas je prišel, ti pa določi datum, kdaj bova potovali. Kar hitro se odloči, niti v hišo ne bom stopila, ker se mi zelo mudi.« Pogledam v koledar in se na hitro odlo­ čim za 7. junij. »Drži!« — in je že odbrzela s svojo »škodo« Pomurju v naročje. Naglo je prišel določeni termin in naš del sveta razveselil z lepim nedeljskim jutrom. Hitro po osmi uri se ustavi pred našim domom »škoda« — in že sva pripravljeni za odhod. Peljeva se prek Runča v Klju- čarovce — rodno vas pisatelja Fr. Ks. Meška, ter zavijeva proti Tomažu skozi Savce na Polenšak. Preden se pripeljeva do Dornave, opaziva na levi precejšnjo skupino gozdnih dreves, kjer gnezdijo čap- Ije. Pravijo, da je to edino vališče čapelj v vsej Srednji Evropi. Kmalu se peljeva mimo znamenitega baročnega gradu v Dornavi, kjer je sedaj Dom telesno in du­ ševno prizadete mladine. Potem brziva skozi lepo, starodavno »mesto muzej« Ptuj, ki se ponaša z 2000-letno zgodovino. Kmalu sva v Mariboru in nato v Rušah, kjer se imava namen prvič ustaviti. Starodavne slavne Ruše! Darilna listina grofov Spanheimov omenja Ruše že 1091. leta, prvo kapelo pa so tod postavili že 905. leta. Nad glavnimi vrati ruške cerkve je zapisano, da so jo dogradili leta 1004. Spada med najpomembnejše kulturne spo­ menike Podravja. Ob njej še zdaj stoji po­ slopje, kjer je bila latinsko slovenska gim­ nazija, ki je delovala v Rušah od leta 1645 do 1760. Krajevna skupnost je leta 1985 izdala zajetno, 853 strani obsegajočo PLANINSKI VESTNIK Ruško kroniko. Obsežno gradivo so avtorji tega dela dolgo zbirali in obdelovali. Pri tem so pogosto naleteli na mnoge težave, ki so izid onemogočale. Končno je kro­ nika le izšla in tako obogatila kulturno raven Ruš, ki so jih nekdaj imenovali Mali Beograd. Že v prvi svetovni vojni leta 1914 so odpeljali dva vagona slovansko zaved­ nih Rušanov v graške zapore. — Druga svetovna vojna je terjala mnogo žrtev. Po­ sebno tragično je odjeknila zadnja bitka Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, pri kateri so padli številni Rušani. Sredi Ruš stoji spomenik NOB z vklesanimi verzi, pod njimi pa so napisana imena žrtev, med katerimi so tudi moji dragi sorodniki in znanci, ki naj jim bo s ponosom posve­ čena moja topla misel. Oglasili sva se pri hčerkini družini, ki je tudi vsa predana planinstvu in kar pre­ hitro je tekla ura, ki nas je opozorila, da morava na pot. Deležni sva bili še do­ brega kosila — kako tudi ne, saj smo Slo­ venci, posebno še Prleki, vendar gosto­ ljubni ljudje! Maša na Kredarici V sredo, 12. avgusta se je na Kredarici ob Triglavskem domu, najvišji planin­ ski postojanki pri nas (2515 m), zbralo 550 vernih planincev k maši, ki jo je ob somaševanju 44 duhovnikov vodil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Za­ radi pomembnih obletnic — 90-letnice, odkar so na tem kraju postavili kapelo, 100-letnice, odkar se je Jakob Aljaž prvič povzel na vrh Triglava, 60-letnice Aljaževe smrti, 100-letnice Dežmanove (sedaj Staničeve) koče in 140-letnice smrti ljubitelja gora, duhovnika Valen­ tina Staniča — je shod omogočilo Pla­ ninsko društvo Mojstrana — Dovje in Ljubljana Matica, priredil pa ga je se­ danji dovški župnik France Urbanija. Po najrazličnejših poteh so prišli pla­ ninci na shod pod vrh Triglava, Alojzij Šuštar, prvi slovenski nadškof in me- tropolit v zgodovini, ki se je povzpel na vrh Triglava, z Rudnega polja mimo Vodnikove koče in Triglavskega doma, seveda kot planinec z nahrbtnikom na ramah. »Triglav je simbol naše volje do življe­ nja, pa tudi simbol in spodbuda za po­ vezovanje vseh, ki se sem povzpnejo, pa naj bodo katerekoli narodnosti, ka­ kršnihkoli pogledov na svet in življe­ nje,« je zbranim dejal dr. Šuštar. »Na­ govarja nas, da bi se med seboj pove­ zovali in združevali. Govori pa nam tudi tole: Kdor se je povzpel na te Nadaljevali sva vožnjo po dobro speljani cesti čez »Pisker« po rebri na Smolnik in se ustavili pri Grizoldovih, kjer je na sme­ rokazu zapisano, da se je tu leta 1817 rodil narodni buditelj in pesnik — kmet Davorin Grizold, ki je že leta 1865 usta­ novil prvo bralno društvo v Rušah. Bil je tako slovansko zaveden, da se je že leta 1848 naučil cirilice. — Na hiši je vzidana spominska plošča dne 27. 3. 1945 zverin­ sko ubitima Mirku in Franju Grizoldu ter ustreljenemu Jožefu Fridrihu. Z bolečino v srcu mi je zdrknila solza ob spominu na tisto strašno tragedijo, ki se je dogodila že na pragu svobode (o tem sem v Planin­ skem vestniku že pisala). Ljubeznivo smo se pozdravili z domačimi, ki še žive na tej lepi Grizoldovi domačiji. Kar naenkrat so mi stopili pred oči časi mojega otroštva, ki sem ga vsa srečna preživljala na tem domu, kjer se je rodila moja mama. Marija pa, ki je bila tokrat prvič tukaj, se ni mogla načuditi enkrat­ nemu razgledu, ki mu ni primere. Nadaljevali sva vožnjo mimo Šumika in višine, je moral prej zapustiti nižine.« — Hkrati je nadškof izgovoril željo vseh prisotnih, da bi na tem kraju, kjer je nekoč že stala kapela (»ustregel sem ne le duhovnom, ampak tudi mnogim turistom, da sem napravil na Kredarici zraven hiše tudi malo, pa lično kape­ lico«, kot je zapisal Jakob Aljaž), spet postavil novo kapelo, in sicer na te­ meljih nekdanje Aljaževe kapele. (Slišati je, da ustrezne občinske službe temu ne nasprotujejo in da bi ob Tri­ glavskem domu lahko že prihodnje se­ zone začeli zidati; op. ur.) Na razglednem Komnu (1684 m), ob Smrekovcu najvzhodnejšem izrastku Savinjskih Alp, pa je zadnjo avgustov­ sko nedeljo mariborski škof Franc Kramberger ob prisotnosti 1200 planin­ cev blagoslovil lično leseno kapelo, posvečeno bratoma Cirilu in Metodu. Postavili so jo na mestu prejšnje ka­ pele, ki so jo zgradili že pred prvo svetovno vojno in ki je leta 1975 zgo­ rela. Reljefni podobi Cirila in Metoda je izoblikoval akademski kipar Stane Jarm in Kočevja. Župnik iz Ljubnega v Savinjski dolini Pušenjak se je zahvalil vsem, ki so po­ magali postaviti to kapelo, posebej med drugim komisiji za gradnje pri skupščini občine Mozirje, Spomeniške­ mu varstvu v Celju in predstavnikom krajevne skupnosti v Ljubnem, ki so omogočili nakup materiala po nižji ceni. (Po Družini) PLANINSKI VESTNIKi Pragozda k domu na Osankarici. Tu sva »konjička« pustili in se sprehodili do Treh žebljev, na kraj poslednje bitke le­ gendarnega Pohorskega bataljona. Mir, ne­ skončen mir je nasičeval ozračje med vi­ sokimi, vitkimi jelkami, ki še, četudi vse prestreljene, stoje kot živa priča žalostne, a junaške borbe 8. 1. 1943. Na spomeniku so bili venci, ki so jih položili udeleženci vlaka bratstva in prijateljstva iz Srbije, da so počastili spomin na slovenske žrtve. Sonce se je nagnilo globoko proti zatonu, ko sva zapustili lep dom na Osankarici in se odpeljali proti Koči na Pesku. To je lepo obnovljena koča za planince, ki jo denarno podpira Tovarna orodja Unior iz Zreč. Najino pozornost je privabila tabla, na kateri je zapisana »Prošnja gozda: Člo­ vek, toplota tvojega ognjišča sem v mrazu zimskih noči, prijeten hlad v poletnem soncu. Sleme sem tvoji hiši, deska tvoje mize, postelja, na kateri spiš, in les, iz katerega gradiš ladje. Držaj sem tvoje motike, vrata tvoje staje, les tvoje zibelke in rakve. Jaz sem dobri kruh, cvet lepote in zdravja kraja. Usliši mojo prošnjo: Ne Dr. France Malešič, vsestranski gor­ nik, že dalj časa zbira pregovore, reke, kratke pesmi, misli in aforizme o gorah in ljudeh, ki hodijo tja gor. Zbranih ima že nekaj sto, zdaj se dogovarja, da bi vse to izšlo v knjižici. Iz te bogate zbirke objavljamo nekatere kratke mi­ sli, ki zadevajo planinstvo. (Op. ur.) Če pride dober človek v gore, lahko postane še boljši, če pride slab, po­ stane Še Slabši. Guldo Tonella Če naletiš na pot brez ovir, tedaj brž­ kone ne vodi nikamor. Lepota Fudžijame lažnemu nič ne po­ meni. Japonski pregovor Svet gora je zrcalo, ki vsakemu kaže lastno revščino, lastno bogastvo. Henrik Turna * * * Gora ni nora, nor je, kdor gre brez izkušenj gor. Marjan Keršic-Belač V gore hodimo zato, ker so. Angleški planinski izrek uničuj me!« Kako otožno in roteče zveni ta prošnja! Kako upravičeno! Srce se na­ ma je trgalo, ko sva se peljali skozi špalir bolnih dreves. Ali ni zdravila, da bi se ustavilo umiranje, preden bo prepozno? Peljali sva se tudi skozi zdrav gozd. Kako nepopisno lepo je zahajajoče sonce ob­ sevalo te zelene pohorske gozdove! Po­ horje, moje ljubljeno Pohorje, saj ne sme biti mogoče, da bi ti bila zadana smrtna rana! Ob tem premišljevanju sva dospeli na Roglo, čudovito planoto s celim naseljem ob hotelu Planja. Stopili sva v kočo, kjer je še vse tako, kot si planinci želimo. Kar srečna sem, da je moč najti ob modernem hotelu še zavetje, kjer se počutiš doma. Spustil se je večer. Po lepi cesti sva od- brzeli proti Zrečam in dalje proti domu. Bil je čudovit pomladanski dan, obogaten s prijateljstvom in planinskim doživetjem. Nadihali sva se pohorskega zraka. Toda srce mi je zašepetalo: mogoče posled- njič... Marija, hvala, da si me povabila s seboj! NI je hujše bolezni, kot je pomanjkanje gora. France Avčin Planinstvo je knjiga, ki jo beremo z nogami. France Zupan Tudi v najglobljih dolinah najdeš vodo in čez najvišje gore najdeš pot. Kurdski pregovor * * * Goro bo premaknil le tisti, ki je v za­ četku premikal kamenčke. Kitajska modrost * * * Več znanja prinese več varnosti, več varnosti prinese več izkušenj, več iz­ kušenj prinese več doživetij. Andre van der Miihl Gori ni potrebna gora, toda človeku je potreben Človek. Baskovski pregovor Ljudje gredo do 1500 metrov visoko, krave do 2000 metrov, koze do 2500 metrov, še višje pa norci. Švicarska modrost * * * Dober gornik se mora previdno lotiti neprevidnih dejanj. Josef Dorn * * * REKI ZA PLANINSKO RABO