Zapečatenje Kmetijske eksport. zadruge v Mariboru. Nenaalo po^crnost je vz6udi a ne-!e v Maribom, ampafc po celi banovini ivest, da so urattno zaprh prostore ,,Kmetijske eksportne zadruge" v Ma- riboru, ki se je ppleg drugega bavila tudi z množestvenim zavarovanjem za posmrtnine, kar je mnogo Ijudi p ipra- vilo do fe^a, da so kljub občutni de- jnarni krizj vendarle hiteli zavarovati ne-le smrtne kandidate — svojce, am- pak tudi berače in — hiralce. Zadruga je zavarovala tudi živino, kar ni nič na- pačnega in tudi' nudila pomoč v sluča- ju požarne nesreče in drugih elementar- nih nezgod. — 'V koiikor je bilo poslo- vanje glavnih funkcijonarjev' fmencvar.e -zacituge nepravflno, oz. nepošteno, bo ugoioviio rnimo vseh komentar;ev so-' itiišče in sodni Tpreged zadružnih knjig, r- zato se vzdržujemo vsakega 'očitka naprarn začasno aretiranirn voditeljem, katerih zaščito tudi zakon o tisku pred- pisuje. — Samo dejstvo, da. so si kupili Tastno tiskarno in tudi hišo še ne nudi idovolj pcdlage za domnevo nepoštene- ga pos!ovan;a. Ako zavarcv:.n;i niio do- bili v največ dosedaj prijavljenih slu- eajih od agentov obljubljenih izplača- nih posmrtnin v obljubljeri višini, je to ;zgolj raditega, ker še dotiČni razred •ni bil poln, kakor to prakticirajo vse idruge pomožne blaga^ne fe vrste. Lah- komiselna je pač odločba, da ni bila u- vcclena tafcozvana čakalna (karenčna) tlofca, ni se zahteval zdravniški pregled zavarovanca in tudi doba starosti je bi- ja postranska stvar... Vse te okolnosti so v sedairem težkem času, ko je tre- ba vsak dinar obrnili, z a p el j a ltrano: i žico zavarovancev, da so fcakor hipno- tizirani pnjavfjafi ne samo sefie, am- pak mnogo tujih oseb. ,;Prokleti po- hlep po zlatu" (auri sacra fames) }je v stanju. da vodi v nemorafne 'Špekula- cije in v — kriminalistiko, ne *4a bi vodje lmenovanega potfjetja to oseb- no nameravaff. "Prav nepošteno pa je, da so, kakor gladen pes po mastm" Aosti piamli senzacij željni pismarji po zavodu, ki je vsled svojega razmafia dal vsakemu zavarovatelju mnogo več, jfcakor je prejel predphčila. Lahko je toišo zažgati in spustiti v zrak, težje pa ^e z zfdanjem nove. — zCavarujoč se profi'•'eventuelnemu očitku, da hočemo b r a n i*t 1* p r i'z a"rfe t e , s fcaterimi n> jnamo ni'i najman^šega "stika, izjavljamo iv pomirjenie javnosti, resnici na ljubi in pravjci v čast ter na pfošnje iz; ob- Činstva sledeče: 1. Kmet eksp. zadruga, ki je inse- nrala v vsefi lisiih, (šamo ne v našem!) je seda^ tarča teh listov katerim je no sila svoje stotake. To ^e neokusna ne- hvakžnost. 2. Ako se prav vzame, so preprosti ljudje stori f ve'ik. gospochrsltf • poskus s tem, dn so miijone mrtvega"denar[a spravili v valovanje. 3. Po l/javi' nekc^ /.*. o brihtnega gospoda je bil pri KFiZ edini kamcn spodtike, da ni Liio v vodstvu nobe- ne ..bol^se' o ebno>ti... ivfogac fma pfv Vc gospod! - 4 Vse podobiii nstanove delajo enako, samo bolj prev dno in svoje picnitke "čuvajo za svoje riinstvo, ki mora natančno fzpolni.i vse predpogo- je za sprejem v začfru%r. 5. Vse, v trg. re^r.tcr vpisane za- druge so podvržene sirogi sodni re- vi2i;f iji [e zelo smesna, se razburjati nad takimf ,,aferami.' 6. Ko bo sodišč^ pregledalo vse knjige, tedaj bomo do objavi? razsod- be kot kroništi upravičeni poročati o poteku sfcer zelo razburljive zadevc. Takrat bodo tuch krivci znani mnjih eventueina Rrivda dokazana. Zato ne ka- že razburjati sebe in javnost, ampak. mirrio počakati na 1'azvoj' in razpfet pre- iskave. Ako pa stopi v hišo kak agent^ si "'ga dobro oglejte, in, predno .skle- nete ž njim kupčijp, prečitajte vse pros- pekte lii tudi ono, kar vam je napisal. Neumni Ijudje niso le hranitelji raz- nih ,,zavodov", ampak mnogih takih špekulantov, ki se na račun lahkoverno- sti Ijudstva prav nelvaznovano 6oga- tijo, kar ^e n^davno neki zelo ugleden gospod cdkritosrčno priznal: ,;Ako bi kmet prišel k pameti, bl morali mi prejeti za kramp m motiko!..." — Ganljfva odkritosrčnost gospoda, ki po besedah Prešernovih ,,iz pravd kuje rumenjake" t.^. cekine! — Samoposebi je umevno, tla. ob- sojamo vsako zlorabljanje soajafnih u- stanov pod kririko dobrodelnosti in mc- rafne pomoči blizhjemu v sebične na- ^iLne, ako pa je "lv.FI7 oz. so ljjc vo- ditelji storili ka^ zi svoj /ep, so. naj- manj froliko duhoviti oz. ženfjalni, "ka- kor razni *ravnat?iji skrahiraniii bank, kalerih po'om je zasekal giODokc ra'ie v telo narodnega gospodarstva- Seve- da, ako dva storita isto, ni isto... Nabirajmo narodopisno blago. Nekaj besed našemu razumništvu. • V preteklem stoet.u :e je poiežel- no razumništvo s h\a!evredno vr.emo ibavilo s nabiranjem raznovrstnega na- roSopisnega tj.agasiovensKega ozem^a, loda v zadnjih desetletjih se je to cače- }o zelo zanemarjati. Ako se namreč o- zremo bližje po naših krajinah in živimo tialj časa med kmetskim Ijudstvom, ugo ti.vimo kma(u, da se ogromne množi- ine fega gradiva sploh niso spoznane zatorej ?udi ne dvignjene ali zabefežene. *Ako pa pregedamo razne panoge le narodopisne vede, spoznamo fekoj, Ida je v tem oziru nasa stara zgd3ovina,- lcatera bi naj gojila nas narodni ponos In našo utemljeno samozavest na naj- slabšem. Nam služijo še danes smesne bajke, katere so nam vrivali naši politič- ni in narodni nasprotniki skozi dolgo idobo v naše lične knjige, kot zgodovina i— fn naša pristna zg^dovina je dobila iz naše lastne malomarnoiti značaj baj- ke. Ivan Popovič (roj. 1. 1705), Linhart, Vpdnik, Koseiski, Trstenjak in dr. so Še vedeli in učili, da smo na 'današnji na- ši zemlji praobivatelji, in Vodnik je ce- lo ono prepfičanost izrazil v Stihu: ,,Cd prvega tukaj stanu,e rnoj rod; oe ve kdso za <3ru'ga, naj rece cxi Rod?" - Toda pozndjša pofco^jenja sodrug za 'drugim podlegla raznim marnilom lž avstrb-ogrsfih političnih lekarn. Aka j«! pa lcdo začel opozarjati na te zablode, že je bfl razkričan od lastnih ljudi kot sarijac a!i* prenapetnež, fn če že ni rav- no prisef s sodnijo navškriž, bil je saj vpisan v črni poiitični knjigf kot p.u. a!i p.v. (politisch unverlasslich, po.itisch verdacfitig politično nezanesljiv, polir tično osumljen). 'Je fcrej že skrajni čas, da se danes, ko smo svo6odni, zopet vrnemo k zgddovinski resnicf. — Dasiravno so bili ravno Slovenci najtolj delavni s^avisti zadnjih dvesto let, je pn nas se vedno nakopičeno o gromno neobdelanega jezikoslovnega i.radiva. Neizčrpni zakladi pozabljenih ali zatemnelih ižrazov še tiči v naših' krajepisnih imenjh. Začeli smo jih že sicer preučevati in objavljati, pa dose- danje delo ne pomeni še niti \^negp. odsto^ca vsega deia. Med pnprostim ljudstvom se še na- haja dlanes tudi Tie&roj izrazbv, kateri še do sedaj niso usiovarjeni", dasi so od pamtiveka v živi rabi pri nas, ken jih še nihče ni kje objavil ali saj na nje opozoril. Med temi je že tudi ninogo ta- kih, kateri še danes takorekoč tonejo, ka;ti iiasa mLadina jih več ne rabi, Ker jin ]€ a i" prefiitela že kultura a T pa popof- noma lzpodnnfa zeKakatujKa zavedno. Mnogo fzrednega gradiva je 6ilo ugolj2yjjcno zlasti na sbvenskem Sta- icija. Ze znani jezikoslovec Kopitar j'e catno obžaloval, da nf rojen 'Stajerc, ker je tam zasledil veliki izvirni besed- ru' /ak'ad slovenskega [ezika, katerega pa Kranjči' že več ne poznajo. — Pn tem pafterkovanju pa prosifmo posebno naše razumništvo na deželi, da nas krepko podpira pn izsledovannju neus'ovarjenih izrazov lh sptoh na vsa- ko še neobjavljeno gradivo narodopis- ndga znacaja- Nič ne de, ako se tudi kaj vnovič opise, ker ni znano, "da je ze kdo prej na to opozoril; stvari samf i.o ne bo na škodo, kajti podvojena nit dr- ži tem bolje. jPntegniti se pa mora ic temu sTož- nemu deJovanju tudi priprosto ljud- stvo, fcer več 'ljudf več vidi, več sliši in po takem tudi več ve. £esto se raBijb v nepnririenem mecfceobneoi o&:eva> ju ce.o izrazi, fcaterih se pa kmet ne po- služuje v 66ratu s tujci, ker nimajo sa- lonskega lika. Toda samo tem potom je včasV Ie se mogoce ugotovlti tudi kra- jevno razširjenost, razdvo'eni |}omen in pristno obliko kake besede, in se da k na ta način zbrati do skrajnega razčiš- čeno in prevejano zrnje. j Upamo, d^č nam bo šel pri tem na- šem stremJjenju vsakdor na roko, kdoi! se /aveda poniena narodopisne vedef za opis zgodovine in kulture našegpj naroda. To plodonosno deto bo tudi uredništvo našega lista, da iSd ima za er>* krat Še piči prostor za obširneje obj^ ve kulturne smeri na razpofego, po^ pešieva'o do skrajne možnosti, kajti, vse kar j€ enkrat tiskano, na to se zlahkai več ne gazabi. — j . f (Opomba uredništva: — Ta toptl poziv nam \p poslal naš prijatelj, potn kovnik v pokoju in zgodovinar g. Dav