SVETNIŠKA BALADA.
JOŽE POGAČNIK.
Ustnice razpokane, oči ves dan objokane — dete, kaj ti jef o jo j!
Preveč mi Bog- je piti dal, preveč z očmi sem že spoznal — zato trohnenje vame gre. Oj! Oj!
SPEČI STRAŽARJI.
FRANCE VODNIK.
Pred šotori našimi ugasli so ognji in bedni stražarji, v plašče tople zaviti, spe utrujeni ...
A mi, ki vso noč smo
molitve v šotorih prepevali,
vedoči, da pride
mimo naš Kralj
in nas popelje
na slavje veličastno,
smo umolknili.
Sklonjeni nizko od teže bridkega molčanja, prestrašeni in bledi stojimo nepremično, v rokah držeči čuječnosti rože ovenele in njih grenki vonj polni s tesnobo nam oropana svetišča duš.
Ne pojemo več
in naše molitve so neme.
Obup in strah
nam duše vznemirja,
ko s pogledi bolnimi
se vprašujemo:
Ali bo videl nas,
ko v temi bo mimo šel?
Ali bo videl nas? —
Ne pojemo več ...
a bedni stražarji naši
spe utrujeni
in več ne svetijo nam
plameni ognjev
v temi!
DOM.
JANEZ JALEN.
Drama v štirih dejanjih.
DRUGO DEJANJE.
Pozorišče: Tratnikova hiša kakor v prvem dejanju. — Oprava je ista, le namesto otomane stoji pri peči miza krušnica, okrog katere je razšarjena peka. Luč nad mizo gori.
Triindvajsetega decembra zvečer.
Ana (v isti obleki kakor v prvem dejanju, pospravlja pehare in podhlebnice). Angela (v delovni obleki in v belem predpasniku, nazaj pokrita, pride iz kuhinje, sede k mizi in si briše z robcem razgreti obraz): Hvala Bogu, da je kruh vsajen. Ana: Trudna si, kajne.
Angela:  Kaj bom trudna; le vroče je pred pečjo, da bi človek kar zgorel. Ana: Čemu se ženeš po nepotrebnem. Lahko bi vsadila Mina.
Angela: Dekla? Dokler jaz gospodinjim, sta lopar in peč moja, Minin pa je pomijnik. Ana  (po kratki pavzi):   Kako  lepo  bi  bilo lahko pri nas.
Angela: Lahko, če bi vsi imeli pamet. Daj, pospravi sama nekoliko. Jaz moram Mirku pripraviti sobo.  (Vstane.)  Z malima dvema se bo pripeljal. Ana: Poči j nekoliko.
Angela: Da bo takoj ogenj v strehi, ko pride. (Prime za kljuko.) Ana: Saj ga ne bo.
Angela (se začudi in stopi nazaj): Ne bo ga domov?
Ana: Pisal je, da se mora učiti. Angela: Čudno, da ga prav za božične praznike napade pridnost. — Ha, ha, ha. Kmalu bo zopet prijetno na Trati, ker srečuje norce pamet. 140 Ana: Angela, nikar!