Štev. 3.	V Ljubljani 1. marca 1879.	Leto IX.
Časopis s podobam! za slovensko mladino.
Naročnin» «o n»pr«j ; plačuje
lsilj«Pu-redniSt-
! vn» Litigar* j ovih ulicah hiä.äf. 1 » LJubljani.
v	S^^t^C.
fI
\u)uj, detece joče in joče glasnó, r^lzapSje mu pésencs mati sladkó.
A Zori ca vrže igračo na stran : „Od kodi ta mali otrok je poslan ?"
„„Od angeljevT Bog je mej njimi izbràl. Poslal ga na zemljo, za bratca ti dal.""
In radostno vzklikne dekletce: „a res? Potem ja moj bratec prišel iz nebes?
Od tamkaj, kder zreti nam bode Boga, Kder aveta Devica je mila domà ;
Kder nikdar nij zime, le majnik cvetóè, Kder tudi presrečna jaz bcdem nekóó I
Zdai vem, oj, zakaj tù v zibeli leži To dete, zakaj ga v nebesih več nij!"
In materi hčerka šepeče v uhó: „Tam gori jokàlo jim je prehudól"
p.*. •'•	Lujizu Pexjakova,
JTbp d«fc gr« a« t s j«.
Gledališka igra v treh dejdnjih. (Prosto sestavil F. Stegnar.)
Osobe:
Matija, star nožarski nastavnik (mojster). Marta, njegova sopruga. Jurček, njiju sin. Magda, krčmarica v bližnjej v&si. (Igrališče v 1. in 3. dejanji v biSi očeta Matije; v 2. dejanji pri krčmarici Mafcdi v bližnjej vtisi.)
Prvo dejanje.
(Navadna, bolj kmetska soba z wboino hiäno opravo. Zadaj v kotu velika peć s prostornim zapečkom.)
PEVI PRIZOR.
Matija in Marta.
Matija. Ali si slišala, da se Mekinčevemu Tonetu prav dobro godi na tujem ? Kdo bi si bil kaj tacega mislil ?
Marta. Kavno danes mi je pripovedovala stara Mekinčevka, da njen Tone prav zadovoljno živi v Mariboru in si je tudi že nekaj prihranil. Sirota ga ni mogla dosti prehvaliti.
Matija. Jn stari Mekinec fanta ni dal rad iz dòma Bal seje, da pri tujih Ijudéh ne bo nič prida z njega, ker je bil domi preveč živ.
Marta. Kaj bi to! Otroci na tujem delajo staršem navadno več veselja nego li domi Bridkosti, ki jih napravlja brezskrbna mladina svojim staršem domi, izpremené se v veselje, kadar so otroci pri tujem kruhu in se jim dobro godi. Starši radi pozabijo vse, kar so jim otroci žalega storili, ako se le pozneje izpametijo in dobro storé.
Matija. Še nikoli nisi tako pametno govorila, kakor danes. Tudi jaz mislim tak6. Glej, očetu Mekincu danes gotovo ni več žal, da se je njegov Tone ločil od dòma.
Marta. Žal mu ni, to je; ali stara Mekinčevka si vendar zmirora želi, da bi že skoraj doma imela svojega preljubega Toneta.
Matija. Nu, kar ni, to bo! Tone lehko pride k velikej noči na nekoliko dni domòv. — A jaz mislim, da je za fanta bolje, ako ostane oudu, kjer je, ter ne misli preveč na dom. Lehko bi se zgodilo, da bi fant ne hotel več nazaj, ko bi ugledal svoje starše ; saj znaš, da sta stari Mekinec in Mekinčevka mehkega srci in znala bi ga pregovoriti. Mati še vedno joka po njem ter pravi, da je pri tujih Ijudéh dobro, a domi vendar še najboljše ! — Ni dolgo, da mi je rekla: Premožni smo, kaj je treba, da bi se naš Tone po svetu klataril, in bil suženj tujih ljudi ?
Marta. Kes je, da Mekinčevka tako govori, ali to ni, da bi jej kdo zameril ; vsaka mati žali spokorjeaega ia pridnega sina zopet videti.
J!5
Matija. Tako je, zdaj si pravo zadela. Kaj ne, da se ne motim?
Marta. Ne umejem te. kaj bi rad povedal; govori bolj razločno. (Dela se nevedna in stopi na drugo stran.)
Matija. Kar ni, to bo! S svojim zagovarjanjem meriš le bolj nase, a ne toliko na sosedo Mekinčevko. Vidim, da bi rada rekla: Najin sin Jurček ne sme biti dolgo iz doma, ker dolzega časa ne bi mogla prestati, ako bi šel Jnrček na tuje.
Marta. Skoraj da si uganil moje misli ! Zelò težko bi ga pogrešala, ker veš, da je najin jedini sin, in sem ga pri dómu navajena, kakor ti svojega tobaka.
Matija. Znam. znam! — Ali koristno bi vendar bilo, da si malo
svet ogleda, kakor to vsi drugi rokodelci storé. .
Marta. Tega ne tajim ! — A vendar bi bilo to zdaj äe prezgodaj. Fant je še premlad, da bi šel iz dòma.
Matija. Otroške hlače je že slekel in toliko je tudi že razumen, da zna, kaj je dobro, kaj slabo. Mislim, da tudi njega samega mika malo po svetu iti med tuje ljudi. — Mojega rokodelstva se je popolnem izučil, in ni se mi bati, da bi ne našel dela.
Marta. Kolikor ga jaz poznam, izvrsten delavec je najin Jnrček. Njegovi izdelki so mnogo boljši od tvojih. Kjerkoli ga dobé v službo, povsod ga bodo veseli. Priden in delaven je, de malokdo takč. Ali od dòma ga zdaj vendar še ne boš odganjal ! (Nekako jezno in nejevoljno pogleda moid.)
Matija. Ne boj se preveč, saj ne gre tako naglo od hiše! — Povprašati pa ga vendar moram, kako on sam misli. (Stopi k vratom ter pokliče JurJeta iz delarnice ) Jurče ! Jurče ! pojdi malo v hišo !
DSVG1 PRIZOR.
Prejšnja in Jurček (stopivši iz delarnice kot nožarski pomočnik z zelenim zastorom prepasau).
Jnrček. Kaj bi radi, ljubi oče?
Matija. Veš kaj, Jurče? Pri meni si se že dokaj časa učil nožar-skega rokodelstva, ter si si tudi toliko sposobnosti pridobil, da se smeš ponašati ž njimi. Jaz mislim, da bi zdaj potrebno bilo. da greš malo po svetu in se učiš tuje ljudi poznati : pri tej priložnosti se pa tudi pri drugih mojstrih še kaj novega naučiš in marsikaj pozvčš, kar pri nas domi še ni znano.
(Jurčku se pri teh očetovih hesedah nekako milo stori; žalostno povčsi oči in od stràni pogleduje mater, ki si na tihoma briše solze iz oči.)
Marta (k očetu). Za božjo voljo, kaj vendar mislil? Ali si neumen, ali kali, da fanta po svetu goniš, ko je še tako mlad. Kako lehko se mu kaj hudega zgodi, da ga kdo ubije, ali kaj tacega. Po svetu tudi lehko pride med „lutriš" ljudi, ki ga nazadnje še ob pravo vero pripravijo.
Matija. Kaj bos to govorila. Tudi jaz sem hodil po svetu in sem živ domóv prišel ; tudi ob veTO me ni nihče pripravil. — Fant mora na vsak način od hiše. da si malo svet ogleda in stopi pri kakem dnizem mojstru v delo,
Jurček (žalostno k očetu). Vaše besede, oče, so preostre. Še nikoli niste tako resno in odločno govorili z materjo o meni. A vaša volja naj se izide ; žaliti vas nočem na stare dni, to bi no bilo lepo od vašega sina. Pri-
3*
pravljeno imam vse na odhod, in bolje je, da idem prej nego pozneje iz domače hiše. (K materi obnieit.) A vi mati ne žalujte po meni; vedno vas bodem imel pred očmi in tudi upam, da se prav kmalu zopet vidimo.
Marta (jokaje). Tudi jaz bom v duhu povsod s teboj; saj veš, da te materino srce zapustiti ne more.
J u r č e k (brile si oei). Hvala vam, ljuba mati, za vašo ljubezen in vse, kar ste mi dobrega storili do denašnjega dne. O Bog ! kdaj vam bom vse to povrnil ? (joka Be.)
Matija. Ne misli zdaj na to, nego glej, da vse svoje reči skupaj spraviš, potlej takój odrineva; jaz te spremim do krčme v bližnjej vàsi.
Marta. Kar se Jurčkovih stvari tiče, to je majhena skrb, ker ima Jurče vse svoje stvari v najlepšem redu. Obleko vsakdanjo in praznično lehko precej s seboj vzame; obutal ima celo. Perila mu tudi ne manjka. V popotno torbico mu spravim vse, česar mu je treba; po vrhu mu denem še nekaj klobas, mesä in pogače, da mu med potoma ne bo treba po krčmah hoditi. — Samo nekaj me skrbi, in to je : kako se bomo ločili ! Jaz niti misliti ne smem, da gre Jurček iz dòma. — Ob, preljubo moje dete! zapuščeno boä pri tujih ljudéh, — brez vàruha, brez vodnika, brez skrbne svoje matere!
Matija. Daj si mini! Za fanta ni tolike nevarnosti, kakor si jo ti misliš. Fant tudi ni tako boječ, kakor si ti! — Kaj ne, Jurče, da se ne bojiš k tujim ljudem, kakor si mati mislijo ?
Jurček. I kaj se bom bal! Iz začetka se mi je res milo storilo, ko sem pomislil, da se mi bo ločiti od preljubega očeta in dobre matere. — Nu, upanje imam, da se kmalu zopet vidimo in to mi daje pogum, da grem z veseljem iz domače hide, v katerej sem preživel svoja otročja leta. Samo to prosim, da se hitro ločimo, kolikor poprej, toliko ljubše mi je, ker dolgo premišljevanje v tej zadevi zualo bi me še dalj časa domi pridržati in iz mojega potovanja po svetu bi ne bilo nič. — Vse svoje stvari imam že davno pripravljene, in najrajše vidim, da odrinem takój danes iz dòma. Danes imate oče tudi čas, da me nekoliko časa spremite, jutri ga ne bodete imeli, in čez noč bi se znali tudi izpromisliti, ali mi je tujstvo potrebno ali ne !
Marta. Nesreča nikoli ne počiva, in tujstvo bo še tvoja poguba, toliko pravim jaz, tvoja mati, ki sem ti vselej le dobro želela.
Matija. I ne straši mi fanta, ko se ravno ua pot podaja. Glédi, da spraviš vse njegove reči v red in takój jo odrineva, ker Jurček je pravo zadel, ko je dejal, ako odlašamo, da iz njegovega potovanja bi ne znalo še nič biti. Jaz ga spremim do bližnje vasi, ondn se v Magdinej krčmi malo okrepčava in potlej — z Bogom Jurček, dokler se zopet ne vidiva!
(Marta otide jokajoč po Jurčkovo ropotijo. Popotno torbico imi napolni z jedili in po vrhu mu Se priveže Skornice in klobuk. V tem, da mati otidejo, ae oče in sin pogovarjata v sobi.)
Jurček. Kad vidim, ljubi oče, da me Bpremite do bližnje krčme in to brez matere; mati so mehkega sred in ves pot bi se jokali. Po poti se lehko še to in óno pogovoriva, kar mi je treba vedeti pri tujih ljudeh.
Matija. Prav govoriš, ljubi moj Jurče. Ako boš vedno tako prebrisane glavice, kakor si bil domi, upam, da se ti bo dobro godilo. Nu,
ako bi bilo drugače, kakor si mislimo, potem se lehko poprej dom<5v vrneš; sprejeli te bomo vselej z največjim veseljem.
(Jurček se spravlja na pot. Matija se obleče v praznično suknjo, vzame fajfo in tobak, klobuk in palico ter čaka matere, da prinese Jurčkove stvari.)
Marta (v hišo'stopi vsi). Tukaj imaš vse, česar ti je treba na pot (položi torbico na stol). Oh, že zdaj se me žalost polastuje ! (K Jurčku: ) Žal mi je, da nisem očeta pregovorila, naj te ne goni od hiše. Pa — kar je, to je; božja volja naj se izide. Bog in sveti angel väruh naj te vodita po vseh tvojih potih, da se srečno zopet vrneš v naročje svoje matere, preljubo moje dete ! Ves čas bom molila zate in te priporočevala v varstvo božje, da se ne izgubiš v tujih rokah. Bog te blagoslovi in spremljaj po vseh tvojih stopinjah. (Joka se.)
Matija. Kaj boš to! Fantje dosti pameten in zna, kako se mu je vésti pri tujih ljudéh. Ako bi mu ne bilo dobro, pa se naj domóv vrne, sprejela ga bova z odprtima rokama.
Marta. Dà, dà, Jurček! Ako bi se ti ne godilo dobro, pa se vrni prej ko mogoče ; saj veš, da te bom težko pričakovala.
Matija. Poslóvi se zdaj od matere in potem idiva, da ne bodem po noči nazaj hodil.
(Jurček zadene torbo čez rami, poda materi rokó in se poslavlja.)
Marta. Z Bogom, Jurček, ter ne pozabi svoje matere !
Matija. Zvečer pridem domóv, terglédi, da večerjo pripraviš. Z Bogom! (Podi jej roko ter otide z Jurčkom.)
Marta (xa očetom). Pazi se, da se fantu nič žalega ne prigodi! (Obrne se strani ter joka.)
(Zagrinjalo pade.)
Drugo dejanje.
(Vas. Na levej strèni krčma s kazalom nad vrati. Pred krčmo lipa. pod lipo lesena miza z dvema stoloma. Matija In Jurček prideta. Pozneje krčmarica Magda. Oče so že nekoliko trudni. Jurček odloži popotno torbo na mizo. Oba se vscdeta.)
PRVI PRIZOR.
Matija in Jurček.
Matija. Ljubi Jurček! dalje ne morem s teboj. Tukaj se hočeva malo odpočiti in kozarec vina izpiti; potem pa te naj Bog dalje spremlja!
Jurček. Vidim, ljubi oče, da ste še precej čvrsti in krepki, ker ste tako daleč hodili. Da bi le tudi domóv srečno dospeli. Tolažite mi ljubo mater : vem da se sirota joka po meni.
Matija. Nič se ne boj, to je moja skrb, dajo tolažim. — Saj bo tudi meni težk<5 po tebi, ko pridem v delarnico in te ne najdem tam, kjer so te moje oči gledale vsak dan. (Briše si oči). — Nu, ali ni nikogar pri hiši ? (Vdari s palico ob mizo). Hej, krčmarica, vina na mizo !
DRUGI PRIZOR.
Magda. Prejšnja.
Magda (z b«lim zastorom prepisana). Takój pridem, takój ! Ne zamerite, da vaju pustim čakati ; polne roke imam dela. — Kaj bi rada, da vama prinesem?
Matija. Prinesite nam liter dobrega vina, da se malo okrepčava; zelò sem se utrudil in to ni čudo, star sem že, äest križev mi je že na hrbtu.
Magda. Takój vama ustrežem. (Otide v hiäo).
Jurček. Bojim se oče, da mi bode dolg čas po dómu. Tako čudno mi je že zdaj pri srei !
Matija. Kaj bi to! Zdaj äe ne smeš misliti na dom; saj si komaj iz dòma.
Jurček. Saj bi rad, ali mati, mati so mi vedno pred očmi.
Magda, (pride in postavi liter vina na mizo). Tukaj imate liter dobre kapljice. Ali želita kaj prigrizniti?
M a t ij a. Za zdaj potrpite še malo, da se oddahneva. Kos mesà in kruha nama ne otide, a tega imate vsak čas pripravljenega.
Magda. Kakor se vama poljubi; kar ukažita in dobila bosta vsega, česar želita.
Matija. Koliko bodà je od tukaj do bližnjega trga?
Magda. Ako se podvizata, v dobrih treh urah sta v trgu. — Mar mislita še danes do trga ?
Matija. Jaz ravno ne mislim tjà, ali ta-le, moj fant, namenjen je danes v trgu prenočiti.
Magda, (k Jurčkn). Kakor vidim, mislite dalj časa v trgu ostati.
Jnrček. V trgu ravno ne ostanem, le prenočiti mislim tam. Treba mi je dalje po svetu potovati. (Vzdihne.) Sam ne vem, kam bi se obrnil! (Zasé bolj tiho.) Najraje bi jo naravnost domóv pobrisal.
Matija. Fant se je domi nožarskega dela izučil in zdaj naj še malo po sreta poskusi; mislim da no bode napačno.
Magda. Kaj pa da! Človek se nikoli dosti ne izuči. Na tujem si pridobi marsikaj koristnega.
Jurček (zase). Jaz že ne! — (GlasmS.) Pa mora tudi marsikaj grenkega prebiti! (Zase.) Domi mi pa tega treba ni. O da bi le že skoraj doma bil!
Matija. Treba bo Jurček, da se ločiva. Pot je še dolg do trga, in jaz tudi komaj do zvečera domóv prilezem. Bog te živi ! (Trčita.) — Mati ! zdaj pa nama povejte račun.
Magda. Vino je 48 krajcarjev.
(Matija seže v žep ia plača.)
Magda, (vzame denar). Hvala vam lepa! Kadar vas pot tu memo nanese, prosim, da se še k meni navrnete. (Otide v hišo.)
TRETJI PBIZOK.
Matija in Jurček sama.
Matija. Veš kaj? zdaj je pa tudi meni nekako tesno pri srci. Skoraj da bi dejal: vrni Be z menoj domóv k materi! Toda kaj tacega se možd ne spodobi. Srčnost veljä!
Jurček (zase). Oče je sami nimajo, kako naj bi jo imel jaz!
Matija. To ti priporočam, hodi priden, poslušen in pošten pri tujih ljudeh ! — Ponižnost je najlepša čednost mladih ljudi, katere nikoli ne pozabi. Poštenost naj jej daje rokó. S temi čednostmi pridobiš srce vsacega človeka.
Boga imej vedno pred očmi in piši kmalu, kako se imaš pri tujih ljudéh in če ti je kaj treba. (Podà mu rokó.)
Ju r Če k (mu seže v roko a z drugo ga objema). Z Bogom, ljubi OČe ; pozdravite mi mater! (Zase). Ako Bog da, vidiva se kmalu! (Otiđete vsak svojim potém.)
(Zagrinjalo pade.)
Tretje dejanje.
PRVI PRIZOR.
Juröek sam.
(Soba, kakor v prvem dejanji pri nožarji Matiji. Hišna vrata so zaprta. Na jednej stràni je okno priprto. — Jurček pri vratih stojèè, vleče na uho. ali je kdo domà. Ko čuti, da je vse tiho, potrka rahlo na vrata. Nobenega odgovora ni. Stopi k oknu ter gleda v hišo. Nikogar ni doma.)
Jurček (smijoč se iz vsega grla). Kdo bi si bil mislil, da se mi vse tako po sreči izide! Skoraj bi bil počil od smeha. To se mi je pa res možko obneslo. Boljšega nisem mogel zadeti, kakor to, da ni nobenega domi — Nil, ker so mi vrata zaprli, zlezem skozi okno v hišo ter se iznebim neprijetnega tovariša, ki mi ga so mati na hrbet naložili. (Vzame torbo s hrbta.) Hvala Bogü, da sem zopet domà! Desetkrat lepša se mi zdi domača hiša nego tuji kraji, v katerih me nihče ne pozni In mati, mati! Oh kako bodo veseli; ko ugledajo zopet svojega Jurčka zdravega in veselega! (V tem porine svojo torbe skozi okno v hišo.) Tak<5, moja ropotija je že v varnem kraji. Zdaj še jaz! (Ozré se, če ga kdo vidi, potem se urno splazi skozi okno v hišo.) Nu, domà smo ! Zdaj se skrijem v kak kot in čakam očeta in matere, da vidim, kaj poreččta. Ahä! ondu za peč se skrijem, ondu me nihče ne bode ugledal! Da bi le predolgo ne sedel za pečj6 ! (Slišijo se stopinje.) Tiho ! Dozdeva se mi, da oče gred<5. Zdaj pa le hitro za peč ! (Skrije se v zapeček.)
DRUGI PRIZOR.
Matija, kmalu za njim Marta. Juröek.
Matija (stopi truden v hišo ; odloži palico in klobuk ter si briše pot s čela. Za njim nastopi Marta.)
Marta (radovedno). Nu, kako sta hodila? Dolgo te ni bilo; že se mrači! Ali je moj sin Jurček še živ? Kako mu je? Ali mu je bilo kaj hudo po meni? Si mu stisnil še nekoliko desetič v roko? Oh preljubo moje dete, kje boš spalo nocój! Govóri Matija, govóri! Povédi mi vse, kako in kaj, da mi bode srce mirno! —
(Matija bi rad na vsa vprašanja najedenkrat odgovoril, ali Marta ga še vedno izprašuje.)
Kaj misliš, kje je zdaj najin sin Jurček? To mu je dolg Čas! Kako mu je pri srci, ko je od vsega sveta zapuščen ! Saj pravim, ali mu je bilo treba iz dòma? Ti si kriv, da se fant klati po svetu!
Matija. 1 nikar se ne huduj, ljuba žena ! Bodi malo tiho, da pridem k besedi. Dokler ti govoriš, jaz govoriti ne morem.
Marta. Dà, dà, kmalu bi pozabila, da mi imaš veliko, prav veliko povedati od mojega Jurčka. Komaj žc čakam, da mi poveš vse natanko, kako sta šla skupaj in kaj je rekel moj Jurček. Dan je bil lep, prav lep. Zdi se mi, da je ljubi Bog prav zaradi mojega Jurčka dal solncu tako lepo sijati.
Matija (nejevoljen). Da bi že jenjala govoriti! Danes ti pa jezik teče, kakor bi bil namazan. Poslušaj, da ti povem o Jurčka, kako je ž njim!
Marta. Dà, dà, povej mi, povej, ali je kaj mislil name, ali--
Matija. Ali me nikakor ne pnstiš k besedi? Ne vem, ali si obnorela, ali kaj ti je, da toliko blebetaš. — Jurčka sem spremil do Magdine krčme, kjer sva vsak kozarec vina izpila, potlej mu sem dal nekoliko lepih naukov, poslovila sva se, in vsak je šel svojim pótem, To se zna, tla se je še večkrat ozrl po meni —
Marta. Po svojej materi si hotel reči —
Matija. Ali si že zopet začela?
Marta. Nil, nn, že molčim, govóri dalje, dalje!
Matija. Potem je otišel po vélikej cesti naravnost proti trgu, kjer bo prenočil, a jaz sem se vrnil domóv.
Marta. In mene se ni nič spominjal pri odhodu?
Matija. Dà, dà! Vsaka druga beseda je bila: moja mati in moja mati! — Kekel mu sem, da naj piše, kadar bo kaj potreboval.
Marta O moj preljubi Jurček, ko bi vedel, kako mi je hudo po tebi! Kaj neki zdaj delaš? Kako se imaš? Ali se spominjaš svoje ljube matere?
TRETJI PRIZOR.
Prejšnja. Jurček.
Jurček (se a za peći oglasi). To se zna, da se vas spominjam, preljuba mati, drugače bi ne bil tukaj za peèjó.
Matija in Marta (zavzeta). Za božji dan! Ali si ti Jurček, ali je tvoj duh?
Jurček. Jaz, vajin sin Jurček, in nihče drogi (skotì izza poii).
Marta. Skoraj da ne verjamem svojim oččm. — Sam Bog je tako uaklouil, da te zopet imava! — I kako pa prideš za peč?
Jurček. I, kako pridem za peč!
Marta. I kdaj si pa prišel domóv?
Jurček. I kdaj sem prišel domóv!
Marta. Za božjo voljo, kod si pa hodil?
Jurček. Za božjo voljo, kod sem hodil!
Matija. Nn, oba sva mislila, jaz in tvoja mati, da jo zdaj mahaš proti trgu, kjer boš prenočil. Kdo bi si bil mislil, da si domà za pečjč ! — PovtSdi, kako si hodil, da si poprej domi, nego jaz?
Jurček. To je lahkó. Jaz sem jo mahnil po bližnici, 3 vi ste šli po vélikej cesti. Tako mi je bilo lehko, da sem bil cele pol ure poprej domi, nego vi
Marta Ali vidiš, kako prebrisane glavice je najin Jurček. Kje najdeš tacega otroka, ki bi imel toliko ljubezni do svojih staršev, kakor najin Jurček ! — Dà, dà, najin Jurček dobro vé, da je ou steber najine hiše, vse najino upanje, najino veselje, podpora in palica na najine stare dni.
Matija. Meni se pa še zmirom dozdeva, kakor bi bile vse to le sanje I — Povedi, Jurček, ali si res ti, ali je le tvoj dull?
Jurček. To niso nobene sanje, resnica je, da sem jaz, vaš pravi in jedini sin Jurček, ki sem šel danes z vami iz dòma. Ločitev mi je bila težka, a še težje mi je bilo, ko sem se mislil pri tujih ljudeh; zatorej sem jo rajše domòv popihal. Vrata so bila zaprta in pri oknu sem v hišo zlezel ter se skril za peč. Hotel vas sem nenadoma razveseliti in to mi je šlo srečno izpod rok!
Marta. Kaj pa, da ti je šlo srečno izpod rok. — In veselje, ki si ga nama napravil, ne da se popisati.
Matija. Ali vidiš, Marta, kako modro jo je ukrenil najin sin Jnrčekf Ali ti nisem zmirom pripovedoval, da je fant prebrisane glavice, in da se mu nič hudega ne bodo zgodilo, ako gre malo po svetu. — Stopi hitro k sosedu po liter dobrega vina, da se skupaj veselimo srečnega prihoda najinega sina Jurcka.
Marta. Da ljubi Bog še dolgo ohrani najino veselje in podporo na stare dni. (Otide).
(Zagrinjalo pade.)
Smrt zboruje.
Na bledem, kostenem hribcu je sedela smrt.
Okolu nje so stali njeni služabniki, vsa druhal različnih bolezni v neprijetnih ostudnih podobah. Nekateri izmed njih so bili krepki pa neumni, a drugi prilizljivi in hinavski. Strahovita smrt jim napove o pčlunoči veliko občno zborovanje, da si izbere pomagalca, a to tacega. ki jej pomaga človeško življenje najhitreje pokončevati. Smrt se je namreč zelò bala, da bi jej kdo ne odnesel peti, ker se je svet v tako kratkem času z ljudmi skoraj prenapolnil.
Prvo čast in obilo plačilo obljubi tistemu, ki nima z ljudmi niti najmanjšega usmiljenja, ter stare in mlade hitro pobira z tega sveta.
Ko so užč bili zbrani smrtni služabniki na kostenem polji, začnč porodoma vsak svojo delavnost in svoje zasluge razkladati.
Grozovito zaènó ropotati kostene rokć v mrtvaškej dolini okrog svoje vladarice in klepetati z golimi zobmi.
Mrzlica, oil žareče vročine vsa v plamenu, a kmalu zopet od mraza se tresoča, postavi se pred smrt ter reče: „Hočem ti dokazati po letnih mrtvaških listih, kateri najbolj svedočijo, da je moja skrb v pokončevanji ljudi bila nepresežna. Jaz užć človeka, ako se le črešenj nazoblje in vode napije, takój za vrat zgrabim in ueusmiljeuo davim. Večkrat pridem tudi tiho in pijem iz njegovega trupla kri, bolj nego pogoltna pijavka ali kaka divja zver."
Za mrzlico se privleče kakor mramor bleda in komaj dihajoča sušica ter pripoveduje svojo delavnost : „Jaz sicer le po dolgem potu spravljam ljudi pod zemljo, a brez usmiljenja jih grizein in tlačim, dokler jim zadnje niti življenja ne preglójem. Namén mojega dela je gotov, da-si dolgo traje, vendar mi nihče ne otide, bodi si star ali mlad.
Kakor blisek prilomasti po m dr (kuga) ter s smijočim se obrazom uže iz daleč kriči: „Jaz sem tisti, ki veselje človeškega življenja naglo nmori ter Se celò ljubezni drago podobo v morilca izpremeui. Ud za udom trgam iz mirne družine ter v malo urab pomorim na tisoče ljudi. Meni tedaj ide prva čast in plačilo !"
S suhimi nogami in potrtimi kostmi pristopi tudi protln pred svojo vladarico, ter se na vsa usta hvali, rekoč: „Kadar jaz oholega človeka v pest dobfjdem, hitro ga ponižam. Da-si je poprej hodil po veselicah, plesih, in drugih zabavah, v mojih rokah se ne gane : lepo mirno leži v postelji ter je noče in ne more zapustiti. Zlezem mn v kosti in ude, vijem ga in sučem, da se mi skoraj smili ubogo človeče; a zdravniku se v pest smejem!"
Tako so poredoma pristopili vsi služabniki k svojej vladarici smrti, in vsak jej je posamez razkladal svoje moči in ravnanje v kraljestvu pogube človeškega življenja. Ti grozoviti popisi trpljenja in pogube še celò neusmiljeno smrt predelajo tak/t, da se čudi taeemu neusmiljenemu ravnanju. Dolgo premišlja, kateri njenih služabnikov zasluži prvo mesto in obljubljeno plačilo. Tihota nastane ; nič dražega se ne sliši, nego klepetanje mrzličnih zób, in škripanje mrtvoudnega protina.
A bilo jih je še premalo. Naposled priskače neka predrzna in vesela oseba, ne vem, ali v francoskej ali turškej obleki, ter zakriči: „Je-li me ne poznate, ker me tako čudno gledate? Mar mislite, da ne spadam k vam? Brez mene bi nobeden ne znal gomil odpirati in kosti požirati. Jaz sedim zmirom v sredini najlepših in najprijetnejših veselic; v sredi veselih godcev, pijancev, mladeničev in deklet, katere morim, da je veselje. Tako dolgo jih dražim, da jim denem uzdo na glavo iu potem še le napadem lehkoživca, katerega sem s svojo hinavščino zapeljala. Vam vsem, kolikor vas je tukaj, odpiram vrata in vam kažem pot k pokončevanju človeškega življenja. Seme vam trosim in kažem cele druhali ljudi, da jih sečete in spravljate s tega sveta. Gotovo tedaj zaslnžim prvo mesto, ker jaz sem jedina, ki lehkoživca pri pijači, mehkužnosti, podlosti, a nedolžno deklico pri plesu in —
„Dosti, dosti!" zavpije smrt. „Tebi, nezmernost, bodi čast in obilo plačilo ! Ti zaslužiš, da si prva za menoj, kakor si prva v svojej delavnosti pri mladenčih in dekletih, pri mladih in še celò prva pri starih onemoglih ijudéh. Tebi odslej dajem v plačilo vso Ameriko, Afriko, Azijo, Evropo, in vse kraje sveti, kder koli prebivajo ljudje.	J. ž.
Zvončku.
Beli moj zvonček!
Iz otajanih je tal izvabil zgodaj
Te pomladili „solnček". —
Pervi znanitelj
Si pomladi vlažne, iu prirode žive Prvi si bnditelj.
Zvonček obndi
Tudi moje tuino srce, da pomlad bo V mojem srci tudi!
So. P ... ar.
Pot v nebo.
Ostra burja zunaj brije, Sneg in led naravo krije, Mraza stòka, pòka vse; O gorjé bi njemu bilo, Ki bi vréme to dobilo Ga na potovanji kje!
Ali vendar, će ne moti Vid me, deček gre po poti, Lačen, strgan, razoglav! Bledo, vpalo mu je lice, Ledene na njem solzice, Kam vže zjutraj gre zaprav?
Oh, mu mati so umrli.
V	groba dnó so jo zaprli, A ljudje mu rókajo:
Da v nebó odšli so mati, Kder med angeljčki so zlati, Ter na njega čakajo.
Poiskati mater milo Revno dete je sklenilo, Se poda na pot daljno; Gor po cesti gre popotnik. Smili njemu se sirótnik, Ganen reče mu takó:
„0 sirota ti uboga, Kam ti iti je naloga
V	tacem zlem vremenu dnès? 0 kako bledi ti lice, Ledene na njem solzice, Razoglav si, strgan vès?"
„„Matere jaz iščem svoje, Ki odšla te dni v nebó je, Me pustila samega; Ker takó ste mi dobrotni, Mi povejte mož popotni, Je-li daleč do neba?""
„Daleč, daleč, dete moje, Pot v prelepo tjà nebó je, Z Bogom idi, revček ti!" — In naprej gre dete bédno, Ginejo moči mu vedno; Drug popotnik ga dobi.
„O sirota ti uboga. Kam ti iti je naloga
V	tacem zlem vremenu dnèsV O kako bledi ti lieo, Ledene ua njem solzice, R&toglav si, strgan ves!"
„„ Matere jaz iščem svoje, Ki odšla te dni v nebó je, Me pustila samega; Ker takó ste mi dobrotni, Mi povejte, mož popotni, Je-li daleč do neba?uu
„Daleč, daleč, dete moje, Pot v prelepo tjà nebó je, Z Bogom idi, revček ti!" — In naprej gre dete bédno, Ginejo moči mu vedno; Tretji potnik ga dobi.
„O sirota ti uboga. Kam ti iti je naloga V tacem zlem vremenu dnès? O kakó bledi ti lice, Ledenó na njem solzice, Razoglav si, strgan vès!"
„„Matere jaz iščem svoje, Ki odélà te dni v nebó je, Me pustila samega; Ker takó st« mi dobrotni, Mi povejte, mož popotni, Je še daleč do neba ?uu
„Daleč, daleč dete moje. Pot v prelepo tjà nebó je, Z Bogom idi, revček ti!" — In naprej gré dete bédno, Ginejo moči mu vedno, Mrak siroto dohiti.
K samostanu v n0či pride In pozvonit k durim ide, Že odpira bled minih, — Solz potok se dečku vdére Ter- moči še zadnje zbére — Tužen mu govór je, tih:
„O gospod moj prečastiti.
Ali tukaj morebiti
Ono lepo je nebó,
Kjer mi •— kakor govorijo —
Dobra mati zdaj živijo,
O peljite me pred njo!"
Rekši to, otroče bédno Sklene zdaj oči za vedno, Duša zapusti telò, — Solzo si minih obriše, Te besede zgovori še: „Našel revček, si nebó!"
Janko Leban.
Vojvodina Štirska.
Lepa štirska (Štajerska) dežela se šteje med planinsko pogorje. Meje tej deželi so: na severu Gorenje- in Dolenje-Avstrijsko ; na vzhodu Ogrsko in Hrvatsko : na jugu Kranjsko t na zahodu Koroško iu Salcburško. Vsa štirska vojvodina ima 22.454□ Km. zemeljskega površja, na katerem živi l1/» milijona ljudi, ki so večinoma katoličani. Štirsko se deli v gorenje in dolenje Štirsko. Dolenje Štirsko se imenuje slovenski Štajer, ker na tem kosu štirske zemlje prebivajo Sloveuei. Najjužnejši kraj slovenskega Štajerja je ondu, kjer se reka Sotla v Savo izteka; najsevernejši pa je vas Gorica in njene okolice na levem bregu Mure onstran Radgone, na ogrskej meji. Najdalje proti zahodu leži gora Rinka v solčavskih planinah, a najdalje proti vzhodu je meina zemlja med Središčem in Medjimurjem. Slovenski Štajer ima na mejah visoke planine: solčavske in koräke planine. Najvišja gora korskih planin je gora Špajka, ki je na vrhu gola, zato jo tudi menda Golovec imenujejo. Na južnih in vzhodnih stranéh se vrste nizki hribje in prijetni liolmi z rodovitnimi dolinami in majhenimi ravninami, ki dajejo plemenit sad vsakovrstne bire. Labodske planine imajo obilo planinskih paš, travnikov in lesi — Podnebje na Štirkem je po različnih krajih te dežele zelč različno, kakor je namreč svet viši ali niži. V planinskem pogorji gorenjega Štajerja je ostro in hladno, ob doienjej Muri, Dravi iu Savi mehko in toplo. — Po dolenjem Štirskem (slovenskem Štajerji) se prebivalci pečajo s poljedelstvom. Pridno in umno obdelana zemlja jim daje obilo raznega žila (reži. pšenice, ovsa, turšicein ajde), a vendar ne toliko, da bi se s tem pridelkom tudi nerodovitno gorenje Štirsko preživelo. Malo ne po, vseh krajih slovenskega Štajerja sadé lepo ovočno (nadao) drevje in od leta do leta bolj izbrano vinsko trto. Najboljša vina so v ljutomerskem in radgonskem kraji. Pri Pekrah, blizn Maribora stoji velik vinograd Ivanja gorica, kjer je nadvojvoda Ivan ustanovil izgledno vinsko gospodarstvo. Okoli Radgone se prideluje obilo prediva. Živinoreja je posebno znamenita na gorenje Štirskem (Muricodolsko pleme). Dobro znana daleč po svetu je dolenjestirska perotnina, katere mnogo redó. V severnem goratem kraji ima Štirsko mnogo rudnikov in samokövov (kovačij) za železo. Na premogu so posebno bogati kraji v Voičbergn in Kčflachu, v Ivnici, Hrastniku in Ter-bovljah. Med rudami na gorenjem Štirskem so najbolj znamenite: železo, sol (pri Aussee), nekoliko srebra, bakra in žepla. Železa ima med vsemi avstrijskimi deželami gorenje Štirsko največ. Ljudske šole po Štirskem so dobro vravnane. — Največja reka na Štirskem je Drava, ki dere iz Koroškega od zahoda proti vzhodu preko južnega Štirskega. Dalje Mura, kise zunaj dežele izliva v plovno Dravo. Ob kranjsko-štirskej meji teče plovna Sava, v katero se pri Zidanem mostu izliva Savina. Preko Štirskega je napeljana južna in ogrsko-zahodna železnica.
Glavno mesto štirske dežele je Gradec ob reki Muri s 81.000 prebivalci. Pómneti je še treba na gorenjem Štirskem: Bruck, okrožno mesto poleg Mure s 3000 preb. in živahno kupčijo z železom in železnino. — Ljubno s 5200 preb. — Judeuburg, v sređujem veku veliko tržišče in skladišče blaga za kupčijo med Italijo in Nemčijo. — Marijuo Celje, slovčč božji pot s fužinami za vlivanje železa in drugo železnino.
Na dolenjem Štirskem so mesta : M a r i 1) o r poleg Drage s 14.000 preb., ima živahno kupčijo na Ogrsko in Hrvatsko; lladgona; Celje na Savfni s 4230 preb., ima gimnazijo in meščansko šolo. Pómneti je še treba Rogatec s kislo vodo, Ljutomer zaradi izvrstne vinoreje. Laško in Dobrno zaradi toplic, Hrastnik in Terbovlje zaradi premoga.
V Gradcu je sedež deželnega poglavarja in sekovskega knezoškofa. Tu je vseučilišče, deželna tehnika, 2 gimnaziji in 2 realki. — V Mariboru je sedež lavatinskega škofa, gimnazija, realka in učit. izcbraževališče.
Vse to, kar vam je tukaj naštetega, poiščite na dotičnem zemljevidu štirske dežele in zapomnite si na pamet.	z. T.
Črtice iz ruske zgodovine.
(Po Nestoru priobčuje A. K.)
5. 0 Svetoslavu.
Po svoje matere Olge smrti Svetoslav posadi Jaropolka v Kijevu, Olga v drevljauskej zemlji, a Vladimira di Novogradcem, on sam otide zopet na Dunav v Prejeslavec. A Bolgiri se zapró, in Svetoslav stoji pod mestom. Bolgiri pridejo in ga napadejo. Prične se krepka sčča in bila je ves din. K večeru vzmore Svetoslav, vzame mesto, in pošlje povedat Grkom: „hočem iti nd-vas in vzeti vaše mesto, kakor sem vzel Prejeslavec!" Grki odgovore : „mi ne moremo proti vam stati ; vzemi dinj sebi in družini, a po-védite nam, koliko vas je, da vam damo dinj po številu na glive." Lokivi Grki so želeli samó zvedeti, koliko ima Svetoslav ljndij. „Dvajset tisoč nas je," odgovori Svetoslav, in prirékel je deset tisoč, — Ruskih je bilo samo deset tisoč. Zdaj zberó Grki sto tisoč vojakov na Svetoslava. Rusi, vidčč množico grške vojske, vzbojé se zel6. Svetoslav reče : nuzé se nam ni kam deti. Voljnim ali nevoljnim, stati nam je prótivo. Ne sramotimo zemlje ruske, nego semkaj lézimo s svojimi kostmi! Mrtvih nas ne bode sram; ako li pobégnemo, imeli bodemo sramoto. Ne pobegnemo, nego stali bodemo krepko, in jaz pojdem pred vami. Ce moja glava lčže, potem skrbite sami o sebi." Vojaki odgovoré : „kjer tvoja glava, tjakaj tudi mi svoje glave zložimo." Bila je sčča velika. Svetoslav vzmore in Grki zbežč. Zdaj ide Svetoslav k Carigradu, grabčč in razdirajoč mesta po pótu.
Silno se ustraši grški cesar, pozöve svoje boljire in jim reče : „kaj nam je stvoriti? — nikakor ne moremo proti njemu stati." Odgovore mu boljiri : „pošlji k njemu daròv in izkusimo ga, ali je prijitelj zlitu ali dragoečnim tkaninam." Tako tudi stvoré.
Kadar povedó Svetoslavu, da so prišli Grki s poklonom, ukaže jih on uvesti. Poslanci pridejo, poklonijo se knezu Svétoslavu iu položč pred njim zlat6 in dragocéno tkanino. Svetoslav tega niti pogledal nij, kar so mu prinesli, nego strin se ozrši, reče svojim ljudém: „shranite!"
Kadar se poslanci vrnejo k cesarju in mu povedó, da Svetoslav niti pogledal nij zlita ni dragocene tkanine, to nekdo izmej boljarov svčtuje cesarju : „izkusi ga še ; pošlji mu orožja !" Cesar posluša svčta ter pošlje Svetoslavu meč in drugo orožje. Svetoslav vzame orožje ter začne ga pregledavati in hvaliti, a cesarja ukaže pozdraviti.
Kadar grški boljiri to zvediS, rekó cesarju: „ljut hoče biti ta mož; zlato prezira a orožje jemlje. Primi se danji!" Ceäar pošlje k Svetosiavu, kateri uže nij bil daleč od Carigrada, in veli mu reči: „ne hodi k mestu; vzemi dinj, kčlikoršno hočeš!" Svetoslav vzame dinj, in to tudi za ubite, rekčč: „to prejme njih rod," in vrhu dobode mnogo daróv ter se vrne v Prejeslavec s pohvalo veliko.
A družine je ostalo Svetosiavu uže malo, in zato se začne posvetovati ž nj6: „nas je malo," reče, „ruska zemlja je daleč a Pečenegi so znami v vojski. Ako zvedó Grki, da nas nij mnogo, obstopijo nas v mestu, iu kdo nam pomore ? Zatčrej stvorimo mir s cesarjem ; kajti prijél se je danji, in nam bodi to dovoljno. Počne li ne plačevati danji, zberem obilnejšo vojsko v ruskej zemlji, ter pojdem iz nova na Carigrad." Ta beseda je bila družini ljnba, in mir s cesaijem se je stvori!, podpisal in potrdil s prisego obéh stranlj.
Po miru se je Svetoslav hotel videti s cesarjem, in tudi cesar bi rad bil videl njega. Snideta se na bregu reke Dunava. Grški cesar Ivan v bliščččem oklepu na konji prijezdi na breg. Z njim je bila velika družina kónjikov bogato oblečenih v zlitu. Svetoslav z dražega brega priplčve v 14-diji, sam, veslije, kakor kak drug človek. Bil je srednje rasti, širokopleč, piavih očij in dolgobràd. Oblékel se je zeM prosto v belo srajco, kakor vojaki, a bila je čistejša. V jednem ušesi je imel zlito nauhvico z rubinom in z dvema biseroma. Junaški iu veličivo je gledal. Svetoslav, ne stopivši iz ladije ter ne mnogo pogovorivši se s cesarjem odplòve nazij.
Tadàj Ruski stvoré svèt, kakó bi se bilo povrniti domčv. Stari voje-voda Igorjev Svenalid reče iti na konjih okolo, ker na Dneperskih pragih stojé Pečenegi; a Svetoslav ga ne posluša ter odplóve v ladijah.
Kadar so Prejeslavci to zvedeli, poslali so k Pečenegom rekiSč: „Svetoslav se v rusko zemljo vrača z mnogim bogastvom a z milo družino; pre-strezite ga !"
Pečenegi zastopijo skalovite prage, a kadar pride Svetoslav, uže nij proiti pragov. Zató so Ruski zimovili v Belobrežji, in glid je nastil mej njimi velik. Vspomlidi se dvignejo zopet na pot, a Pečenegi padejo ninje ter jih nadvladajo in Svetoslava ubijejo. Vojevoda Svenald se povrne v Kijev in prinese žalosten glas o smrti Svetoslava kneza.
Prifetfopisne - natoroznanske polje.
Ščuka.
Ščuka (Hecht,
požrešna ropa-rica po vseh naših —""	sladkih vodah. Ye-
likosti je različne a
dobi se dolga tudi po poldrugi meter in po deset do dvajset Kilogramov težka. Truplo ima valjasto in z majheuimi, sivimi luskami pokrito; glavo
plösko in v gobcu velike, zakrivljene in zelò špičaste zobé, katerih ima blizu do sedemsto po čeljustih in druzih delih Sirocega žrela. Na hrbtu ima jedno samo kratko plavuto, ki jej stoji nad zadjno podrepno plavuto. Barve je sive, zgoraj bolj zeleukasto-rujave, spodaj bele. Oči ima velike, plöske in z rumenim obročkom obdane. Mesó je belo, jako okusno in zdravo. — Ščuka se živi ob črvih, ribah, žabah, kačah in podganah ; večkrat napade tndi race in gosi, kadar plavajo po vodi. Jedna sama velika Ščuka naredi v ribnjakih med krapi zelò veliko škode; zategadel jih imajo v nalašč zato narejenih ribnjakih, kjer jim pokladajo manjše in slabejše ribe v živež.
Lama.
gorah južne Amerike'1, odgovori
Andrejček.
„Že marsikaj si mi povedal iz prirodopisja in veseli me, da se toliko lepega in koristnega v šoli učite. Vem, da boš tudi o lami znal povedati, kar si v šoli slišal."
Andrejček: Gospod učitelj so rekli, da kakor je imeniten severni jelen za severne kraje, tako imenitna je lama za gorate kraje v južnej Ameriki. Lama je jelenove velikosti in je prav za prav majhena kamela brez grbe. Tudi lama ima žulje na prsih in gležnih in takisto hodi tudi po blaziuastih podplatih. Od kamele jo loči raven in tenek vrat, suha podolgasta glava in veliki ušesi. Njene noge so tanje, parkeljci bolj razklani in dlaka je daljša in mehkejša, skoraj volnata. Navadro jč bela, rujava ali črna; dobé se pa tudi lisaste lame. — Lama je planinska žival, samo hladni gorski zrak jej dobrg dé, v nižavah hira in gine. Divjih lain, so rekli, ni več,
Lama je zelò krotka, prijazna in dobroćudna žival, rada je v družbi, bodi si z ljudmi, bodi si s svojimi sestricami; sama se dolgočasi in je žalostna.
Rekli so, da je lama južno-amerikanskim Indijanoiii najkoristnejša žival. Z lamami se lenemu Indijanu ni treba mnogo ukvarjati. Ako jih ne potrebuje za tovorjenje, izpusti jih zjutraj na pašo, in zvečer pridejo same dom<5v. Pastirja jim ni treba. — Lepo je videti tovoreče lame, V dolgej vrsti gre druga za drugo po najgrših stezah varno in oprezno. Vodnica je lepše opravljena, na vratu ima zvonček, na glavi pa banderce; ona hodi zmirom prva, druge za njo v najlepšem redu. Poganjač ne potrebuje biča. ker ubogajo na besedo, le ako na potu vidijo kaj neznanega, splašijo se in razleté se na vse strani, potem ima poganjač dosti opraviti, da jih zopet zbere. Ako jih kdo razdraži, polože ušesa nazaj in pijujejo na-aj. Kadar se lami naklada, poklekne kakor kamela: ako se jej pa preveč naloži, tudi ne vstaue, predno se jej breme ne zlajša. Do dvanajstega leta tovóri, potem začne slabeti in tedaj jo zakoljejo. Lamino meso je prav dobro in tečno. — Tako so nam gosp. učitelj o lami pripovedovali in še več, kar imam vse v svojej zabilježnici zapisano."
„Vidim", rečejo oče, „da se dandanes mnogo več v šoli učite, nego smo se takrat, ko sem še jaz v šolo hodil. To me veseli, da si tako priden in si toliko zapomniš. Bodi ves čas svoje mladosti tak in dobro se ti bo godilo na stare dni!"
Eazne st^raxi.
Rešitev uganke in rebusa v 2. „Vrtčevem" listu.
Rešitev uganke;
Sneženi mož.
Prav so jo rešili: Gg. Juri Žmavc in Pr. Praprotnik v Lembahu ; Andrej Puntar v Prošeku ; J. Leban, učitelj v Gorici ; Jakob Merc in družba pri „Sovi" v Ormužu; Ernest Brinšek, gimnazijalec v Mariboru; A. Ì3. k v Podraelcu; Učenci III. razreda v Št. Pavlu ; Jos. KuŠar, dijak v Ljubljani; Alojz Karba. učenec v Ljutomeru; Matija Marovšek učenec na Dobrni ; Riliard Kokot, učenec v Pišecah ; Guido Fax, učenec IV. razreda v Craomlji ; Ant. in Ljudevit Vratarič, Tomaž Vrečar in Ferd. Kranje, učenci v Vojniku ; Morie Rìpgl, Peter Ćavž, Martin Mulaj, Fr. Kukovič in Edmund Kaučič, učenci 111. razreda v Št. Jurji na juž. železnici; Ant. Kušar, Maks Čuček, Jos. Kristan, Jos. Velkaverh, H. Več, Felis Rožnik, Jos. Gruden in Fr. Gerstenmayer, učenci v Ljubljani. — Serafina Pire, Iv^na Pire in Marijca Erženova, gospodične v Idriji ; Karlota Kontusi, gospica vŠkocijanu; Marija Grasselli, gospica v Ljubljani; Antonija Šavnik, gospica v Biljah; Terezija Kupnik, učenka v Vojniku.
Rešitev rebusa: Lovci podijo velike medvede in male zajce.
Prav so ga rešili: Gg. Juri Žmavc k. in Franjo Praprotnik, učit. v Lombali u ; Jakob Merc in družba pri „Sovi" v Ormužu; A. B. k v Podmelcu; B. Sancin v Trstu; Jos. Žolnir, učit. v Špifcaliču ; Učenci III. razreda v Št. Pavlu; Alojz Karba, učenec v Ljutomeru; Guido Fus, učenec IV. razreda v Cmomlji; Franc Kupnik, Mart. Mast,nak in Mart. Vengust, učenci v Vojniku ; Fr. Gersten • rnayer, Jos. Gruden, Prokop Grasseii, H. Već in Demeter Bleiweis, učenci v Ljubljani. — Serafina Pire, Ivana Pire in Marijca Erženova, gospodične v Idriji; Karlota Kontusi, gospica v Škocijanu ; Marija Grasseii, gospica v Ljubljani; Marijana Kainc, učenka na Dobrni; Terezija Kupnik in Franca Prevoršek, učenki v Vojniku.
L iS TN IO A. Nekatere naäe gg. naročnike, ki se pritožujejo, d* „Vrte*" ne dobè, prosimo a)Jntiao, d» se naj pred pri dotifnih poŠtah oglase, ker mi „Vrtec" redno Iz IJnbljane poäiljamo. - Kđor zaabiti l. ali 2. listu nfj prejet, prosimo, da asm to obmani, radi mu ga ge jedenkrat doposyemo. — Ir. H. ad. v D.: Od poslanih 2 gl. smo Vam väteli TO kr. za pre-teieno levo. Za lotos je tedaj „Vrtec- plačan *a prvo polletje.
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tornèi. — Natisnila Klein iü Kovač (Egerj v Ljubljani.