Štev. 7.	V Lj u bij aii i 1. julija 1880.	Leto X.
A kdé so ta léta ?
Kde ptičke glasne ? Kde ribe iu raki, Vodice hladne ?
Zletele so ptičke, Odplaval čolnič, Podrl se je malin, A cvetje šlo v nič!
A. Siinkavec.
6
vetice sem trgal , In v vence je vil Ter kruha perutnim Kokoškam drobil.
A ptičke so péle
V grmóvji lepó, In pičle so gnezda Na gósto drevó.
Otročja léta.
V lodici pri vodi
Šumečej sem stal, i Njej m&linčke svoje Goniti dajal.
In rake in ribe
Loviti sem znal, Colniček sem v Sisek Po žito poslal.
Vezilo za god.
„Jutri, draga moja Miiika, jutri bo óni veseli dau, katerega užš toliko časa tako težko pričakujeve."
„Dà, jutri, jutri, preljuba moja Ljudmila ! iu kako se tudi veselim tega dneva! Gotovo, da najina ljuba mati niso bili še nikoli svojega godu tako veseli, kakor ga bodo letos."
Takó in še več ste govorile sestri Minka in Ljudmila, hčerki groiinje Radoslavske, v senci zelene ute, ki je stala v sredi graščinskega vrta. Pletle ste vence iu vezale kitice (šopke) iz najlepših dehtečih cvetic, da bi je podarile dobrej materi za god.
Nočem opisovati njiju telesnih lastnosti, povedati hočem ob kratkem samo to, da ste bile hčerki materi udane iz celega srcä, iu da ju je uiati ljubila bolj nego li svoje lastno življenje.
Grofinja Rađoslavska se je ufcé pred več leti preselila iz mesta v tiho kmetsko življenje na svoje posestvo ob reki Loire ter je tu živela tiho in mirno ter je vso svojo skrb obračala v to, da bi svoji hčerki vzredila v pravem krščanskem duhu in ju tako pripravila za njiju prihodnji stan. Ker pa na svetu ni veselja brez grenkobe in ga tudi ni človeka, da bi ne imel nikakoršnih nadlog in trpljenja, takó tudi življenje pobožne grofinje ni bilo brez gren-kosti. Ob času francozkih prekucij je zgubila grofinja svoje starše in malo ne vse svoje premoženje. Ker je bila takrat še mlada in brez podpore ljubih staršev v vednej nevarnosti, da bi ne zašld na kriva pota, in bi po nedožnem ne izgubila svojega dobrega, poštenega imena, omožila se je s poštenim prijateljem svojih rajncih staršev, grofom Radoslavskim. Ali tudi ta sreča ni bila stanovita. Dve leti pred dogodbo, katero tu opisujem, ravno na predvečer njenega godu, umrl je grof Radoslavski, njen dobri, plemeniti mož. Dasi je bil Radoslavski mnogo starejši od nje, vendar jima ni nobena ura grenila njiju zakonskega življenja. V zajemnej ljubezni sta vzrejevala svoje otroke: jednega sina, Silverija po imenu, in omenjeni dve hčerki. Poleg ljubezni do Boga učila sta jih tudi ljubiti svojega bližnjega in spoštovati podložnike , posebno kmete in posle. Vse to sta jih učila ne samo z besedo, nego tudi z lastnim zgledom in dejanjem. Lehko si tedaj mislimo, kako britko je zadela smrt plemenitega grofa to celo okolico, ko je blaga grofinja zgubila svojega vàruha, otroci ljubeznjivega očeta, podložniki svojega dobrega gospoda in prijatelja.
Ali za žalostno gospó to še ni bila zadnja nesreča, prišla je še druga, ki jej je še globokeje rane vsekala v njeno žalostno srcé. Kmalu po smrti grofa Radoslavskega pobegnil je njen jedini sin Silverij, zapeljan po dveh druzih plemenitnikih, brez da bi bil vzel slovó od matere, v veliko mesto Pariz. Kdo bi mogel popisati žalost in britkost uboge grofinje! Uboga mati se je podala hitro za njim ; iskala ga je po vsem mestu, da bi ga rešila iz rok zapeljivcev, ali vse njeno popraševanje je bilo zamän. Po dolgem po-zvedovanji zvedela je, da se je už0 pred necimi dnevi odpeljal s svojima tovarišema na Angležko. Rada bi bila šla tudi tjà za njim, ali ni si upala za toliko Časa pustiti hčerk samih domà. Piše tedaj zapeljanemu sinu na Angležko, prosi ga in mu preti, da naj se vrne domóv. Ali tudi to njeno pisanje je bilo brez vspeha. Več tednov jej zapeljani sin niti ne odgovori. Uboga mati je prelila marsikatero solzico in mnogo pisem je še pisala nesrečnemu sinu, da bi ga pripeljala na pravi pot. Naposled jej Silverij odgovori prav ob kratkem in še celò razžaljivo za ubogo mater. Mej drugim jej pravi, da je už6 dosti star, da je zdaj sam svoj gospod ter se ne pusti dalje več voditi kakor kak otročiček, ki je poduka in materine pomoči potreben. — iTudi te ostre besede nehvaležnega sina niso še uničile materine ljubezni do njega. Zavedaj 0č se svojih materinih dolžnosti, posebno zdaj, ko jej je po smrti njenega sopruga dvojna skrb pripadala na otroke, pisala je še večkrat zapeljanemn Silveriju, ter ga prosila, da naj zapusti hudobno tovarišijo in se podà domóv k materi in sestram, ki ga vsak dan z ljubeznijo in odprtimi rokami pričakujejo. — Ko naposled grofinja vidi, da tudi to nič ne pomaga, piše mu ostreje in mu preti, da ga bo od dedšine po sebi in očetu izločila, ako je ne uboga in se ne vrne domóv. Ali vse je bilo zamàn.
Na to poslednje pismo jej Silverij še odgovora ni dal. Mati si je mislila, da ga bo uže pomanjkanje denarja primoralo domóv, ali varala se je tudi v tem dobra in skrbna mati. Silverij je podédoval na Angležkem po svojem kumu (botru) petdeset tisoč frankov in tako je mogel še dalj časa brezskrbno živeti brez materine podpore. Tudi sestri ste mu večkrat prav ljubeznjivo pisale in ga prosile, naj bi ne delal žalosti in bridkosti ubogej materi, ki se noč in dan jočejo po njem. Ali Silverij se ni brigal niti za mater niti za sestri, živel je po svojej želji in se klatil s hudobnima tovarišema po velicih mestih, pozabivši na Bogd in dom. Da je ta sinova nepokorščina in nehva-ležnost dobro mater in sestri globoko v srce skléla, tega vam ni treba pripovedovati, kajti to čuti lehko vsak, kdor ima le količkaj ljubezni še do svoje matere, bratov in sester, i.
A pustimo te žalostne stvari in prestopimo k veselejšemu dnevu. Svitli solnčni žarki pomladnega dné so uzé davno zatonili za gorämi, mile zvezdice so už0 blestéle v nebrojnem številu na nočnem nebu, vsa narava je uzé počivala in uživala sladki mir. Tudi v Radoslavskem gradu je uzé vse temno in tiho, le šumenje reke Loire, ki je ob gradu svoje valove dalje valila, razlegalo se je po bližnjem obrežji.
Zdajci se tihoma odpró zadnja grajska vrata in gospodični Minka in Ljudmila, v gorko ruto zavite in spremljane od starega in zvestega strežaja, stopite skozi vrata in greste tiho stopajoč preko dolzega vrta naravnost v bližnji smrekov gozdiček.
„Kaj si takó plaha, ljuba Ljudmila ? saj je nocoj už4 osmič, kar hodive po tem potu," zašeptž Minka sestri Ljudmili na uhó.
„„Kako bi se ne bala, ljuba Minka, saj znaš, da poprej nisve bile se nikoli po noči iz gradò, še manj pa v tem gozdu, kjer takó čudno zašumi pod nogami, kamor koli stopive.""
„Daj, da te za roko primem, ker si tako bojazljiva, ter počasi za nama stopaj. Bati se ti ničesar ni treba, ker veš, da je najina hoja poštena; same pa tudi nisve, imave zvestega strežaja pri sebi, kateri se tudi treh medvedov ne boji."
„„Takó je; prav govorite gospodična,"" pristavipóluglasno Jarnej, graščinski sluga.
Za dobre četrt ure so vsi trije na óno stran gozda pri vratih čedne kmetske hiše. Minka potrka rahlo na vrata in takój se čuje glas od znotraj : „Kdo jè ?"
„Marijana, jaz sem, odprite nama," reče Minka.
Yrata se odpró in jednoglasno vprašate obé: „Marijana, kako mu je? oh povédite, povédite, ali mu je uzé bolje ?"
Marijana, ki je bila pristavnica na tem kraji, tiho zaprè duri in zopet je bilo vse tiho in mirno, kakor poprej.
Veličastno in v vsej svojej krasoti je vzhajalo solnce druzega jutra izza gorä, kakor da bi hotelo vsem ljudem zdravje iu veselje oznanjevati. Gro-finja Radoslavska je prišla ravno iz cerkve od sv. maše in je stala pri oknu svoje sobe pričakujoč, da pridete njeni preljubi hčerki ter jej prinesó vezilo za god. Znala je grofinja, da se Minka in Ljudmila užć dlje časa k temu pripravljate. Kaj jej porekó ? Kaj jej prinesó za vezilo ? to je premišljevala dobra mati pri odprtem oknu gledajoč v razcvetajočo se naravo. O kako ve-
7*
sela bi bila tega jutra, ako bi mogla tudi svojega sina Silverija s tolikim veseljem sprejeti, kakor bo sprejela svoji dobri hčerki. O ko bi mogla tudi od njega kacega vezila pričakovati, kako srečno bi bilo njeno materino srcé ! Ali žalibog, danes je uže drugič njen godovni dan, da ni tistega, ki bi moral biti up in podpora domačej hiši. Solza žalosti se jej vlije po bledem lici, ko pomisli na zgubljenega sina Silverija. Skoraj bi se bilo veselo jutro izpre-menilo v žalost in britkost, ako bi jej ne bile v tem hipu prišle nje dobri in pokorni hčerki na um, ki ste jo ljubile, kakor se le dobra mati ljubiti more. Užč je gledala v duhu pred seboj hčerki, kako ste jej podajale vence in kitice iz dehtečih cvetic povite, in še druge vezne izdelke nežnih ročic s presrčnimi voäili za njen god. Uže naprej je plavalo materino srcé v sladkih čutilih največje radosti in hvaležnosti do dobrega Bogä v nebesih, da jej je zgubo rnožd in ljubega sina v teh dveh hčerkah tako ljubeznjivo nadomestil.
' Globoko vtopljena v taka čutila nehotèé poklekne pred podobo matere božje, ki je visela na steni. Tu se zahvaljuje nebeškemu očetu za vse dobrote, ki jih je prejela od njega v pretečenem letu. Moli za svoji hčerki ter še posebno prosi Marijo tolažnico žalostnih za spreobrnjenje svojega sina Silverija. Zdajci se odpró vrata in v sobo stopite Minka in Ljudmila. Ko jej poljubite roko, začne Minka, starejša hčerka, nekako tako-le: „Preljuba mati! Denašnji dan je za naju dan največjega veselja. Ta dan naju spominja na vse dobrote, ki sve jih prejele od vas, preljuba mati! Kako bi se vam mogle za vse te dobrote dostojno zahvaliti ? Iz srca vam želive vse, kar si vaše plemenito srcé želeti more. Bog vam naj podeli zdravje, zadovoljno in srečno življenje ter vse, česar potrebujete na duši in telesu! Neskončno dobrotljivi Bog naj vam povrne stotero vse, kar ste nama dobrega storili. Neprenehoma bove prosile ljubega Bogä v nebesih, da nama še mnogo mnogo let ohrani najino dobro mater ter jej podeli vse, kar njeno plemenito srcé razveseljuje. V znak najine ljubezni in spoštovanja vzemite v vezilo te najine izdelke, ter bodite nama tudi še dalje dobra in ljubeznjiva mati. A še jeden dar imave za vas, preljuba mati, ter vas prosive, da bi stopili z nama v najino sobo. Ondu imave dar, ki vam ga je sam Bog naklonil." — S tresočim srcem gre mati s svojima hčerkama v njiju sobo. Užč je hotela stopiti v sobo, da sliši pogovor dveh oseb, in zdelo se jej je, kakor da bi jej bil jeden glas užč znan iz poprejšnih let. Sama ne vé, ali bi šla v sobo ali ne, kar odprè Minka vrata na stežaj in naproti jej pride njen zgubljeni sin — Silverij. Minka ga prime za roko in popelje k materi, rekoč: „Evo, preljuba mati, sprejmite vezilo za vaš god in ne zavrzite ga !"
Veselja solzé zaigrajo v očeh dobre matere ter glasno zavpije : „Silverij, Silverij, moj sin !" — To nenadno veselje jo takó prevzame, da skoraj omedli. A Silverij poklekne vpričo sester in druzih okrog stoječih ter vpričo vseh prosi svojo ljubo mater odpuščenja. — S Čutili prave materine ljubezni ga grofinja poljubi na čelo, pritisne na svoje prsi in pravi: „Bog odpušča, in jaz naj bi ne odpustila ? Už0 davno sem ti odpustila in Bogà prosila, da bi te pripeljal k pravemu spoznanji ter meni v naročje. Bog je uslišal mojo prošnjo, in jaz naj bi tvoje ne uslišala? Kakor sem ti jaz vse odpustila, take želim, da bi ti tudi Bog, gledé na tvoje skesano srcé, odpustil vsa tvoja napačna dejanja."
Sestram in okrog stoječim se oči solzé od veselja, a Silverij še dolgo obeta materi svojo novo udanost in ljubezen.
Naposled se grofinja zahvali Minki in Ljudmili za to predrago vezilo, hvali njiju sestrino ljubezen do zgubljenega in zopet najdenega brata ter sklene svoje besede s prisrčno zahvalo do ljubega Bogä in Marije, njegove presvete matere, da je bila njena želja in molitev uslišana.
O póludne so bili vsi sosedje in prijatelji v graščino na kosilo povabljeni in Silverij je pripovedoval, kako je bil zapeljan po svojih hudobnih tovariših ter je bil ž njimi potegnil v Pariz, da bi ondu ustrezal svojim pregrešnim nasladnostim. Ker se je bal matere, potegnil je pozneje celò na Angležko. Tu je zapravljal s svojimi tovšriši, katerih je vedno več imel, lepó imovino, katero je bil podedoval po svojem kumu. Ko je naposled vse zapravil, pošlje mu Bog hudo bolezen. Bolan na duši in telesu podal se je nazaj v Pariz. Tu so ga zapustili vsi njegovi nekdanji tovärisi in prijatelji. Bolezen, katero je bil iz Angležkega s seboj prinesel, postajala je vedno hujša. Vse to ga je napeljevalo, da začne svoj žalostni stan premišljevati. Kad bi se bil zdaj vrnil domóv v naročje preljube matere. ali ker jej nikoli ni bil odgovoril na njena prejšnja ljubeznjiva pisma, mislil si je, da tudi on zdaj nobenega odgovora in nobene' pomoči od nje ne zasluži. Malo ne ves obupan, pisal je sestrama in jima razodel svoje žalostno življenje. In ravno tu je pravo zadel. Sestri veseli, da je njiju brat še pri življenji in da spoznava svoj pregrešek, zastavile ste vse svoje dragocenosti, ter mu pošljete toliko denarja, da je mogel plačati zdravnika ter se na skrivnem pripeljati na domačo pristavo. Tu ste slabotnemu bratu Minka in Ljudmila celih osem noči zaporedoma na tihoma stregle, ter ga denes zjutraj na god preljube matere za vezilo v njeno naročje pripeljale.	p. G—s.
Kako se je bogatin naučil moliti.
Bogatin pride k gospodu župniku, da bi se izpovedal.
„Ali znaš moliti ?" vprašajo ga gosp. župnik. — „Moliti ne znam." odgovori bogatin sramujoč se. — „In zakaj se nisi naučil moliti ?" vprašajo ga dalje gosp. župnik. — „Verujte mi, gospod župnik, da sem si dosti glavo ubijal z molitevjo, ali vse zamän ; nič mi ni ostalo v glavi. Vidčč, da je ves moj trud zastonj, nisem se hotel dalje učiti."
Gospod župnik so bili žalostni s tacim odgovorom, mislijo nekoliko časa in naposled rekó: „Ali znaš vsaj nekoliko brati in pisati?" — „Ne, tudi tega ne znam, gospod," odgovori bogatin. — ,.Pa kako si moreš zapómneti ljudi, ki so ti kaj dolžni ?" vprašajo dalje gospod župnik. — „O to je prav lehko, ker to je moje vsakdanje delo. v katerem sem izurjen, kakor malo kdo moje vrste ljudi," odgovori bogatin ponosno. — „Dobro tedaj; ako je temu takó kakor praviš, hočem te izpovedati, in za pokoro ti hočem naložiti, da odslej posojuješ svoje denarje na obresti posebno tacim ljudem, katere ti jaz pošljem."
Bogatin zadovoljen s tako pokoro poslovi se prav prisrčno od gospoda župnika ter otide.
Za nekoliko dni pošljejo gosp. župnik k bogatinu neznanega človeka z naročilom, kako naj od njega denarjev na pósodo prosi.
„Hvaljen bodi Jezus Kristus !" pozdravi neznani človek bogatina. — „Na veke amen !" odzdravi mu bogatin. — „Kaj dobrega ste mi prinesli ?" — „Poslali me so vaš gosp. župnik, da bi mi na njegovo besedo posodili par goldinarjev." — „In kako vam je imé ?" vpraša bogatin. — „Meni se pravi „Oče naš," odgovori neznanec. — „Hm! oče naš," čudi se bogatinec.
„In od kod ste?" — „Kraju, kjer stanujem pravi se „kateri si v nebesih." — „Dobro tedaj!" reče bogatinec zadovoljen ter našteje neznanemu človeku zahtevano svoto denarjev.
Osem dni pozneje pošljejo gosp. župnik druzega človeka k bogatinu z naročilom, da se naj imenuje „posvečeno bodi tvoje imé" iz kraja „pridi k nam tvoje kraljestvo," itd.
Gospod župnik vidèé, da si bogatin dobro zapomnuje vsa ta imena ter nobenega ne odpravi brez naprošenega denarja, pošljejo mu še druge neznance z imeni do konca molitve Očenaša." A naposled gredó sami k njemu ter ga vprašajo: „Povej mi, dragi moj, komu si vse denarje posodil na mojo besedo, da ti jih vrnem z obresti ?
„Prvi," reče bogatin, imenoval se je „Oče naš", bil je domä iz kraja „kateri si v nebesih." Drugi se je zval: „Posvečeno bodi tvoje imé" iz kraja „pridi k nam tvoje kraljestvo." — Tretjemu je bilo imé: „Izidi se tvoja volja," s pridevkom: „kakor v nebesih, tako na zemlji." In tako je bogatin povedal vse svoje dolžnike do konca molitve „očenaša."
Ko gosp. župnik vse to slišijo, prijazno se nasmejejo bogatinu, kateri jih ves začuden vpraša: „Čemu se smejete gospod? — „Smejem se, ker vidim, da znate prav dobro moliti, kajti izgovarjajoč besede svojih dolžnikov ne izgovarjate nič druzega, nego molitev Gospodovo ali „Očenaš."
Bogatin spoznavši, da je vse to resnica, podari vso izposojeno glavnico dolžnikom, a za obrésti si pridrži molitev „Očenaš."
Žalibog, da se še dandenes dobé ljudje, ki mnogo bolj skrbé za svoje telo nego li za neumrjočo dušo, ter se izgovarjajo, da ne morejo te ali 6ne krščanske dolžnosti izpolnovati zaradi prevelikih vsakdanjih opravkov gledé svojega imétka, ter bi radi po več sto goldinarjev žrtovali, da bi se le odkupili od te sladke dušne hrane. — Takim ljudem so te vrstice napisane v blagovoljno premišljevanje, a nikakor ne v zasmehovanje. („Puike Novine.")
Lep zgled slovenskim učencem.
Učenost in pobožnost ste si sestri, ki .izhajate iz ljubezni božje, kakor dva žarka iz jednega solnca. Človeški razum namreč toliko več zapopade, kolikor bolj je njegovo srcé razsvetljeno z lučjo božje ljubezni. To nas uči že sv. Duh v starem zakonu, rekoč: „Strah Gospodov je začetek modrosti;" (Preg. 1, 7.) in zopet: „Modrost ne gre v hudovoljno dušo in ne prebiva v telesu, ki je grehom udano." (Mod. 1, -1.) O tem se je že gotovo marsikateri učitelj pri svojih učencih prepričal, in to se je tudi jasno pokazalo 1874. 1. v Toulousu (izgovori Tulusu) na Francoskem, ko so dijaki delali zrélostni izpit.
Ko so se namreč dijaki bili v dvorani sešli, da bi delali pismeno skušnjo, odločil se je vsakemu njegov prostor in potem so se jim naznanile naloge. V prvej klopi je sedel majhen, komaj 16 let star mladeneč. Ta naredi najpred lepó sv. križ. Nekateri tovžriši ga zavoljo tega po strani gledajo in se mu posmehujejo; ali mladeneč za vse to nič ne mara, nego vzame iz žepa še dve podobici : sv. Jožefa in podobico Device Marije ter ju položi pred sé na klop. To je pri to virisi h naredilo še večje začudenje in glasno kihanje.
Ali tudi za to se mladeneč ne briga, nego mirno in skrbuo izdeluje svoje naloge. Po pismenej skušnji je bila kmalu ustmena, in potem se je dijakom naznanilo, s kakšnim vspehom, da je kateri obstal. In kaj mislite, kdo je bil prvi ? Prvi in to s tako izvrstnim vspehom, da kaj enacega že dolgo ni nobeden dosegel, bil je naš pobožni mladeneč, sin Toulouskega poveljnika, Salignac Fenelon po imenu.
Naj bo tedaj ta pobožni» francoski mladeneč v zgled vsem slovenskim učencem, da pri svojem-učenji ne pozabijo na Bogà, in se ne zanašajo samo na svojo dobro glavo, nego da prosijo tudi Bogà pomoči in razsvetljenja; „kajti Gospod daje modrost, in iz njegovih ust pride razumnost in spoznanje." (Preg. 2, 6.)	J.
Slovó.
„Le enkrat, o mati ! naj vas še objamem,
Predno na tuje se služit podam. Težko mi živeti bo ondu na samem, Vas videl ne bodem — saj rad vas imam!"
„„Težko je ločiti se, dete prezalo!
Védi, da mamica s töbo trpi. Siroti mi vbogej nebó to je dalo, Skrbeti več zate mogoče mi ni.
Boléhna sem reva, mi moč omagüje;
Hrane, obleke kje tebi dobim ? In ako umrjem, bo tebi še huje, Siróta, vsàj nékaj ti naj preskrbim:
Poštena je hiša, kjer bodo te vzeli,
Slušaj lepó jih, ne zabi Boga, Po mäternje bodo za tebe skrbeli, Oča nebeski naj srečo ti dà!'"'
In sinček še enkrat se mame oklene,
Milo razjoka se: „z Bogom!" in gré — Ljubezen čez leto ga k materi žene: A matere ni je — vže v grobu mu spe.
F. Šetina.
Cesar Jožef II. pri plugu.
//
Kakor znano, bil je cesar Jožef II. velik prijatelj priprostemu ljudstvu, posebno pa kmetijstvu. O času njegovega vladovanja je bil kmetski stan podložen graščakom, ki so večkrat prav neusmiljeno ravnali z ubogim kmetom. Cesar Jožef II. je začel odpravljati to služnost in je dal postave, po katerih je mogel kmet postajati svoboden na svojem zemljišči. Ko je gospoda trdila, da je zemlja, katero kmet obdeluje, njihova svojina, rekel je plemeniti cesar: „Rad bi znal. kaj je bilo prej, ali kmet ali graščina ?"
Bilo je dnè 19. avgusta 1769. leta, da se je cesar Jožef II. na svojem potovanji po Moravkem peljal v kočiji skozi občino Slavikovec. Na njivi ob vélikej cesti ugleda kmeta, ki je oral s svojimi konjiči. Cesar ukaže kočijo ustaviti, stopi k kmetu ter ga prosi, da bi smel brazdo potegniti. Kmet debelo pogleda neznanega mu gospoda, a vendar dovoli v cesarjevo prošnjo. Cesar prime za ročici ter gre za plugom. Kmetic videč, da gospod ni vajen tega dela, reče smijoč se : „Kakor vidim, ste vi sicer imeniten gospod, a orati vendar le ne znate."
„I kaj pak da ne zna," oglasi se nekdo iz cesarjevega spremstva, „kajti znano je, da cesar ne orje, ker to ni njegovo vsakdanje opravilo." — Ko je kmetic to slišal, zelò se je ustrašil, kajti spoznal je, da je cesar sam vodil oralo po njegovej njivi. Kaj pravite otroci, zakaj je césar to storil ?
Zna se, da odsihdob nihče ni več rabil omenjenega pluga. Hranili so ga, kakor kako sveto stvar, najpred v hiši omenjenega kmeta; a pozneje so ga prenesli v mesto Brno na Moravskem.
Marijno Celje.
Benedektmec Pater Marijan je napisal osnovànje tega samostana. Iz njegovega spisa nekoliko črtic podajem svojim ljubim čitateljem.
Denašnji samostan sv. Lamberta je pri gori „Grebenec" imenovanoj ustanovil sin grofa Miricedolskega Markvard sè svojim sinom Enrikom, ki sta bila zadnja vojvodi Koroške zemlje. Markvard je bil uže prej pri sv. Martinu sezidal žensk samostan, ter hotel je v prijetnej gozdnej samoti pri sv. Lambertu na Stirskem tik meje Koroške ustanoviti še mošk samostan. To je tudi stvòril 1073. léta. Gebhart. Solnogradski nadškof, ustanovitelj Yodomóntski, ta je bil voljän, Markvardove misli podpirati. Markvard sam nij mogel svojega namena^ dovršiti; njega sorodnik, Salomon Ogerski, poklical gaje namreč bil na pomoč. Zelò ranjen je Markvard pal sovražniku v roko in za svojimi ranami umrl v * 16. dan junija 1077. léta. Njega telò so prenesli v imenovani ženski samostan sv. Martina. Tretji njega»sin, Entik, dovrševal je, 1073. léta začeto a po Markvardovej smrti prekineno zidovanje. Skoraj je krasen samostan bil sezidan, kateremu je prvo ustanovno pismo podpisal Enrik 1096. léta v Veroni, a drugo v Majnci na Nemškem 1104. léta Po teh pismih je samostanu poklónil Jdblaniško Dolino, katera mu je poznéje bila takó zelò važna.
Papež Paskal je omenjenemu samostanu 1109. léta poslal svobodsko pismo, po katerem je v cerkvenih stvaréh pokorovàl samó papežu, a v posvetnih cesarju. Papeževa modróst je samostan sv. Lamberta ohranila od mnozih zmešnjdv srednjega véka. Prvi opat se je imenoval Herman, drugi Jakob.
Pri druzem opatu Jakobu je v njem umrl tudi Enrik, ustanovitelj tega samostana, in to v 3. dan decembra 1122. léta. Njéga telò počiva pod vé-likim oltarjem. Za njim se je skòraj tudi opat Jakob prestavil na òn svét.
Sedmi naslednik Jakobov je bil pobožni Ot. Ta bogoboječi, svojim raztresenim ovčicam skrbni pastir je ukrenil, pét svojih duhovnikov poslati po daljnih krajih svoje velike duhovske okoline.
Iz mej teh pet je zaradi razsezàja JàblaniSke Doline poslal enega, ki je potlej bil dušni pastir denašnjega Marijnega Célja, (čisto slovénski: Ma-rijnega Sòia).
Po svojega opata zapovedi je ta duhovnik na sv. Tome dän 1157. léta prišel v Marijno Célje. Bédna koča z desàk je bila njega stanovanje, ki je od začetka služIlo tudi v cerkev tega kraja. Pastirji so mu pomogli iztesati hižno orodje, ako je ràskava klóp vredna tega imena.
Kdo je ta sveti mož bil, o tem zgodovina molči. Od vsega, kar je imel, bila mu je podoba matere božje, izrezana od lipovega lesa, najdražja. Od kod jo je dobil, to se ne vé, niti se ne dà povédati, koliko časa je tu živel, katere naslednike je imel ni kakó je bilo kateremu imé. Pred to podobo je duhovnik vsak dan vršil sveto službo božjo, s kratka, Marijna podoba je bila edina lepota njegovega altarja. Prekrasno popisuje ta Marijin hramec učeni pisatelj topografije nadvojvodihe Avstrijske, ter ne morem si kaj, da njega izvirnih beséd ne bi semkaj postavil. On piše: „Keine hochgethürmte Decke, mit manigfachen Gebilden reich verziert, überwölbte damals den Muttergottes-Altar ! — Ein Baumstock unter dem blauen Himmelszelte war der Altar, von welchem herab die Gnadenmutter bei dem Strahlenlichte des
flammenden Taggestirnes oder bei dem mildern Gefunkel der Sternenampeln huldvoll auf die fromme, wachsende Gemeinde blickte, die sich da zu gewissen Zeiten bei dem heiligen Altarsgeheimnisse einfand. Sichtlich ruhte der Segen Gottes auf des frommen Seelenhirten eifrigem Bemühen. Mit jedem Tage fanden sich neue Schäflein ein ! Der gebenedeite Name der Gnaden-Spenderin ging von Mund zu Munde, von Hütte zu Hütte." —
Prva dogodba, izza katere se je Marijnega Célja imé jélo po svetu širiti, to je bil prihod Moravskega grofa Vladislava sè svojo ženo. Ta je v nogah bil takó zelò obolel, da mu zdravniki nikakor nijso mogli pomööi.
^Obema se je sanjalo, naj upata na Marijo, in zaradi tega sta šla v Marijno
^Célje, katero sta našla stóprav (še le) potem, kadar se je k njima bil pridružil sv. Veééslafr ter pot kazal. Stara kàmena ploča ta prihod popisuje takó : „„Marggraf Heinrich *) in Mähren mit seiner Gemahl lagen krump an Händen und Füssen; da wurden sie von St. Wenzel gen Cell gewiesen; als sie erwachten, funden sie sich gesunčf.""
Od hvaležnosti je Veččslav sezidal Mm n en o kapelo, kder je poprej stala samó lesèna. To se je zgodilo v začetku 13. véka, in o tem priča kamen nad vrati .g tem napisom: „Auno Domini MCC inchoata est haec ecclesia gloriosae Mariae," slovenski: „v 1200 létu Gospódnjem se je začela zidati ta cerkev slavne Marije." Vladislav je umrl uže 1222. léta. Od tega časa se je bolj in bolj širila povest o tem èudotvòrnem prostoru, in kar dlje tem več ptošnikov je hodilo v ta kraj, ki je poprej bil takó pust.
Ljudevit I., kralj Ogerski, dal je tamkaj novo cerkev sezidati. Ljudevit, sin Karla Anžuskega, ki ga srednji vék imenuje vélicega, stopil je bil za svojim otcem, ki smo ga baš zdaj v mislih iméli, v 1342. lóto na ogerski, a v 1370. 1. na poljski préstol. V bojih z Litovci, Poljäki, Benečani in Bošnjaki je vedno zmagoval. Zgodilo se je, da je imel jednóé samó 20.000 vojakov, a sovražnik 80.000. Prosil je Celjske Marije pomoči, in — zmògel je. Od hvaležnosti je sezidal veliko cerkev sè stolpom. Vrhu tega je cerkvi däl še po svojej smrti vso svojo in svoje žene obleko ter mnogo drugih darov. Od tega časa je Marijno Cèlje najslavnejša cerkev svete bogorodice. Nadvojvoda Maks Ernest je bil prvi, ki je Marijno podobo olepšal, ter po njega vzgledu so delali mnogi drugi bogatini. Po vsem tem je lehko razuméti, da je od léta do léta prihajalo več romarjev, in kadar so bogoboječi Avstrijski vladarji ta kraj vzeli pod svojo zaščito in ga slavili s posebnimi pokloni, potem je Marijno Cèlje zaslólo po vsem svétu, a ne samó po Avstriji.	Miroslav Mdiom-h.
Medved in lisica.
(Basen.)
Medved se je neizrečeno bahal in povzdigoval, da je izmed vseh zveri najbolj priljuden, ker nikoli nobene mrhe, nobene crkvetine ne žre. Lisica to slišavši, nasmej e se mu rekoč : „Bolj bi bil priljuden, ako bi žive pri miru pustil in mrhovino pojédal.
w t
*) Vladislavu so Nemci dejali Enrik.
Iz ruske zgodovine.
Od 1069. do 1071. léta.-
(Po Nestoru.)
V1069. léto ide Izjéslav z Boljéslavom na Vséslava, a Vséslav se obrne prótivo, in pride v Bèli Grad. Kadar je bila noè, to skriväje iz Bélega Grada || pobegné^v Plätsk. A zjutraj so ljudje videli, da je knez pobégnil, ter so se povrnili v Kijev, in so stvórili véée (svèt), ter so se poslàli k Svetoslavu in k Ysévladu, govorèé: „ mi smo uže zlo stvórili, kneza svojega pregnavši, a evo, zdaj nà-nas vede lédsko zemljo. Pojdita vidva v grad (mèsto) otca svojega; če li ne hočeta, trebé nam bode, zažgavši grad svoj, stopiti v grško zemljo." Reče jim Svetoslav: „midva pošljeva k bratu svojemu; ako pojde nà-vas, to bodeva midva prótivo njemu z rätjo (vöjno), kajti ne dava po-gubiti gradu otca svojega. Ako li hoč^biti z mirom, to v malem časi pride k svojej družini." In utešfla sta'Kijäne. A Svetoslav in Vsčvlad'pošljeta k Izjéslavu, govorééa : „Vséslav je bežal ; a ti ne vòdi Léhov na Kijev, kajti protivnega ti nij tu ; ako li hočeš iti z gnévom in pogubiti grad, to véS, da je nama žal Òénega stola." To slišavši Izjéslav ostavi (pusti) Lóhe ter otide z Boljéslavom, malo Lehov privzémSi, a pred sobój v Kijev pošlje sina svojega Mèstislava. Prišedši Mèstislav izséée Kijäne, kateri so bili izsékli Vséslava, sedemdesétero ljudij, a druge so oslépUi in druge je pogubil brez' krivine, ne izpitavši (izpräsavsi) jih. A Izjéslavu, idočemu h gradu, pridó ljudjé napróti s poklonom, in vzprijéli so kneza svojega Kijäni, ter Izjéslav je sédel na stolu svojem méseca maja v drugi dän, in izpustil je Lehe na pòkrm (na hrano mej Ruse), a Léhe so pobijäli na skrivnem. Povrne se z Léhi Boljé-slav v zemljo svojo. A Izjéslav prežene Vséslava iz Platskega ter posadi sina svojega Mèstislava v Platskem; a tà je skoraj umrl tukaj, in v njega mesto jé bil posajèn brat njega, Svetopolk, ker je Vséslav bil izbežal.
V	1070. lóto se je Vsévladu rodü sin ter narekli so ga z imenom Ra-stislav.
V	1071. léto Vséslav izžene Svetopolka iz Platskega. V to léto Jaro-polk pobédi (premore) Vséslava pri Glatiškem.
(Zdaj pride zopet na vrsto prazno, a zelò čudno vrazevérstvo, o katerem Nestor z večine takó poróéa, kakor tak mož, ki säm verjame vse, kar pripoveduje drugim. PosluSäjmo ga!)
Ob teh časih je bil prišel vólhev (cópernik), ki ga je bil prelästil (pre-väril) säm bés ali zli düh. Prišedši h Kijevu je govoril, takó ljudém pripo-vedujóé: „na péto léto bode réka Dnéper tekla nazàj ter zemlje prestopijo na druga mèsta, da bode stati grškej zemlji na ruskej a ruskej zemlji na grškej, ter da se izmené tudi še drugo zemlje." Nevédni so ga poslušali a vérni se mu smijäli, govoreč mu: „bés igrà s tobój,.na pogubo tebi!" Takó je tudi bilo, kajti v jedno noč so ga našli mrtvega. — Tudi se je bilo zgodilo , da je lakota bila po Rästovskej oblästi, in vstala sta dva vólhva od Jaroslävlja, govoréca: „véva, kdo obilje žita in hrane drži." In sta šla ob Volgi réki, a kadar sta prišla na sela, imenoväla sta boljše žene, govorééa: „ta žito drži, a ta méd, a ta ribe, a ta kože." In'vodili so k njima sestre svoje, matere in žene svoje, a ta dva sta jim prerezàvala za plečem ter iz-
imala ali žito ali ribo, in ubila sta mnoge žene ter iménje njih jemàla sebi. Prišla sta na Bèlo Jézero in bilo je pri njiju ljudij drugih tri stotéro. A v to döbo se je priključilo, da ie od Svetoslava dànj (davek) pobirat prišel Jànj, sin ViSàtin, in povedali so mu Belojézerci, kakó sta dva vólhva izbila uže mnoge žene ob Volgi in ob Séksni vödi, ter da sta zdaj prišla semkaj. . Jànj, izpitavši (izprašavši), čeg0va sta smrda (podlöznika), in zvedevši, da I svojega kneza, pošlje k tistim, ki so bili okolo njiju, ter jim reče: rdajte ta dva smrda sem, ker sta mojega kneza!" Ljudjé tega nijso poslušali. A Jànj pride sam brez orožja. Rekli so mu njega družina : „ne hodi brez orožja; osramé te!" Ali on veli družini vzeti orožje, in bilo je dvanajst hlapcev ž njim. Otide k njim do lésa. A ljudjé so stali, izpolčivši se (v réd se po-stavivši) protivo njemu. Kadar je šel Jànj s topörcem (sekiro), stopijo od njih trije moZjé in pridó k Jànju, rekóé mu : „videč ideš na smrt ; ne hodi !" Potem so se sunili nànj ter jeden je grešil Jànja s topörom. a Jànj je obrnil svoj tópor in udaril ga s 'ffljem .(zadnjo stranjó sekire), in rekel družini, sééi jih. Ali oni so zbežali v lés, ubivši tu popa Jànjevega. A Jànj, všedši v grad k Belojézercem. reče jim : „ako ne ujàmete vólhvov teh, ne pojdem od vas tudi léto dnij." A Belojézerci so šli ter ja ujéli in privedli k njemu.	"	__ (Dalje prih.)
Kratke pripovedke.
Čevljar.
Ljudevit je bil sin bogatega trgovca. Imel je mnogo lepih igrač in lepih knjižic. Domä je imel učitelja, ki mu je vse lepo razlagal ter se je po končanem nauku tudi ž njim sprehajal po prekrasnem vrtu, ki so ga imeli oče poleg hiše. Čudno, da Ljudevit pri vsem tem ni bil nikoli vesel in zadovoljen.
Necega dné se je Ljudevit sprehajal z učiteljem po nekej ulici. Sprehajajoč se. prideta do neke hiše, iz katere se je slišalo veselo petje. Ljudevit postoji in reče učitelju: „To je pač zelò bogat človek, ker takó veselo poje."
Učitelj, ki je dobro znal, da je to ubog čevljar, reče Ljudevitu: „Stopiva v hišo k temu veselemu človeku !"
Ko stopita v hišo ubožnega čevljarja, vpraša ju čevljar, kaj bi rada. „Prišla sva," reče Ljudevit, da vas vprašava, zakaj ste zmirom tako veseli in dobre volje."
Čevljar mu odgovori : „Jaz pridno delam po ves dan ter si zaslužim toliko, da morem pošteno živeti. Vse moje zaupanje je pri Bógu in Bog mi pomaga, kakor vsacemu pridnemu človeku. In zdaj recite, zakaj bi ne bil vesel ?"
Ljudevit se vrne z učiteljem domóv in odsihdob je bil vedno vesel in zadovoljen, ter je pogostoma mislil na ubožnega čevljarja.
- Mali
Mati so večkrat pripovedovali očetu, ki je vse ustvaril in nam vse
Peter.
malemu Petru o preljubem nebeškem daje, česar potrebujemo. Peter je ma-
teri obljubil, da bo dobrega Bogà vedno ljubil in vse storil, kar je njemu ljubo in drago.
Peter ni šel nikoli spat in tudi ni nikoli vstal, da bi ue bil molil k dobremu Bogu v nebesih. — Kadar je šel z materjo v cerkev, sklenil je svoji ročici in je prav lepo in pobožno molil. Nikoli se ni v cerkvi oziral sèni in tjà, ker je znal, da bi to druge ljudi v pobožnosti motilo.
Na ulici, domà, z jedno besedo povsod se je védel takó, kakor ga so njegova dobra mati učili in kakor Bog otrokom zapoveduje.
Tudi vi otroci bodite taki, kakoršen je bil mali Peter, in Bog in vsi dobri ljudje vas bodo radi imeli.
Moj glavaček, Kopitlaček
Gleda v nebo, dlan izteza, Pod oblake s prstom sćza, S prstom séza in se smeje, Luno vidi, zvezde šteje. Lépo zvezdo rad bi tipal, V lice rad bi luno ščipal. Skrije luna tolsto lice Za oblake, za meglice; Skoči zvezda na nogé, A po nogah na steze ! Brca déte se za njó, Eóko nese pred sobó: Teče zvézda in beži, Teče déte in lovi. Tam je bela rimska cesta, Zläta kóla, zläta pésta, A konjiči Srebrniči, In vozniki Medeniki —
Tamkaj zvézda se spotäkne,
Déte rnoje se primakne, Zgrabi, prime jo za läse, In potégne zvézdo näse. Déte néma še žepov, Nese v koši je domóv, Déne v liiži na polico, Na polico, na deščico, Da k večerji zvézda svéti Srédi zime in po lèti.
XIII.
CvUimóz.
Cvilimožek, Dèbel možek, Ima hlače Dopetače,
A trebiišek ves napét, Da ne mòre ž njim na léd. Ce za trébuh kdó ga sti.ska, Gläsuo cvili, tènko piska Skózi usta, skózi nós, Zgoraj v suknji, zdölaj bós. Še bi škornje rad imèl, Da na nóge bi jih dèi, Ako bi mu trébuh dal Prikloniti se do tal.
M-l.
Toimäö.
XII.	Kopitlaček se majhen otrok imenuje zató, ker z nogama „kopitlà" ali brca.
XIII.	Cvili mož je otročja igrača od kavčuka, podobna trebuààtemu možičku, kateri zapiska in „zacvili, če mu kdo trébuh stisne.
Prirodopisno - natoroznansko polje.
Živinska klaja.
Za pridelovanje dobre živinske klaje ali krme se je v novejših časih mnogo storilo, in to tudi po vsej pravici, ako se pomisli, da, kolikor več klaje se na leto pridela, toliko več domače živine se lehko vzdržuje; a dobro rejena domača živina daje poljedelcu mnogo dobička, dela mu mnogo dobrega in tečnega gnoja, in ako je tega obilo, tembolj se lehko gnojé pusta nerodovita zemljišča, in ako so ta dobro pognojena, in umno obdelana, toliko večji in obilnejši so tudi poljski pridelki.
Klaja se prideluje deloma na travnikih in senožetih, deloma na polji.
Travnate rastline dajejo za živino najboljšo krmo; a zopet je med travnatimi rastlinami velik razloček.
Yse trave imajo okroglo, navadno zélnato, kolenčasto in večjidel votlo bilko. Listi so ozki, prišpičeni, imajo vzporedne žile in mesto peclja nožnico, steblo ob-segajočo. Trave so najkoristnejše rastline in rastó po vsej zemlji.
Mej mnogimi travami, ki so za najboljšo živinsko klajo pripoznane, imenujemo tukaj le device Marije prosò ali Ma-rijne lasce (Briza mèdia, Zittergras), katere gotovo vsi prav dobro poznate in vam je priložena podoba kaže. Device Marije prosò je prav mična rastlina, ki raste malo ne po vseh suhih travnikih in ob gozdnem robu. Cvete meseca junija; seme dozori meseca avgusta. Povsod, koder raste ta trava, ondu je gotovo dobra zemlja. Za živinsko pičo je skoraj ni boljše trave kakor je trava, ki vam jo kaže denašnja podoba.
Dobro živinsko klajo pa tudi dajejo: Ovsu la ali pahovka (französisches Raigras); tratnica (Rispengras); glistnik (Trespe); lisičji rep ("Wiesenfuchsschwanz); mačji rep (Thimotheusgras); bilnica (Wiesenschwengel) in pasja trava (gemeines Knaul- oder Hundsgras).
Trave, ki dajejo manj dobro in tečno klajo so: Medena trava (Ho- . niggras); r o sul a ali v on javka (Wiesenruchgras); ostrica (Schmiele); pasji rep (Kammgras) kihec (Fioringras) in vodna sladka trava (Mannagras).
Znabiti da katero teh trav, ki smo jih tukaj našteli uže poznate, ako jo, dobro za vas, ako ne prosite koga, da vam jo pokaže. Mi bodemo pa tudi skrbeli, da vam jih „Vrtec" polagoma v podobah prinese, kajti vsak dober gospodar treba da pozna óne rastline, ki 60 njegovej živini v tečno in zdravo hrano, a mi želimo, da bi bili vi jedenkrat dobri in srečni gospodarji?
Razne
Umrl je dné 5. junija t 1. dr. Jakob Razlag v Brežicah na Štirskem, kamor se je bil iz Ljubljane 1875. 1. preselil. Raz-lagovo imé je znano povsod, koder se govori naš mili jezik slovenski. Rajnki je goreče ljubil svoj narod ter marljivo delal njemu v korist ves čas svojega življenja. Bil je tudi „Vrtčev" naročnik ves čas, odkar izhaja. Bodi njegovej duši mir in pokoj!
Dné 18. junija t. 1. pa je umrl v Tržiču na Gorenjskem gosp. Tomaž Pire, ki je bil ne samo po vsem Kranjskem, nego tudi daleč po sosednih deželah dobro znan kot zdravnik in poštenjak. Njegovo imé ostalo bo po vsem Gorenjskem še dolgo dolgo v hvaležnem spominu. Bodi mu večni mir in pokoj !
Drobtine. •
(Kaj je zemlja raznim stanovom?) Otrokom je zemlja — igra-lišče, vojakom — bojišče, mornarjem
—	nepregledno morje, lenuhu — spalnica, prosjaku — gozd, v katerem rastó same beraške palice, vdovi — solzna dolina, kmetovalcu — nepregledno polje, trgovcu — somenj, bogatinu — posoda za novce, ministru in drugim državnikom — dom časti. 4n slave, kralju
—	njegova svojina, bolnikom — nič,
strvari.
starčku — grob njegovej mladosti, grobarju — veliko pokopališče, kristjanu — trnjev pot v nebó.
(Bogatini.) Amerikanec Mackev ima vsako leto za svoje vsakdanje potrebe 30 milijonov gld. v zlatu, a glava Rotšildov nekaj čez 20 milijonov gld. brez da bi treba načenjati glavnico (kapital).
Kratkočasnice.
*	Kmet, kateremu delo ni dišalo, poprijemal se je dela samo toliko, kolikor je moral. Neka gospä, idoč memo njegovega polja, in opazivši, da nič ne dela, reče mu: „Nu oče, kako to, da vi zmirom le stojite? — „Ali res, gospà?", odvrne jej kmet, „nu, če je temu res takó, hočem se vsesti."
*	Da mlinarji časi pregloboko v meh .sežejo, to je resnica, a morajo zato tudi marsikatero grenko slišati. — Neka žena, ki je bila prinesla meh pšenice v mlin, pride za nekaj dni zopet po njo. Videč, daje mlinar pregloboko segel v njeno pšenico, reče mu: Bog vam plačaj, mlinar, da ste bili tako dobri in ste mi vsaj meh še nazaj dali."
*	„Zdaj le urno kosé in grablje v röke in hajdi na sen6žet", reče gospodar najetim koscem, ki so se ravno najužinali in šli iz hiše. — „Kaj pravite, kaj?" reče jeden izmed koscev, „jaz nisem prišel zató k vam, da bi delal, nego zató, da bi si kaj zaslužil. "
*	Siromak vprašan, kakó mu je, odgovori mirno: „Pri meni je kakor v nebesih!" — „Kakó to?" vpraša ga
sosed. — „Ej to je lehko," odgovori siromak; „v nebesih se ne jé in ne pije, in ravno takó je tudi pri meni."
*	Oče: Janezek, le pridno hodi v šolo in uči se rad, saj znaš, da tega, kar se naučiš, ti nikoli nihče ne vzame.
—	Janezek: To znam, oče ; ali pomislite , da tudi tega, česar se ne naučim, mi nikoli nihče ne vzame.
*	Srečajo se trije modrijani vpra-šajoč se, kateri izmed njih je tako moder, da si more največ zazeléti. — Prvi reče: Jaz bi imel rad devet ladij polnih šivank, vsaka šivanka naj bi imela svojega krojača, a vsak krojač po devet vreč cekinov ! — Drugi reče : Jaz bi imel rad polno morje črnila (tinte), da bi pisal sama števila toliko časa, da bi se vse morje izpraznilo, a potem toliko cekinov, kolikor jih napisano število kaže. — Tretji reče: Jaz bi pa najraje imel, da bi vidva potem umrla in vse to meni zapustila!
*	Nek predstojnik reče v jezi svojemu pisarju: „"Vi ste pravi osel!"
—	„Vi, gospod, ste starejši od mene, pa lehko govorite, kar vas je volja," odgovori pisar.
*	Nečemu trgovcu vlomijo po noči tatovi v prodajalnico in mu od-nesó skrinjico z denarji. Druzega dne trgovec to videč, reče smijoč se: „Ali so se opekli ! Le naj nesó skrinjico z denarji, kamor jim drago, dokler je ključ od skrinjice pri meni."
Slovstvene novice.
*	(o) Slovensko - nemški abecè-dnik, b) Abecednik za slovenske ljudske šole.) Sestavila A. R a z i n g e r in A. Ž u m e r, ljudska učitelja. Prvemu je cena 25 kr., drugemu 20 kr. — Kakó potreben nam je bil nov^Abecednik", tega nam menda ni treba dokazovati. Tej potrebi sta ustregla zgoraj omenjena gg. učitelja, ki sta „Abecednik," po novih učnih črtežih takó izvrstno sestavila, da kaj tacega dosihdob še nismo imeli. Ni d*ombe, da bo slavna vlada ti potrebni knjigi potrdila in ju po vseh naših ljudskih šolah tudi vpeljala. Knjigi je založil Ign. pL Kleinmayer & F. Bamberg v Ljubljani.
*	(Pisanke za slovensko lepo-pisje, računanje i. t. d.) je izdal gosp. Iv. Lapajne v Krškem, katere nimajo navadnih podob kake živali na zadnjej strani, nego kažejo prav dobro sestavljen zemljevid Kranjske vojvodine, kakor tudi avstrijsko-ogr-sko monarhijo. Take pisanke so našim šolam dobro došle in nadejamo se , da jih bodo slovenski učitelji povsod v svoje šole uvedli.
PC Trdo vezani „ Vrtci" od poprejšnjih let se Še dobé po naslednjej ceni : Vrtec od 1874. leta za 1 gld. 80 kr. Vrtec ,, 1875. ,,
2 „ ■ 2 « , 2 „ r 6 » 2 „ 1872.
20 „ 60 „ 60 „ in 1873.
Vrtec „ 1876. „ , Vrtec „ 1877. „ , Vrtec „ 1878. „ , Vrtec „ 1879. „ , „Vrtca" od 1871. leta nemamo več.
Gledališke igre za slovensko mladino. Prvi zvezek, obsezajdč igro : „Star vojak in njegova rejenka," dobiva se za 18 kr.
Uredništvo ,, Vrtčevo".
Mnogim našim čast. gg. naročnikom je potekla naročnina za prvo polletje, a naročnine za drug o polletje nam še niso doposlali. Prosimo vse take, ki tega Še niso storili, da nam zaostalo naročnino dopošljejo vsaj do 15. t. m., da nam jih ne bode treba še posebej po listnici opominjati, ker to nam prizadeva nepotrebne troške, pa tudi izgubo časa._Uredwtfßvo „Vrtčevo."
lzdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.