informativni RAVr\JE glasilo ravenskih železarjev Loto XXXII Ravne na Koroškem, maj 1995 5 O SKUPNI PRIHODNOSTI RAVENSKE IN ŠTORSKE METALURGIJE Marketinške ocene kažejo na dobre možnosti prodaje plemenitih, orodnih, nerjavnih in specialnih nizkolegiranih jekel (ravenski program) ter nizkolegiranih, vzmetnih in kakovostnih ogljikovih jekel (štorski program). V letu 1995 bo Metal Ravne poslal na trg 161.415 ton izdelkov v vrednosti 201,7 milijona DEM. Izvoz predstavlja 68 odst. celotne prodaje, cene pa so v primerjavi z lanskim letom za 20 odst. višje. V prihodnjih dveh letih se bo vrednost prodaje povečala za nadaljnjih 15 odst. in presegla 230 milijonov DEM. V letu 1995 bo teže obvladljiv nabavni trg zaradi močnega nihanja cen jeklenega odpadka in legur. Cene so v primerjavi z letom 1994 višje za 20 odst., za nekatere legure pa celo do 180 odst. Za izpolnitev načrtovane prodaje bo jeklarna izdelala 199.866 ton tekočega jekla. V programu ni več izdelkov, katerih proizvodnja povzroča previsoke stroške (posebni profili, krčilni odkovki). Po preučitvi proizvodnega programa, tehnično-tehnoloških in nekaterih ekonomskih vplivov so tehnologi racionalizirali proizvodno linijo na Ravnah v jeklarni, na težki progi, srednji valjavski progi, v kovačnici in je.klovleku. V Štorah so osredotočili proizvodnjo na elektroobločno peč, srednjo valjarno in jeklovlek, kar jim bo omogočilo proizvodnjo 86.800 ton valjanih in hladno vlečenih izdelkov. Valjarno RDO bodo zaradi premajhne izkoriščenosti začasno konzervirali. Raziskovalna in razvojna dejavnost bo prispevala k zmanjšanju neuspele proizvodnje za 10 odst., k povečanju izplena za 1 odst. ter k zmanjšanju specifičnih porab energije za 10 odst. Investicijski proces bo podpiral notranje in tržno prilagajanje nove družbe doseženim pozitivnim rezultatom na trgu. Na podlagi zahtev kupcev so izoblikovani predlogi naložb do leta 2000 v skupni vrednosti 74 milijonov DEM. Večje sinergijske učinke enovitega dolgega programa lahko pričakujemo v letu 1996, ko bodo končane prednostne naložbe. Po povečanju zmogljivosti za toplotno obdelavo na Ravnah bomo začeli prenašati del programa masovnih in konstrukcijskih jekel v Štore. Ob koncu leta 1995 bo v Metalu Ravne zaposlenih 1809 ljudi, kar je 4 odst. manj kot leto prej. Načrtovano število pa ni dokončno, ker se bo organizacija zaradi spajanja družb še spreminjala. Število zaposlenih pa se bo zmanjševalo tudi leta 1996, ko bodo končane nekatere naložbe. Kronična nelikvidnost in negativni denarni tokovi se bodo nadaljevali tudi letos, če financiranja ne bosta izboljšala naslednja ukrepa: pridobitev 16 milijonov DEM svežega kapitala za obratna sredstva in 6 milijonov DEM za pokrivanje obresti za kratkoročne kredite. Iz uspeha poslovanja v letu 1994 in rezultatov poslovanja v letu 1995 izhaja, da je Jeklo Štore v bistveno slabšem ekonomsko-finančnem položaju kot Metal Ravne, če do navedenih ukrepov ne bo prišlo, bo pridružitev Jekla v ekonomskem smislu pomenila visoko finančno obremenitev Metala Ravne. S tem bi bil lahko ogrožen tudi obstoj obeh lokacij. (Iz Gospodarskega načrta Metala Ravne, d.0.0. za leto 1995) DVE LETI ZA SANACIJO METALA Pogovor z glavnim direktorjem Metala dipl. inž. Vinkom Pogačnikom Združevanje Jekla Štore in Metala Ravne je projekt, ki naj bi trajal več mesecev. V kakšni fazi je sedaj? V prvem delu gospodarskega načrta za leto 1995 smo povzeli priprave na spojitev Jekla Štore in Metala Ravne, v drugem delu pa smo začrtali tehnično-tehnološko in finančno-ekonomsko sanacijo. Po načrtih bi morala biti pripojitev končana do 31. marca, vendar smo morali ta proces podaljšati, ker nam ni uspelo deblokirati štorskega žiro računa v višini 662 milijonov tolarjev. Če tega žiro računa ne deblokiramo, prenesemo obveznosti na Metal, kar pa pomeni blokado njegovega žiro računa in poslovanje skupnega podjetja postane problematično (težave pri oskrbi in prodaji, 90-odstotae plače). Zakaj je sploh prišlo do blokade Jeklovega žiro računa? Ko so Eles in nekateri drugi upniki izvedeli za sklep UO Slovenskih železarn, da se podjetje ukine, so želeli svoje interese zavarovati in terjatve izterjati, in to je pripeljalo do blokade žiro računa. Obveznosti Jekla sicer niso bile bistveno večje kot terjatve upnikov do drugih metalurških družb, vendar pa te niso bile predvidene za ustavitev. Takrat se je v Štorah začela kalvarija: zaradi neporavnanih obveznosti negotova dobava materiala, kar je povzročalo tudi zamudo pri prodaji, hkrati pa so izdelke prodajali po že zdavnaj dogovorjenih cenah - ne glede na odpremo, ki je včasih zamujala tudi do pol leta. Jeklo Štore je tako imelo še večje stroške financiranja in višji primanjkljaj. Leto 1994 je podjetje sklenilo z izgubo v višini 17 milijonov DEM (32 odst. realizacije). Kako je Metal posloval v prvem letošnjem kvartalu? Načrtovanih rezultatov v prvem kvartalu niso dosegli ne na Ravnah in ne v Štorah. Za gospodarskim načrtom zaostajamo - vrednostno za 5 odst. Fizični kazalci proizvodnje in prodaje so bistveno boljši kot v istem obdobju lanskega leta - v nekaterih štorskih obratih celo do 300 odst. Primerjava pa ni poštena, saj so lani zaradi pomanjkanja obratnih sredstev mnoge naprave stale. Obratnih sredstev nam primanjkuje tudi letos (denarja, ki ga železarnam zagotavlja zakon, pa tudi še ni), vendar ne tako drastično. Skratka, ker ni bilo obratnih sredstev, ker smo morali prodajati izdelke (zaostanke iz leta 1994) po starih cenah, pogodbe za prvo polletje pa smo sklenili na podlagi takrat znanih podatkov, kar je pomenilo nizke prodajne cene - vse to je povzročilo, da navkljub boljšim fizičnim kazalcem nismo dosegli pričakovanih poslovnih izidov. Drugi vzrok zastoja so ozka grla v proizvodnji, ki dvigujejo zaloge, kar poslabšuje likvidnostni položaj družbe. Zato nekatere agregate in oddelke občasno ustavljamo. V tem obdobju smo ustavili tudi proizvodnjo nekaterih nedonosnih izdelkov, pričakujemo pa tudi sredstva iz "železarskega" zakona. Nadzornemu svetu SŽ je uprava Metala zato predlagala, naj se letošnje poslovno leto začne aprila. Sledili so ukrepi na komercialnem področju, kjer pričakujemo največje učinke na izboljšanju poslovanja. Začeli smo s pripravami za investicije, lotili pa se bomo tudi racionalizacije proizvodnje, s katero bomo skrajšali čas, potreben za proizvodnjo izdelkov, in zmanjšali medfazne zaloge. Pričakujemo, da bo Metal zaradi teh ukrepov v letu 1996 dosegel pozitivni denarni tok, dobička pa še ne. Letos bo Metal kot celota še vedno posloval z izgubo 16,5 milijona DEM, vendar bo bistveno manjša kot konec leta 1994, ko je znašala 29 milijonov DEM. Naši bralci ne poznajo položaja v Štorah. Prosim za kratko predstavitev. V Jeklu Štore so za lani načrtovali (načrt pa ni bil nikoli potrjen, ker je bilo podjetje predvideno za ukinitev), da bo izguba dosegla 14 odst. realizacije, dejanska izguba pa je bila 32 odst. Analiza je razkrila vzroke za odmik od načrtov: zaradi zamud pri dobavah je bilo Jeklo prisiljeno prodajati po nižjih prodajnih cenah, ker so bili kupci prisiljeni v nadomestne nakupe, pa so višje cene vkalkulirali Jeklu. Poslabšal se je tudi položaj prodaje prek kooperacijskih pogodb. Krupp, Jeklov največji kupec (odkupil je okrog 40 odst. proizvodnje) in hkrati največji dobavitelj vložka, je zaradi slabega likvidnostnega položaja štorskega podjetja v poslovno sodelovanje vgradil dejavnik tveganja. Cene izdelkov je znižal od 50 do 100 DEM za tono, hkrati pa do 10 odst. podražil surovine. Višina obresti na račun financiranja je tako znašala 1,3 milijona DEM. Neredne dobave vložka so povzročale tudi prekinitve proizvodnje, to pa je povzročilo večjo specifično porabo materiala - v višini 1, 5 milijona DEM. Ne moremo pa mimo notranjih slabosti v podjetju. Predvsem širokega proizvodnega programa, zaradi katerega sta morali delati obe valjavski liniji, ena pa je bila, npr., zasedena le 20-odstotno. To je povzročalo visoke fiksne stroške. Zaradi organizacijskih sprememb v Štorah je moralo Jeklo priključiti nekatere oddelke, zato se je povečalo tudi število zaposlenih. Posledica skrčenega in prekinjenega obratovanja ter poslovanja le z lastnimi obratnimi sredstvi je visoka kratkoročna zadolženost Jekla. Dobaviteljem materiala dolguje 23 in za energente 2,5 milijona DEM. Višina kratkoročnih kreditov je 12,3 milijona DEM. Nepokritih kratkoročnih obveznosti je skupaj za 38 milijonov DEM, terjatve do kupcev pa dosegajo 9,6 milijona DEM. Obveznosti bo treba plačati s krediti, ki jih zagotavlja zakon, nekaj pa bo moral primakniti tudi lastnik iz drugih virov. V Metalu se bo kmalu začel nov proces ugotavljanja presežkov. Sedaj je v Metalu 2017 zaposlenih, po prvi fazi odpuščanja presežnih delavcev pa jih bo okrog 230 manj. Zaradi spajanja dveh podjetij namreč ne potrebujemo dveh uprav, nekaj oddelkov pa smo že ustavili. Po racionalizaciji proizvodnega procesa oziroma po 2. fazi določevanja presežkov nas bo še 200 manj. Zelo težko je definirati, koliko je presežnih delavcev. Ne izhajamo namreč iz neke administrativne zahteve, temveč iz vsebine proizvodnje. Če smo oddelek ukinili, potem tam zaposlenih ni. Če pa oddelek racionaliziramo, določamo, kaj in koliko bomo tam delali, to pa se mora odražati tudi na številu zaposlenih. Za zmanjševanje števila zaposlenih smo pripravili poseben projekt. Pri tem nam bodo pomagale zunanje firme in svetovalci. Racionalizacija proizvodnje pa ne povzroča zgolj zmanjševanja števila zaposlenih, temveč pomeni tudi nujnost modernizacije. Vrednost tovrstnih manjših investicij znaša 3,6 milijona DEM. Kakšne so značilnosti predvidenih naložb v Metalu? Naložbe odražajo usmeritev Raven v proizvodnjo orodnih, hitroreznih, visokolegiranih in delno visokolegiranih konstrukcijskih jekel. V Štorah bo poudarek na ogljikovih, vzmetnih in nizko legiranih jeklih za avtomobilsko industrijo. V Štorah bomo obdržali le eno valjavsko progo, eno elektroobločno peč in en konti liv. Tej liniji bomo prilagodili celotno racionalizacijo proizvodnje. Proizvodnje jekla ne bomo povečevali, ker nimamo lastne surovinske osnove, uvoz surovin pa pomeni večje transportne stroške. Zaradi ekoloških vidikov ne želimo biti ogromni energetski porabniki. Za naše izdelke pa iščemo prodajne niše. To pomeni, da bomo povečevali proizvodnjo kakovostnih izdelkov po višjih prodajnih cenah. Naš cilj je doseči povprečno ceno na Ravnah 1700 DEM/t, v Štorah nad 850 DEM/t. Asortiment bomo morali obogatiti v Štorah z avtomatnimi in avstenitnimi jekli. Naprave v Štorah omogočajo proizvodnjo z nižjimi stroški kot pa klasična tehnologija na Ravnah, kjer je izplen 65-odstoten, v konkurenčnih podjetjih pa prek 85 odst. Vrednost letošnjih naložb znaša 10 milijonov DEM. Na Ravnah so predvidene večje (žarilna peč, optimizacija litja jekla in kontrolna linija v valjarni) in manjše investicije (sanacija hrupa, rekonstrukcija kovaškega stroja in ogrevna peč II v Kovačnici). V Štorah bodo elektroobločno peč vseh družbah na Ravnah, vendar je najnujnejša. Peč mora namreč obratovati ponoči, ko je elektrika cenejša. Z naložbo bomo dosegli sprejemljive pogoje dela, rešitev bo ugodna tudi za širše okolje mesta. Ne pa za stanovalce v neposredni bližini UHP. Meritve so pokazale, da bi tam zmanjšanje hrupa lahko dosegli le s tehnično izjemno zahtevnimi in dragimi rešitvami. Gre pa tudi za emisije (plini, prah, hlapi). S stanovalci bližnjih hiš smo zato dosegli kompromis, da se preselijo v primernejše bivališče. Ocenjujemo, da bo preselitev (skupaj z odškodninskimi zahtevki) stala 1,6, investicija pa 2,2 milijona DEM. S preselitvijo stanovalcev bomo dosegli osnovne pogoje za pridobitev dovoljenja za obratovanje UHP ponoči. Obratovanje samo podnevi pomeni za Metal letno kar za 6,3 milijona DEM višje stroške. VINKO POGAČNIK je bil rojen 1949. leta. Po izobrazbi je dipl. inž. metalurgije. Delovno kariero je začel v Železarni Jesenice leta 1975 - najprej kot tehnolog-asistent oziroma vodilni tehnolog v Žičarni, nato pa je bil vodja oziroma svetnik investicijskega razvoja predelave v Sektorju inženiring. Leta 1990 je postal v. d. direktorja Ete (Okrogli program), leta 1991 pa najprej v. d., nato pa direktor podjetja Fiprom. Istega leta je bil imenovan tudi za direktorja Dolgega programa za hladno predelavo v koncernu Slovenske železarne. Leta 1993 je prevzel vodenje žičnopredelovalnih podjetij (Tovil, Plamen, Veriga, Žična, Fiprom). Lani je bil namestnik generalnega direktorja Slovenskih železarn in koordinator jeseniških železarskih družb. Od 1.1.1995 opravlja naloge glavnega direktorja Metala Ravne, d.o.o. rekonstruirali v ponovčno, zamenjali transformator in uredili kontrolirano ohlajanje. Sanacija hrupa, ki ga povzroča UHP, je menda tik pred rešitvijo. UHP obratuje brez obratovalnega dovoljenja. Še vedno je "v poskusnem delovanju". Zaradi pripomb krajanov in delavcev pri peči bi morali investicijo končati že pred dvema letoma, vendar to zaradi finančnega položaja podjetja ni bilo mogoče. Prednostna naloga uprave Metala je, da za peč pridobi obratovalno dovoljenje, zato mora sanirati hrup ob delovanju UHP. Ta sanacija je le del projekta odpravljanja hrupa v Kako se počutite na tem delovnem mestu? Nasprotovanja pripajanju Jekla Metalu so bila in so še, na obeh lokacijah. Izvirajo iz strahu, ta pa iz pomanjkljivega informiranja. Hkrati pa je to sprememba, le-te pa vedno prinašajo negotovost. Na Ravnah se bojijo, da pomeni pripojitev zanje preveliko finančno breme, kar zmanjšuje možnost normalnega poslovanja, ob združevanju žiro računov pa njegovo blokado in posledično celo ustavitev podjetja. Bojijo se tudi zamrznitve plač v primeru slabega poslovanja, ker sta se združila dva ekonomsko šibka partnerja. V Štorah se bojijo izgube identitete v večji firmi - imajo 150-letno tradicijo železarstva - in ukinjanja delovnih mest v upravnih službah. S pripojitvijo Metalu so postali njegov obrat, ne pa profitni center, kot so želeli. Prvi mesec je bilo moje delo vezano na Ravne in Jesenice, sedaj pa poteka na relaciji Ravne, Štore in Ljubljana. Delovni čas traja od 12 do 14 ur. S sodelavci in managementom sem vzpostavil dobre stike. Sodeloval sem na zborih delavcev, s sindikatoma se redno sestajamo. Do sporov še ni prišlo. V nekaterih enotah bo treba izpeljati kadrovske zamenjave, da bo zavel sveži veter. O odnosih bo realneje govoriti po zamenjavah in ob določevanju presežkov. Uprava Metala je prišla z nalogo, da spoji in sanira podjetji. To pa pomeni, da je treba sprejeti in izpeljati tudi neprijetne ukrepe. Lastnik namreč pričakuje, da bomo načrtovane rezultate tudi uresničili. Pripravljen je celo investirati dodatna sredstva - 23 milijonov DEM gotovine in kapitalizirati 25 milijonov DEM obveznosti. Lastnik torej ne razmišlja o ukinjanju družb. Če bo izpolnil svoje obveznosti, pričakuje izvršitev nalog tudi od uprave. Menimo, da je Metal mogoče sanirati v dveh letih. Pozitivne rezultate pričakujemo konec leta 1996. Hvala za odgovore. A Č. IZOGNITE SE JEZI ZARADI VISOKIH DOPLAČIL DOHODNINE - pravočasno preverite podatke za izračun akontacije! Datum za oddajo davčnih napovedi za leto 1994 je sicer že potekel, vendar pa je še kljub temu čas, da preverimo pravilnost podatkov o vzdrževanih družinskih članih vsaj za letošnje leto. Pri vsakokratnem obračunu plač lahko že med letom upoštevamo olajšave, ki se nanašajo na vzdrževanje družinskih članov. Če je ta podatek, ki ga imajo v Oddelku za obračun plač, napačen, prihaja pri obračunu akontacij dohodnine do napak, ki pa pomenijo pri dokončnem letnem obračunu tudi večja doplačila dohodnine. Da bi se temu izognili, navajamo tabelo, iz katere je možno ugotoviti, koliko članov imamo prijavljenih za olajšavo pri obračunu akontacije dohodnine. Na plačilni kuverti je namreč vsak mesec napisan tudi odstotek olajšave, ki izhaja iz števila prijavljenih oseb. Vse ugotovljene napake oz. tudi vse druge spremembe sporočite v Oddelek za obračun plač, tel. 6758. DAVČNE OLAJŠAVE GLEDE NA ŠTEVILO VZDRŽEVANIH OSEB 11 odstotkov -21 odstotkov - 36 odstotkov - 46 odstotkov - splošna davčna olajšava za vsakega zaposlenega olajšava za vzdrževanega družinskega člana oz. enega otroka olajšava za dva otroka oz. enega družinskega člana in enega otroka olajšava za dva otroka in enega družinskega člana 56 odstotkov - olajšava za tri otroke 66 odstotkov - olajšava za tri otroke in enega družinskega člana 81 odstotkov - olajšava za štiri otroke. Oddelek za obračun plač OSKRBA Z ENERGIJO V MARCU 1995 Oskrba s primarnimi energenti je bila normalna, pri čemer smo propan-butan rabili iz zaloge, v kotlih pa smo pokurili tudi vsa zbrana olja za sežig. Proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti je bila prav tako v redu. V marcu srrip zbrali za čiščenje 114,4 m emulzije, odpadnih olj za sežig pa smo zbrali 61.200 kg, in sicer: 2.450 kg od družb Železarne Ravne, 14.400 kg od zunanjih dobaviteljev in 44.350 kg od čiščenja emulzij. Zaradi boljše varnosti pred onesnaževanjem reke Meže ob zbiranju in cepljenju emulzij smo kupili tri rezervoarje s prostornino po 30 m ; enega bomo uporabljali za zbiranje emulzij, v drugih dveh pa bomo še dodatno kontrolirali zbrano vodo po cepljenju emulzije in šele nato bomo vodo izpustili v reko Mežo, če bo analiza to dovoljevala. Zaradi že povišanih zunanjih temperatur smo po dogovoru s Komunalnim podjetjem Prevalje pričeli prekinjati ogrevanje mesta Ravne, enako ogrevamo tudi družbe Železarne Ravne. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo sproti odpravljali vse nastale motnje in okvare ter opravili vse načrtovane preglede in remonte na energetskem omrežju ter napravah. Na parnem kotlu I. smo opravili manjše popravilo in dimnikarsko čiščenje. Na sistemu centralnega ogrevanja pa smo za zunanje naročnike na podlagi naročil opravili nekaj servisnih in montažnih del. Inž. Ferdinand Kotnik NAPRAVA ZA KONTROLO PALIČASTEGA MATERIALA V Jeklovleku je letos začela delovati naprava, ki je v celoti plod domačega znanja in ki je močno olajšala delo zaposlenih v kontroli in adjustaži tega obrata. Načrte so pred dvema letoma izdelali v podjetju VIP - odgovorni projektant strojnega dela je bil dipl. inž. Marjan Gerdej, električnega dela pa inž. Ida Uršnik. Vrednost projekta je 70.000 DEM. Namen naročnika je bil omogočiti kvalitetno in hitro odkrivanje vizualnih napak na površini, dimenzijsko kontrolo in nameščanje v vezi ali v zaboje. Naprava je sestavljena iz dveh delov: v prvem delu se palice "adjustirajo" v vezi, v drugem pa v zaboje. Z njo je mogoče kontrolirati ves paličasti material, ki ga izdelujejo v Jeklovleku, od debeline 3 mm do 80 mm in do največje dolžine 6.500 mm. Delo 'poteka tako, da z žerjavom naložijo vezi na nalagalne jasli, kontrolor pa v svoje delovno območje oddeli poljubno število palic, jih pregleda ter dobre zloži v zaboje, slabe pa v posebne jasli za neustrezni material. Kot je dejal obratovodja dipl. inž. Branislav Keček, se je s pridobitvijo te naprave uresničila dolgoletna želja zaposlenih v Jeklovleku, še posebno tistih, ki so morali ročno dvigovati težke palice. Hkrati se je povečala tudi storilnost v adjustaži. Čeprav je naprava preprosta, je za Jeklovlek in za zaposlene velikega pomena. Primerna je za kontrolo in adjustiranje občutljivih brušenih materialov. Strojni del naprave je izdelala Hidromontaža Maribor, električno krmiljenje in opremo pa podjetje Eltes. SUŠILNIK ZA LITOSTROJ Sredi aprila so iz družbe ELTES odpremili v Ljubljano napravo za sušenje livarskih form, namenjeno Litostroju. Sušilnik je naročilo podjetje Inden iz Ljubljane. Naročnik je sam izdelal strojniške načrte, izdelavo strojnega dela je zaupal Hidromontaži, električni del naprave pa je projektiral in izdelal Eltes. Delo je vodil Josip Janota. Naprava je tehnično zahtevna, saj so v sušilnik vgradili sodobne elektroelemente, kot npr. frekvenčni pretvornik, ki omogoča zvezno nastavljanje obratov pri asinhronskem motorju, in tinistrsko regulacijo temperature (namesto regulacije s kontaktorji). Naprava deluje tako, da s pomočjo ventilatorja, ki povzroča prepih skozi grelce, na 200 do 300° C ogreti zrak dovajajo po gibljivi cevi v formo, kjer suši livarski pesek. Ker sta bila projektant Igor Šemrl in predstavnik naročnika z izdelkom ob prevzemu zadovoljna, v Eltesu upajo, da bodo dobili še nadaljnja naročila. M.p. ANKETA Odnosi med proizvodnimi in zasebnimi storitvenimi podjetji v železarni V Fužinarju smo o lanskem procesu privatizacije storitvenih podjetij že večkrat pisali; povzeli smo osnovne podatke o 21 zasebnih podjetjih in javnem zavodu; dejavnost nekaterih od njih smo tudi podrobneje predstavili; v zadnji številki pa smo opozorili na najemnino, ki jo bodo morala zasebna podjetja odslej plačevati za uporabo prostorov in delovnih sredstev. V tej številki - kot smo napovedali - objavljamo odgovore direktorjev nekaterih proizvodnih in zasebnih družb iz ankete, s katero smo želeli osvetliti položaj zasebnih firm po dobrem letu dni samostojnega delovanja. Izpostaviti smo želeli predvsem težave pri sklepanju letošnjih pogodb (praviloma za petino nižje cene storitev) in neredno plačevanje računov, ki jih izstavljajo storitvena podjetja. Vprašalnike smo poslali vsem podjetjem v železarni. Do zaključka redakcije smo prejeli le nekaj mnenj, zato bomo odgovore "zamudnikov" uvrstili v prihodnjo številko, v kateri bo tudi sklepni komentar. Vodstvom proizvodnih podjetij smo namenili naslednja okvirna vprašanja: • Kako vaše podjetje poravnava obveznosti do zasebnih družb? Če jih poravnava z zamudo, povejte, zakaj in s kakšnim odlogom ? • Ali ima vaše podjetje prednostno listo upnikov? Če jo ima, katerim zasebnim družbam najprej poplačate račune? • Nekateri so mnenja, da so določena zasebna podjetja privilegirana, da jim proizvodna podjetja nakazujejo celo predplačila. Kaj bi lahko rekli za vaše podjetje? • Ali menite, da je naloga direktorjev zasebnih družb, da vas vsak mesec ("pred plačo") obiščejo ali vam telefonirajo in vas vprašajo, kdaj jim boste plačali račune? So tisti "bolj sitni" pri vas tudi najbolj uspešni? • Koliko se proizvodna podjetja sploh ravnajo po pogodbi o opravljanju storitev (ki so jo sklenila z zasebnimi podjetji) in s tem tudi po določilih o poravnavanju svojih obveznosti? • Nadzorni svet koncerna Slovenske Železarne je proizvodnim družbam naložil, naj za petino zmanjšajo stroške storitev. Kako so - zaradi tega sklepa - potekala pogajanja z zasebnimi družbami o letošnjih pogodbah o opravljanju storitev? • Kako ocenjujete položaj in perspektivo zasebnih družb (kot vašega dobavitelja in upnika), ki se jim letos iztekajo tudi enoletne brezplačne najemne pogodbe ? • Zasebna podjetja pričakujejo, da jim bodo proizvodna podjetja dolgove poplačala oziroma redno poravnavala svoje obveznosti, ko dobijo Slovenske železarne že dolgo pričakovano posojilo. Ali boste tudi vi del tega denarja namenili za stroške storitev? Objavljamo odgovore vodstev treh podjetij: Direktorica Nožev Ivana Klančnik, oec.: "Obveznosti do zasebnih družb poravnavamo v glavnem v rokih zapadlosti. Prioritetna lista upnikov je zaupen podatek. Mnenje, da so nekatera zasebna podjetja privilegirana (predplačila), za naše podjetje ne drži. Pri plačevanju računov za storitve se držimo pogodbenih pogojev, razen v izjemnih primerih. V Nožih se v glavnem držimo pogodbenih pogojev. Pogajanja z zasebnimi družbami o letošnjih pogodbah o opravljanju storitev so potekala slabo. V glavnem so zasebna podjetja le težko pristala na kakršnokoli znižanje cen. Mislim, da imajo zasebna podjetja dobro perspektivo, če se bodo obnašala kot mi. Zasebna podjetja, posebno še tista z večinsko realizacijo na lokaciji, se morajo zavedati, da so z nami na istem vlaku in morajo zniževati stroške kot mi, sicer ne ogrožajo le sebe, temveč tudi nas. Posojila ne bomo namenili za plačilo storitev, ker obveznosti redno poravnavamo." Vodja Financ Jekloiivarne Dragica Ferlež, dipl. oec.: "Obveznosti do zasebnih družb bivše Železarne Ravne poravnavamo - tako kot do vseh naših ostalih dobaviteljev oziroma upnikov - v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, pri čemer prihaja zaradi kroničnega pomanjkanja likvidnih sredstev do poravnave z zamudo, in sicer do 5 mesecev pri plačilih zasebnim družbam. V okviru razpoložljivih likvidnih sredstev se pri poravnavanju obveznosti do dobaviteljev (notranjih, zunanjih) ravnamo po načelih: - zagotoviti neprekinjeno proizvodnjo (zemeljski plin, elektrika, peski ...), saj vsak zastoj v proizvodnji povzroči še dodatne stroške oziroma zamike pri odpremi blaga in s tem odloge plačil naših kupcev (ter zato zamike pri plačilih našim dobaviteljem) - zagotoviti kolikor toliko normalno vračanje najetih kreditov iz naslova odkupov ICD-jev (=prodaja deviznih terjatev) bankam kot možnost nadaljnje prodaje ICD-jev za premostitev likvidnostnih težav. Zaradi kroničnega pomanjkanja likvidnih sredstev Jeklolivarna predplačil zasebnim podjetjem ne nakazuje. Pri poravnavi dolga skušamo v okviru razpoložljivih sredstev vsakemu zasebnemu podjetju nakazati vsaj del z virmanskim plačilom - ker pa smo pri kompenzacijah omejeni (storitvene dejavnosti), ostajajo obveznosti dalj časa neporavnane. Izterjava dolgov pri dolžnikih ni samo naloga direktorjev zasebnih družb ali pa bolj intenzivna naloga v času "pred plačo" - tudi v družbah A se moramo pošteno potruditi pri naših kupcih, da izterjamo vsaj delna virmanska plačila (nelikvidnost) in pomanjkanje likvidnih sredstev za financiranje proizvodnje - le-to namreč sproža verižne reakcije pri plačevanju oziroma neplačevanju obveznosti. Celotno gospodarstvo je zaradi izgube južnih trgov v fazi prilagajanja zahodnim tržiščem (cene, dolgi plačilni roki, roki dobave, kakovost, kar pa je zahteven ter dolgotrajen proces in posledica česar je v končni fazi slabši finančni položaj podjetij v zadnjih nekaj letih. Bilančni podatki posameznih družb A kažejo, da predstavljajo stroški storitev enega največjih deležev v strukturi vseh stroškov, zato so tudi bili sprejeti sklepi o znižanju leteti in pa seveda še vseh drugih stroškov. V tem smislu so z zasebnimi družbami (in tudi z ostalimi dobavitelji!) potekala pogajanja o cenah storitev. Pri posameznih zasebnih družbah smo uspeli doseči znižanje od 5 do 20 odst. oziroma v povprečju za 12 odst. glede na leto 1994. Več o problematiki pogajanj oziroma sklepanja letnih pogodb z zasebnimi družbami (naloga komerciale!) ter o njihovem položaju oziroma potrebi po teh storitvenih dejavnostih bi lahko povedal direktor." Direktor Jeklolivarne Jože Studenčnik, dipl. inž.: "Poravnavanje obveznosti je strogo povezano z likvidnostnim stanjem v podjetju. Zelo težaven likvidnostni položaj narekuje taktiko vodenja podjetja in plačilnega prometa. Osnovna logika plačevanja zasebnim družbam je osredotočena na plačila, ki zasebni družbi v prvi vrsti zagotavljajo izplačilo plač. Plačila zamujajo 2 do 4 mesece. Prednostne liste nimamo, plačevanje je odvisno od zmožnosti in nujnosti v zasebnem podjetju - povezano predvsem z izplačilom plač. Predplačil nimamo. Menim, da je predstavitev problemov zasebnika dobrodošla zaradi pravilne razporeditve naših minimalnih sredstev. Gotovo pa ni naloga direktorja, da za vsako fakturo sproti sprašuje, kdaj bo plačana. To vprašanje se lahko razširi na vsa podjetja v Sloveniji (razen nekaj izjem) in ugotovili bi, da niso problemi samo v storitveni dejavnosti in plačevanju teh storitev, ampak da so še večje težave pri poravnavanju obveznosti za blago. Pogajanja so potekala v tej smeri, vendar 100-odstotnega uspeha ni. Osnovni problem je v tem, da so te zasebne družbe zdaleč preveč odvisne od proizvodnih podjetij na lokaciji. Družbe se bodo morale prilagoditi obsegu, za katerega so plačila zagotovljena. Če hočejo ostati v takšni velikosti, kot so, bo treba intenzivneje iskati dodatna dela zunaj sistema. Del sredstev bo gotovo namenjen za to poravnavo. Nadaljnja plačila pa bodo enako problematična kot v tem obdobju." Direktor Energetike Franc Rus, dipl. inž.: "Poravnava obveznosti do zasebnih družb poteka dokaj solidno. Kot dobavitelj energentov Energetika Ravne, d.o.o. svoje terjatve kompenzira z obveznostmi tako, da večjih problemov, razen z EKO-Ekoinženiringom nimamo. Naši največji kupci (Metal, Stroji, STO in Jeklolivarna) nam dolgujejo že 240 milijonov tolarjev in v takšnem likvidnostnem položaju težko poravnavamo naše obveznosti. Prednost pri plačevanju imajo tiste zasebne družbe, s katerimi ne moremo medsebojno kompenzirati večjih obveznosti (EKO-Ekoinženiring, SALUS). V naši družbi predplačil zasebnim družbam ni. Pri boljši finančni disciplini bodo klici pred plačo odpadli, čeprav pri pregledu mesečnih obveznosti poskušamo plačevati pred urgenco. Pogodbe o opravljanju storitev poskušamo v čim večji meri upoštevati, predvsem določila o rokih plačevanja teh uslug. Ob pogajanjih za letos se stroški storitev za našo družbo niso znižali, ampak smo obdržali lansko raven. Perspektiva zasebnih družb je po našem mnenju dobra. V prvem letu delovanja skoraj vse zasebne družbe izkazujejo dobiček. Če bi bila likvidnostna situacija boljša, bi lahko normalno preživele." Tudi anketa za direktorje zasebnih podjetij je vsebovala nekaj tematskih vprašanj. Od njih smo želeli izvedeti: • Kako vam kupci (predvsem proizvodna podjetja Železarne Ravne) plačujejo račune? Če neredno, povejte, s kakšnim zamikom. Kolikšen je obseg zapadlih računov? Katera podjetja so vaši največji dolžniki? • Kakšne težave vam takšno (neredno in nezadostno) plačevanje vaših storitev povzroča (npr. pri izplačilu plač, nabavi materiala...)? • Kakšne načine izterjave dolgov uporabljate in zakaj (npr. prošnje, grožnje s prekinitvijo opravljanja storitev, kompenzacije, tožbe...) • Vemo, da so tudi proizvodna podjetja v težkem položaju. Kakšen "ključ" naj bi si (če sploh) izbrala za poravnavanje obveznosti? (Kateremu dobavitelju dati prednost pri plačevanju faktur ipd. ?) • Ali se z direktorji drugih zasebnih družb pogovarjate o odnosih med proizvodnimi in zasebnimi podjetji, si izmenjujete izkušnje, se dogovarjate za enoten nastop ipd. ? Ali pa menite, da so si zasebna podjetja prej konkurenti (zlasti ob plačevanju računov), da imajo nekatera privilegiran položaj ipd. ? • Ali ste že z vsemi podjetji sklenili pogodbe o opravljanju storitev za letos? Ali so se pogodbena določila bistveno spremenila ? e Kako ocenjujete perspektivnost vašega podjetja (predvsem glede na obravnavano problematiko)? Kako danes ocenjujete vašo odločitev za podjetništvo ? Tokrat predstavljamo položaj v dveh podjetjih (Šerpi in Vogardu). Direktor Šerpe Mitja Lavre, dipl. inž.: "Proizvodna podjetja nam za storitve plačujejo enkrat mesečno, zamik plačil pa je 90 in več dni. Višina zapadlih terjatev je že 40 milijonov tolarjev. Naši največji dolžniki so Metal, STO, Stroji in Jeklolivarna. Noži in zunanji naročniki pa svoje obveznosti redno poravnavajo. Nepravočasno plačevanje nam povzroča težave pri izplačilu plač, povečuje se naša plačilna nesposobnost, material nabavljamo po višjih cenah, kar zmanjšuje našo konkurenčnost itd... Od podjetij skušamo denar izterjati s prošnjami, kompenzacijami (do 40 odst.), pa tudi z izsiljevanjem (npr. ne dobavimo materiala). Manj pa uporabljamo druge načine, kot sta prekinitev sodelovanja in tožba, čeprav smo tudi to že poskusili. Proizvodna podjetja naj bi se pri plačevanju faktur ravnala po ekonomskem kriteriju - kogar potrebujejo, ga naj tudi plačajo. Če so sklenila pogodbo, jo morajo tudi izpolnjevati. Z direktorji zasebnih podjetij, ki so nastala iz VIP, smo se nekajkrat sestali, vendar vsak rešuje težave po svoje - kljub dogovorom. Vsak se bori le za svoje interese. Bilo pa bi pametno, da bi več sodelovali. Vseh pogodb za letos še nismo sklenili, ker čakamo, koliko nam bodo zaračunali najemnino. Če bomo plačevali (tržno) najemnino, cen za naše storitve ne moremo znižati. Sedaj se ravnamo po starih, lanskih pogodbah. Dela imamo ogromno, je pa na našem področju velika konkurenca. To so vsa strojna podjetja - tako znotraj (STO in Stroji) kot zunaj železarne (Hidromontaža, Inštalater itd.). Zunanjim kupcem prodamo do 20 odst. izdelkov in storitev, konec lanskega leta pa smo začeli tudi izvažati. Odnos med proizvodnimi in zasebnimi podjetji je borba šibkih in malih proti močnim in velikim, v kateri prvi nimajo možnosti, da bi preživeli. Denarja, ki naj bi ga Slovenske železarne dobile kot kredit, ni in ni. Ko pa bo prišel, pa je spet vprašanje, kako bodo podjetja poplačala dolgove. Naši delavci pa želijo plačo vsak mesec... Odkupa opreme si Šerpa ne bo mogla privoščiti, ker je to za podjetje preveliko breme. Denar, ki smo ga dobili od države, za to ne zadošča. Če bi nam omogočili dolgoročno odplačevanje, pa bi opremo lahko odkupili. Naša prihodnost je odvisna od usode proizvodnih podjetij -če bodo dobro poslovala, bomo delali tudi mi in obratno. So namreč naši največji kupci, zato se njihovi problemi odražajo tudi v našem poslovanju. Naročil imamo dovolj, težave so le s plačevanjem računov. Proizvodna podjetja se obnašajo nelogično - če poskrbijo za plačo svojih zaposlenih, bi morala pomisliti tudi na to, kako je s plačami delavcev, ki servisirajo njihovo dejavnost. Sicer pa je Šerpa lani poslovala pozitivno in tako izpolnila zastavljene cilje." Direktor Vogarda Bojan Krajnc, iur.: "Proizvodna podjetja plačujejo naše storitve z zamikom 4 mesecev. Naši največji dolžniki so Stroji, Metal, STO in Jeklolivarna. Ker naši kupci ne poravnavajo svojih obveznosti, imamo največje težave pri zagotavljanju denarja za plače. Dolžnike predvsem prosimo, naj plačajo račune, zamudnih obresti ne zaračunavamo. S prekinitvijo uslug zaenkrat še nismo zagrozili. Vseh pogodb za letos še nismo sklenili. Proizvodne družbe nas obravnavajo kot nepomembnega dobavitelja; na njihovi lestvici storitev glede na pomembnost sta čiščenje in varovanje na zadnjem mestu. Aprila smo imeli - prvič v enoletnem poslovanju - blokiran žiro račun. Zaradi neporavnanih računov smo uspeli izplačati le neto plače, zmanjkalo pa je denarja za prispevke." Nadaljevanje v prihodnji številki. A. Č. KULTURA KULTURNA KRONIKA 6.4. je gledališka skupina OŠ Prežihovega Voranca nastopila v Podgorju, kjer je bilo območno srečanje otroških gledaliških skupin severovzhodne Slovenije (predstave so bile še v Mislinji in Slovenj Gradcu). Ravenčani so pod vodstvom Ane Atelšek in Eveline Krivec uprizorili igrico Marije Klare Makada Mala čarovnica. 7.4. je Vres pel v Slovenski Bistrici. 8.4. so v Koroškem domu starostnikov v Črnečah nastopili mladinski pevski zbor župnije Prevalje pod vodstvom Marjana Ber-ložnika, recitatorja Jure Berložnik in Valentina Ovnič ter ansambel Šibovniki. 12., 13. in 14. 4. je bilo v Mežiški dolini območno srečanje lutkovnih skupin SV Slovenije. Med devetimi predstavami ni bilo nobene s Koroške. 20. 4. je bilo v kulturnem domu na Ravnah srečanje glasbenih šol Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Posebno pozornost so vzbudili ravenski nagrajenci z letošnjega državnega tekmovanja (mladih glasbenikov, kjer je saksofonist Luka Golob dosegel 1. mesto, klarinetist Jaka Bobek in komorna skupina trobil (Igor Konečnik, Simon Miler in Jure Gradišnik) pa sta dobila drugi nagradi. 21. 4. je bil v ravenskem kulturnem domu letni koncert mešanega zbora župnije Ravne pod vodstvom Monike Plestenjak. Gosta večera sta bila moški oktet iz Kotelj z umetniško vodjo Urško Vezonik in pianist Marko Motnik z Leš. Spored je povezovala Ana Potočnik. V času koncerta je bila v preddverju kulturnega doma razstava slik Ivana Večka-Mattersdorferja. 21. 4. so v Kulturnem domu v Črni predstavili dve knjigi: pesniški prvenec Frančka Anželaka Klici stopal in zbornik upokojencev Darovanje. Sodelovali so: Aleš Moličnik, Andrej Šertel, Mirjam Lapanja, Duo Rute in harmonikar Zoran Dlopst. 22. 4. je bila na Lešah krstna predstava igre Rudija Mlinarja Četrta božja zapoved. Režiral je Franc Gutman s Prevalj, igro pa so v aprilu ponovili še na Holmcu in v Kotljah. 24. 4. je bilo v Kulturnem domu v Črni 30. srečanje otroških pevskih zborov Naše pesmi naj donijo. Nastopilo je osem zborov z osnovnih šol Mežiške doline (razen OŠ Prežihovega Voranca) in zbor Glasbene šole Ravne. 26. 4. je bila v Družbenem domu na Prevaljah proslava ob dnevu upora. Igral je Pihalni orkester DPD Svoboda Prevalje, recitiral pa Stanko Arnšek. Pihalni orkester Prevalje je ta dan igral delavcem v TRO in drugih podjetjih za praznik dela, Pihalni orkester ravenskih železarjev pa je igral delavcem v podjetjih Železarne Ravne. 29. 4. je bila v Gasilskem domu na Prevaljah gledališka predstava prevaljskih upokojenk. Pod vodstvom Urške Šalej so uprizorile igro Prisegam v priredbi P. Kazimirja Zakrajška. M.P. NOVE KNJIGE V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE Ališič.M : Ayrton Sennaj poet hitrosti. - Ljubljana : Grand Prix, 1994 Bažato.M. - J,Bogataj: Človek z masko : od Prekmurja do Benetk. -Radovljica : Didakta, 1994 Bolz.E.: Pričeska za vse tipe žensk. - Ljubljana : DZS, 1994 Covey,S.: Sedem navad zelo uspešnih ljudi. - Ljubljana : Mladinska knjiga. 1994 Dolhar, R : Od Trente do Zajzere : Julius Kugy, slovenske gore in ljudje. - Trst: Goriška Mohorjeva, 1994 Družinski priročnik in koledar 1995. - Ljubljana : Domus, 1994 Ferfila.B.: Svet na dlani. - Radovljica : Didakta, 1994 Ferlež,M.: Nega dolgodlakega psa. - Ruše : AGA, 1994 Gibson,R.: Domišljijske preobleke. - Ljubljana : DZS, 1995 Gibson,R.: Maske. - Ljubljana : DZS, 1994 Igličar.A.: Zakonodajno odločanje. - Ljubljana : ČZ UL RS, 1994 Jakhel,2.: Excel 5.0. - Izola : Desk, 1994 Jelenc,D.: Etiopija in Eritreja. - Radovljica : Didakta, 1994 1994 Sladkovodni toplovodni akvarij. - Ljubljana : Kmečki glas, Klavora,V.: Koraki skozi meglo : Soška fronta-Kobarid-Tolmin 1915 - 1917. - V Celovcu : Mohorjeva družba, 1994 Korošec, B.: Z masažo stopal do zdravja. - Ljubljana : Aura, 1994 Kosovel,!.: Pod črlo Nova Gorica : Branko, 1994 Krese-Baskar.M : Eksotični sadeži. - Ljubljana : Rokvvell studio 1992 Krumpak,S.: Pasme konj. - Ljubljana : Kmečki glas, 1994 Kukovec,A.: Angleško-slovenski letalski slovar. - Ljubljana : Republiška uprava za zračno plovbo, 1994 Lukač L.: Prerokovanje iz čaja. - Ljubljana : Ara, 1995 Miller,M T.T.Gorski : Zmanjšati tveganje. - Ljubljana : Dan, 1994 Mrhar,P.: Uporabno računalništvo. - Nova Gorica : Flamingo, 94 Pečk,M.S.: Svet, ki čaka, da se bo rodil : ponovno odkrivanje omik. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994 Pedicek, F : Edukacija danes. - Maribor: Obzorja, 1994 Petrič,B.: Korak v založništvo. - Ljubljana : Dan, 1994 Pšunder.M.: Knjižnica za učitelje in starše. - Maribor: Obzorja, 1994 Ribnikar,!.: Prehod v tržno gospodarstvo po slovensko. -Ljubljana : CISEF, 1994 Rutar,D.: Telo in oblast. - Dan . Ljubljana, 1994 Sfiligoj,N.: Temeljna načeja delovanja sodobnega tržnega mehanizma. - Ljubljana : ZRŠŠ, 1994 Smole,J.: Pripoved komunista novinarja. - Ljubljana : Enotnost, 1995 Sovine,A.: Zimski ornitološki allas Slovenije. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1994 Tekavec,T : Tipka na tipko, Word tor Windows 6.0. - Izola : Desk. 1994 + disketa Tomažič,B : Mobiliziranci : pričevanja mobilizirancev v nemško vojsko v letih 1941 - 1944, Maribor: Frontier, 1994 Williams,R.: Načrtovanje majhnega vrta. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994 Winter,G.: Okolju prijazno podjetje. - Ljubljana : Inštitut za ekološki management Drevo, 1994 Zgodovinski atlas sveta od prazgodovine do danes. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1994 Zegav, M Tino, čarodej prihaja. - Celovec Mohorjeva družba, Žolnir, B : Protifašistični odpor Koroška - od začetkov vstaje do konca leta 1943. - Celovec : Drava, 1994 Izbor: Darja Molnar NAŠ PRAZNIK NA IVARČKEM Letošnje praznovanje 1. maja je bilo veličastno, pa vendar prijetno in domače. Na Ivarčko je prišlo vsaj 5.000 ljudi, večinoma takih, ki nosijo v prsih proletarsko srce, na rokah pa žulje. Praznovali smo z občutkom, da je Ivarčko "naše", delavsko, čeprav je z njim upravljala družba De profundis. V prihodnje se bomo morali tega občutka znebiti, saj bo država premoženje De profundisa prodala. Za praznik dela je na Ivarčkem igral Pihalni orkester ravenskih žele-zarjev (pred tem je igral za zadnji šiht po železarni in prvomajsko budnico po Ravnah in okolici), slavnostni govornik je bil Maks Večko, župan občine Ravne-Prevalje, za ples pa je igral ansambel Vesna s pevko Vero Trafela. Sindikat Neodvisnost KNSS družb Železarne Ravne je pripravil vrsto športnih in šaljivih tekmovanj (v streljanju z zračno puško, pikadu, golfu in v jedi slaščic), sindikat SKEI Železarne Ravne pa je privabil množico gledalcev k mlaju, na katerega je poskusilo splezati devet mladeničev, vendar je po vencu segel le eden: Jože Rožen iz Kotelj. M.P. ODBOJKA Kadeti Fužinarja so letošnji državni prvaki! Ta izjemni uspeh so si fantje, ki jih vodita trener Damjan Pogorevčnik in tehnični vodja ekipe Majda Bavče, priborili v aprilu na finalnem turnirju v Brezovici pri Ljubljani. V tekmi za 1. mesto so mladi odbojkarji Fužinarja premagali Mariborčane s 3:1. Tretji so bili odbojkarji Olimpije Brezovice, četrti pa igralci Salonita iz Kanala. Ravenska ekipa je nastopila v sestavi: Kotnik, Slatinšek, Sobočan, Tone, Jelen, Verbič, Štimnikar, Dirntiš, Dretnik, Gros, Pahor in Radič. Istega dne je bil na Ravnah letošnji finale državnega prvenstva Slovenije v odbojki za kadetinje. Zmagale so mlade igralke Cimosa iz Kopra, ki so v finalni igri premagale odbojkarice Infond Branika iz Maribora s 3:2 v nizih. V tekmi za 3.mesto so Prevaljčanke ugnale Kamnik s 3:0. PLAVANJE Skupina devetih Fužinarjevih plavalcev in plavalk je v aprilu nastopila na dvodnevnem mitingu v češkem mestu Ustiju. Med več kot 500 plavalci in plavalkami iz številnih držav so Ravenčani dosegli zelo lepe uvrstitve. Najbolj se je izkazal Miha Tisovnik, ki je osvojil tri prva mesta. Po dve zlati medalji sta si priplavala Matjaž Čepelnik in Anja Srebotnik, eno zmago pa je dosegla Tanja Merzdovnik. Poleg naštetih so medalje osvojili še Primož Abraham, Lidija Breznikar, Tanja Kumprej, Spela Fras in Tonja Kos. Eno 4. mesto je osvojila Vasja Knuplež, prav tako četrti so bili tudi dečki in deklice Fužinarja v štafetnem plavanju. KEGLJANJE Prvi krog državnega prvenstva za moške posamezno je bil v Kranju in v Litiji. Na prvenstvu sta nastopila tudi kegljača Fužinarja Jože Lasnik, prvak koroške regije, in drugouvrščeni Silvo Belaj, ki pa sta osvojila 25. oz. 26. mesto. Tako se nista uvrstila v finale, kjer se je za naslov državnega prvaka potegovalo 24 najboljših. Naslov prvaka Slovenije si je priboril Hari Steržaj (Konstruktor Maribor). Finalni nastop najboljših 24 kegljavk - po tekmovanju na Jesenicah - je bil v Slovenj Gradcu. Naslov državne prvakinje je zanesljivo pripadel kegljavki Miroteksa Celja Mariki Kardinar, odlično pa sta se uvrstili tudi kegljavki Korotana, Majda Verbole (na 7.) in Ivanka Sabljar (na 13. mesto). Ob koncu aprila se je končala medobčinska rekreacijska liga v kegljanju. Med sedmimi ekipami je bil vrstni red naslednji: 1. Husqvarna, 3. Koratur, 3. DU Ravne, 4. Armature Muta, 5. ŠTG Ravne, 6. Ivartnik Prevalje, 7. Monter Dravograd. Med registriranimi kegljači je bil najboljši Rajko Podojsteršek, pred Jožetom Lasnikom in Ivanom Borovnikom, med neregistriranimi pa je zmagal Tone Jamšek pred Jožetom Razdevškom in Tonetom Šulerjem. Na kegljišču Elektrarne Dravograd je bil v počastitev praznika dela, 1. maja, nočni turnir za posameznike. V disciplini 100 lučajev mešano je med 36 kegljači zmagal Albin Kapel, član KK Elektrarna Dravograd, s 460 keglji. Sledijo: 2. Vinko Sonjak (Korotan) 445, 3. Slavko Planžekovič (Elektrarna) 436, 4. Rajko Podojsteršek 435, 5. Ivo Mlakar (oba Fužinar) 429 podrtih kegljev. KARATE Mednarodnega karatejskega turnirja v katah, v okviru tekmovanja Alpe - Jadran, se je v kraju Dolo pri Benetkah v začetku aprila udeležila tudi skupina osmih tekmovalcev tradicionalnega karatejskega kluba Ravne. Jani Krebs je zmagal v kategoriji karateistov do 13 let, Miljenko Cvijetinovič pa je bil tretji. V starostni kategoriji do 17 let je 2. mesto osvojil Florjan Reiter. V disciplini kata ekipno so člani ravenskega kluba Florjan Reiter, Samo Sobočan in Aljoša Lipove zasedli 2. mesto, v disciplini borba ekipno pa sta naša tekmovalca Jure Peneč in Samo Sobočan skupaj s še tremi ATL ETI K A |\|a četrtem prvomajskem gorskem teku za pokale Edlvajs v Mežici, ki je bil hkrati prva tekma za državno prvenstvo, sta med 87 udeleženci absolutni zmagi dosegla Mariborčana Igor Šalamun in Silva Vivod, ki sta tudi nova rekorderja 7400 metrov dolge proge. Od tekačev z Raven sta prvi mesti osvojila Mirko Krančan v kategoriji od 50 do 59 let ter Alojz Gologranc v kategoriji nad 60 let. Drugo mesto si je v tej konkurenci pritekel Štefan Robač. Sicer pa so naši tekači dosegli še nekaj vidnih uvrstitev: od 30 do 39 let: 8. Tomaž Robač, 10. Drago Laznik, od 40 do 49 let: 4. Vehbi Tahiri, 5. Beno Jelen, od 50 do 59 let: 5. Maksimilijan Sirk. Ivo Mlakar Škofjeločani osvojila odlično 1. mesto na tekmovanju. TKK Ravne je bil 23. aprila prireditelj mednarodnega pokalnega turnirja v katah - Ravne 95. Nastopilo je nad 200 mladih tekmovalcev in tekmovalk iz 21 klubov Slovenije ter iz Avstrije in Italije. Tekmovanje je potekalo v različnih starostnih kategorijah in v disciplini kata posamezno in kata sinhronizirano. Poseben gost prireditve je bil Italijanski trener karateja Ofelio Michielan, nosilec črnega pasu 5. DAN. Vodil je trening tradicionalnega karateja, ki se ga je udeležilo okoli 80 tekmovalcev iz slovenskih klubov. Od karateistov domačega kluba so se na turnirju uvrstili: KATA (posamezno): cicibani: 1. Miha Rožen; mlajši šolarji: 1. Miljenko Cvijetinovič, 3. Lovro Hovnik; fantje nad 15 let: 3. Bojan Breznik; dekleta nad 15 let: 4. Jana Žerjav. V ekipnem tekmovanju KATA sinhronizirano so bili najboljši karateisti domačega kluba v postavi Samo Sobočan, Florjan Reiter in Aljoša Lipove. V organizaciji tradicionalnega karatejskega kluba Ravne je bil 6. in 7. maja na Rogli dvodnevni mednarodni seminar tradicionalnega karateja pod vod- stvom Japonca Shihana Hiroshi Shiraija, ki je nosilec pasu 8. DAN Shotokan stila in predsednik tehničnega komiteja ITKF - mednarodne karatejske federacije. Na državnem prvenstvu v tradicionalnem karateju 29. aprila v Sežani so tekmovalci ravenskega kluba dosegli naslednje boljše uvrstitve. Med kadeti in kadetinjami je 1. mesto osvojila Jana Žerjav, druga je bila Mirsada Jakupovič, tretji pa Aljoša Lipove. Med mladinci in mladinkami je bil Jure Peneč drugi, Urška Ob-retan pa tretja. V konkurenci članov je naslov državnega prvaka v disciplini kata posamezno pripadel Bojanu Brezniku, v disciplini borbe pa je Peneč osvojil 3. mesto med mladinci. KADROVSKA GIBANJA ČESTITKA V šolskem letu 1991-1992 se je začelo izobraževati ob delu v Srednji strojnokovinarski šoli 12 naših delavcev. Dva sta šolanje prekinila. V četrtek, 20. 4. 1995, je prejelo spričevala o zaključnem izpitu 10 novih tehnikov - 9 strojnih in 1 metalurški. Odličen uspeh so dosegli: Maks Klemenčič Andreja Novak Jože Drozg Konrad Polenik; prav dobri so bili: Marija Cofi Tone Lah Sonja Ramšak Elizabeta Smolnikar Leopold Srebotnik Ferdo Takač. Prav tako je v marcu zaključila šolanje ob delu na Srednji ekonomski šoli sodelavka Mojca Klemenčič. Doseženi izjemni uspehi dokazujejo, da so vložili veliko dela, prostega časa, vztrajnosti in medsebojne pomoči. Želimo, da bi taki medsebojni odnosi bili med vsemi zaposlenimi, saj so ti nedvomno tudi botrovali temu rezultatu. Prav tako upamo, da bodo z enako zagnanostjo in prizadevanjem nadaljevali, ko bodo pridobljeno znanje prenašali v svoje delo v podjetju. Vsem iskreno čestitamo! Direktorica Ivana Klančnik s sodelavci Konec marca 1995 je bilo v ravenskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4409 delavcev. V treh največjih zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je marca delalo 265 ljudi. Družba Št. zaposlenih METAL 2017 - Ravne 1246 - Štore 771 JEKLOLIVARNA 407 ARMATURE 197 STO 608 STROJI 521 NOŽI 197 ENERGETIKA 106 LOGISTIČNI CENTER 247 TRANSLOG 1 DE PROFUNDIS 85 STANOVANJSKO PODJETJE 23 TRANSKOR 75 VOGARD 77 ŠERPA 113 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih podjetjih koncerna Slovenske železarne je do konca marca delovno razmerje sklenilo 17 delavcev. Največ delavcev (9) je zaposlila družba STO, in sicer 1 pripravnika, 5 iskalcev zaposlitve je sklenilo delovno razmerje za določen čas, 3 zaposleni pa so bili prerazporejeni znotraj koncerna. V Nožih so v delovno razmerje sprejeli 3 delavce, v Logističnem centru 2, v Strojih, De pro-fundisu in v Stanovanjskem podjetju pa po enega. Večina novih delavcev (10) je prvič sklenila delovno razmerje v koncernu, 6 zaposlenih pa je bilo premeščenih iz enega v drugo železarsko podjetje, le eden je bil pred zaposlitvijo v Slovenskih železarnah že zaposlen drugje. Družbe so omogočile opravljanje pripravniškega staža 4 pripravnikom, za določen čas pa je zaposlitev dobilo še 7 delavcev. Prenehanje delovnega razmerja Delovno razmerje je marca prekinilo 19 delavcev, ki so bili zaposleni v družbah nekdanje Železarne Ravne. Največ delavcev je odšlo iz Metala (7 z Raven in 1 iz Štor), 4 iz STO, 3 iz Logističnega centra, 2 iz Strojev in po eden iz Jeklolivarne ter Armatur. Med vzroki za prekinitev delovnega razmerja so: invalidska upokojitev (5), sporazumna prekinitev delovnega razmerja z odpovedjo oziroma poklicna rehabilitacija in ostala mirovanja pravic (3), potek pripravništva (1), prenehanje delovnega razmerja za določen čas (1), disciplinski odpust (1), smrt (1), zaposlitev trajnih presežnih delavcev pri drugem delodajalcu (2), odprta brezposelnost (1) ter razporeditev znotraj koncerna (4). Po podatkih kadrovskih oddelkov podjetij pripravila A.č. ZAHVALA vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, ko nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in sestra HELENA GUTOVNIK. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnji poti, podarili vence, cvetje, sveče in svete maše ter izrekli sožalje. Žalujoči vsi njeni Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ -Metal Ravne, d.o.o., SŽ Jeklolivarno Ravne, d.o.o., SŽ - STO Ravne, d.o.o., SŽ - Stroje Ravne, d.o.o., SŽ - Nože Ravne, d.o.o., SŽ - Armature Muta in Energetiko Ravne, d.o.o., ter za nekatere zasebne družbe, ki so nastale iz t.i. podjetij C. Pripravlja: Medicalgraf Prevalje, d.o.o., Koroška 14, Ravne na Koroškem (Fužinar Ravne, d.o.o.). Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo. Tel: 0602 21- 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304. Tisk: Grafika & Gergek Prevalje. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128- 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 1 Za pokušino po nekaj letih zopet objavljamo križanko. Novost pa je, da je tokrat nagradna. Žreb bo trem reševalcem, ki bodo križanko pravilno rešili, dodelil praktična darila: 5-delni komplet izvijačev, 3-delni pisalni set in 2 kg pralnega praška Ariel ultra. Nagrade poklanja Transkor, d.o.o. Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 26. maja 1995 na naslov: Uredništvo Informativnega fužinarja, Fužinar Ravne, d.o.o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Imena nagrajencev in rešitev križanke bomo objavili v prihodnji številki. Koroška 14 Ravne na Koroškem tel.: (0602) 20 431 fax: (0602) 20 189 Po ugodnih cenah nudimo: ■ veliko izbiro kmetijske mehanizacije ■ čistila, zaščitna sredstva, rezervne dele za tovorna vozila ■ servis osebnih in tovornih vozil, prevoze po Sloveniji itd. Pridite in se prepričajte o naši konkurenčnosti. V prihodnji številki bomo predstavili prodajni program šolskih potrebščin. J3 \°> PoTKUILO ZA izuti PISNA razprava /PR VAŠKI ikošarl. KLua IVO BAN MOŠKO IHC VOKAL POLRAJINA NA aro aj ten AKNO DoMlNI KRTOV (I2D5LčKi' SLOV. Pi.E'-L/AJALtč (Anton) SLADKA jea UHl/ICA vf-srA l-AL0500WA opizavi- č‘t.0 ankčr, KoT-t/A Sloj. pour, STRANKA iziUMU ?RlTl5K rt cevi - 2IOA KjesersMt SUOD /“oljska REVA 1 lil Lil J PlSAreu u«erwo sr C LAT) <1A BIČA (PRIAOR.) ' saouKos il IH I T nos oalmat . Z • IMF Ž IMF OZIHALNI ZAinett NAJBOLJ AARSlfiJE-NA RASR. FRANC. rrs.ae.isr. 0R<5AN|Z. 02. NA L