CELOVEC TOREK 24. APR!L 1990
Letnik XLV. Štev.29(2544)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt. Cena:7šil. din.10^
P.b.b.
Milan Kučan novi predsednik Slovenije
Milan Kučan, 49-letni kandidat ZKS-stranke demokratične prenove in Socialistične zveze Slovenije, je novi predsednik predsedstva republike Slovenije. V drugem krogu predsedniških volitev preteklo nedeljo je prepričljivo zmagal
pred svojiim sotekmecem, predsednikom Demosa dr. Jožetom Pučnikom. Za Milana Kučana je glasovalo nad 58 odstotkov volilcev, za Pučnika nekaj manj kot 42.
(Da//e na 3. .sfram)
Zvezni kongres ZAL potrdi! Terezijo Stoisičevo
Zvezni kongres Zelene alternative Avstrije v Pingauu na Salzburškem je potrdil izvolitev gradiščanske Hrvatice mag. Terezije Stoisičeve (slika) za manjšinski mandat ZAL pri državnozborskih volitvah oktobra letos. Stoisičeva kandidira na 1. mestu v volilnem okrožju zapad za preostale glasove in ima s tem najboljše možnosti za izvolitev v avstrijski parlament. Na izgledno mesto na listi je bil kandidiran tudi dosedanji govornik prizadetih, Srb. Veliko presenečenje pa pomeni poraz Petra Pilza ter Andreasa Wabla pri volitvah za glavne kandidate. Zvezni poslovodja Johannes Voggenhuber pa lahko zanesljivo računa z izvolitvijo v parlament.
Narodnostni sosvet z večino spreje! znano nemškonacionaino zahtevo
Slovenščina na avtohtonem
ozemlju kot neobvezne vaje?
Na zadnji seji sosveta za slovensko narodnostno skupnost pretekli četrtek na Dunaju so njegovi člani obširno razpravljali o zakonskem osnutku, ki gaje pripravilo ministrstvo za pouk, umetnost in šport oz. Urad zveznega kanclerja. Do nove-lizacije je prišlo na osnovi spoznanja ustavnega sodišča, ki je odločilo, da veljavnost-no območje za dvojezični pouk obsega celotno Koroško, še prav posebej pa tudi mesto Celovec.
Zakonski osnutek predvi-
deva pouk slovenščine rzven avtohtonega naselitvenega območja pri sedmih prijavah za predšolsko stopnjo, pri enakem številu za ljudske šole od 1. do 4. šolske stopnje, od 5. šolske stopnje pa pri 9 prijavljenih učencih.
Poleg tega pa zakonski osnutek predvideva uvedbo slovenščine kot neobveznih vaj tudi na avtohtonem ozemlju, torej na območju veljavnosti dvojezičnega šolstva, ter zakonsko urejuje ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu.
Sosvet je največ časa namenil vprašanju uvedbe slovenščine kot neobveznih vaj na južnem Koroškem; - zahteva po slovenščini kot prostovoljnem predmetu je že stara. Postavile so jo nemškonacio-nalne organizacije na čelu s KHD-jem. Gre jim za to, da bi izpodkopali dvojezično šolstvo in ga razdrobili na več tipov.
Že pred sejo sosveta je Strokovno združenje pedagoških delavcev odločno odklonilo uvedbo slovenščine kot prostovoljnega predmeta oz.
neobveznih vaj, pravtako pa so se proti izrekli strokovnjaki celovške univerze, ki bodo svoje stališče objavili v posebni obliki.
Rektorska konferenca pa bo svoje stališče oddala že v naslednjih dneh - iz dobro obveščenih virov pa se je zvedelo, da se tudi ta izreka proti temu zakonskemu osnutku prav iz zgoraj navedenih vzrokov.
Predstavniki ZSO v sosvetu so se v svojem stališču pravtako in izrecno uprli (da/)c na 3. strani)
Na Hrvaškem vodi Tudjmanova stranka
Po nedeljskih strankarskih volitvah na Hrvaškem zelo močno vodi Tudjmanova Hrvaška demokratična skupnost (HDZ), kije po nepopolnih podatkih dobila večino kar v 50 od skupno 84 volilnih okrožij. Na drugem mestu je ZKS stranka demokratičnih sprememb tvice Račana. Presenetil je poraz Koalicije narodnega sporazuma Savke Dapčevič-Kučar. Komunisti so prejeli največ glasov v področjih z mešanim hrvaškim in srbskim prebivalstvom in v večnacionalni tstri, v ostalih predelih pa je Tudjman zbral tolikšno večino, da utegne zmagati že v prvem krogu-
PREBERITE
2 Komentar dr. Marjana Sturma:
Signal za novo spomenico
2	Šinigoj: Zaprtje JE Krško do leta 1995 nerealistično
3	Heute im Slovenski vestnik
4	Predstavljena nova kaseta ansambla „4J"
5	Koroška v zrcalu: Stranke še naprej odklanjajo odpij ranje kulture
7	Radio in televizija
8	Šport: Črn vikend za nogometaše: SAK ostal
brez točk
Slovenska pesem v velikovškem dvoru
V velikovškem Neue Burg je lahko prvič zadonela slovenska pesem: srečali so se mladinski zbori in prikazali, kaj znajo. Med njimi so bili tudi pevci in pevke otroškega zbora iz Šmihela (na sliki). Več na 5. strani.	sfAa. Mo/iar
Mladina evropskih
*V*	J*
manjsm prot šolskemu zakonu!
„M!adina evropskih narodnostnih skupnosti", ki povezuje mladinske organizacije narodnostnih skupnosti iz skoraj vse Evrope, je na svojem kongresu pred nekaj dnevi v italijanski Gorici odločno odklonila načrtovani ustavni zakon o manjšinskem šolstvu v Avstriji. V posebni resoluciji poudarja, da bi sprejetje tega zakona pomenilo poslabšanje manjšinskega šolstva v Avstriji.
V resoluciji je načelno rečeno, da za koroške Slovence ter gradiščanske Hrvate sploh ni potrebna nova ustavno-pravna ureditev šolstva, ker je to v zadostni meri urejeno že v 7. členom Avstrijske državne po-
godbe, ki je direktno uporabljiv. Mladinska organizacija zato poudarja, da naj Avstrija izpolni svoje obveze iz državne pogodbe, načrtovani zakon pa bi imel svojo upravičenost le tedaj, če bi vseboval dvojezično vzgojo od otroških vrtcev do univerz.
Glede gradiščanskih Hrvatov se podpisniki resolucije odločno izrekajo proti prijavnemu principu (ki velja tudi na Koroškem!) ter proti uvedbi središčnih šol. Po mnenju te evropske mladinske organizacije vsi ti načrti merijo na nada^jno okrnitev manjšinskih pravic v Avstriji in so zato nesprejemljivi.
KOMENTAR
SFGF\MLZ4 MOMO SPOMEAMCO
Aaror/nostu/ .sosver /e /o rej	s/rreje/ za/uevo
a c m /Ar o a a c / o a a /a / A or-gaa/zac//' po Mver/7a' i/o-vca.S'c7ae Lot acoLrcza//? vaj. Ko je te A/a razprava o v .stopa v .so.svct, je L// e<7ea	or/ argameatov
zagovora/Aov vstopa prav ta, r/a Lo /are/a vnanjima v ,so.s vefa več;'-ao, y A:afero /?o /a/:Ao preprečf/a vse aiaa/s/at aeaa/j/oajeae zaAoasAe o^aatAe.
Da je avcr/La ^/ovea-sč/ac Ara aeoAvezaFA vaj /aAr o.saafcA, je (a.sao. Da <je/ prc<j.s7ava/Arov raaaj-s/a<? g/a^aje za	/a Ar
zaAoa, je že a: a a) /og/č-ao. ^e prav po^eAao oL fera, Aro se <jvojez/ča/ ač/te//7 .S' po.scLa/ra p;'srae/a'ra sta//.sčem /zre-Arajo proa' /a to or/A/a-ajajo far// šaro A o vaja Ar/ ce/oviAre aa/verze /a /ZeAaor.sAra Aroa/ereaea avstrp.sA)//: aa/verz.
V za(/ajea; ča.sa raz-prav/jaa?o o .satotraova /a <7ca:oArat/ča/ /eg/a'ra-aoit/ Koorr//aac/).sAcga or/Lora. DoAr/er pa ZroJo aeArafer/ /z s/ovcasA/A orgaa/zac//' g/asova/; za zaAcoae, Ar/ .so oč/tao prof/ ;7acre.sow aatapst-ae, proa Aatcr/a; .se /zre-Arajo tar// pr/zadea' ae;7e-/j/ /a saroArovajaAr/, to//Ao časa je v.saAro govorjeaje o r/emoArat/ča/ /eg/t/ar-ao.st/ /e zavajaaje.
.S'Ar/epaaje .sosveta je za Z .S'O vseAraAror za<7aj/ jasra' s/gaa/, <r/a s/o vea -^Aa aaror/aa ^Aapao^t potreAaje aov aaror/ao-sta/ p rog ra a;, aovo .spo-atea/co.
Ka/ se A/če so/.sArega zaAoaa, pa je ja.sao, (/a A o Z.S D v pr/aiera, r/a /a par/aatcat sp reje/ orae-ajea/ zaAoa.sA/ osa ate A, poaovao ^prož//a po.sto-peAr pr/ a^tavaeat ^o-rt/čča.
Za!ka KuchHng podpredsednica „M!ade FUENS"
Predsednica Miade KEL mag. Zaika KuchHng je biia na kongresu mladinske organizacije FUENS (Federalistične unije evropskih narodnosti) v Trstu izvoljena za podpredsednico te mladinske organizacije. Kongresa se je poleg Kuchlingove udeležil tudi tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Bernard Sadovnik. Glavna tema je bila strankarskopolitična organiziranost narodnostnih skupnosti v Evropi.
Jorg 77a/der (v sred/n/j; /zven Koroške /zo//ran, pr/ //dera/c/b v S/o ven/j/ (ha desn/ predsedn/A Sko/č, na /ev/ „še neč/an" dr.
Demšar) dobrodoše/.	s/Aa; G. Fggenberger
Liberalci s Haiderjem...
„Der Standard",
najm/ajš/, /oda ze/o uspe-šn/ avstrt/sA/ dnevn/k za gospodarstvo, po////ko /n Aa/turo, je pre/ek//pe/ek pr/-red/7 v Ce/ovcu spre/em od oradn/ preds/av//v/ svo/'ega koroškega uredn/š/va v Ce/ovcn. l/adt/u se je odzva/o ve//ko š/ev//o gos/ov /z po/;7/ke, gospodarstva /n posebej ko/ture ter /z koroškega novinarskega kroga, l/s/ so vooj/ koroškega uredn/štva, rojake Samu Kodentagu (sto-V
Po informacijah, ki so jih novinarji dobili od Haiderja, je Šinigoj v zvezi z razpravo o zaprtju JE Krško poudaril, da bi izstop iz jedrske proizvodnje elektrike samo Slovenijo stal približno dve milijardi dolarjev. Po mnenju Šinigoja je bolj realistično, da najprej meddržavna komisija strokovnjakov preuči možnosti
ječ v sred/n/) ter mag. Fr/tzu K/mesvvengegu (7evo od njega) zaže/e// ve//ko uspeha pr/ odgovornem no v/narskem de/u. Z Dunaja so se sprejema v Ce/ovcu ude/ež/7/ namestn/k g/av-nega uredn/ka dr. Gerfr/ed Sper/ (sedeč /e vo), ter drug/ predsta vn/k/ uspešne časo-p/sne h/še. Za uredn/štvo S/o venskega vestn/ka se je sprejema ude/ež// g/avn/ uredn/k /van Lukan, ZSO pa je zastopa/ njen tajn/k dr. Marjan Sturm. Foto. w. Fna
alternativne energije.
Šinigoj in Haider sta se v razgovoru v poslopju Izvršnega sveta v Ljubljani lotila tudi procesa demokratizacije v Sloveniji in Jugoslaviji. Po interpretaciji Haiderja je Šinigoj menil, da se bo oblikovanje nove slovenske vlade verjento zavleklo. V ostalem pa je razgovor po Haiderje-
Po razgovoru s Šinigojem se je potem Haider za zaprtimi vrati pogovarjal s predsednikom ZSMS - liberalne stranke Jožetom Školčem, ter s predseniškim kandidatom te stranke dr. Markom Demšarjem.
Po Školčevi izjavi je bil ta „delovni obisk" Haiderja pri
vem mnenju potrdil dobrososedske odnose med Koroško in Slovenijo, čeprav je tokrat šlo za „mešani razgovor, pri katerem sta se obe strani odrekli protokolu".
Novinarji pa so že ob začetku razgovora z začudenjem ugotovili, da se je srečanja s šefom slovenske vlade ter ministrico za mednarodno sodelovanje udeležil tudi deželni poslovodja koroških svobodnjakov Armin Kor-desch, znan po svoji nemško-nacionalni usmerjenosti.
ZSMS - liberalni stranki koristen, saj se stranka mora seznaniti s prvim možem sosednje dežele". Školč in Demšar sta v razgovoru s Haiderjem takoj podprla idejo šefa avstrijskih svobodnjakov, da naj bi bilo še letos poleti srečanje liberalcev iz prostora Alpe-Jadran na Koroškem in Haiderju zagotovilu udeležbo svoje stranke.
Na vprašanje, ali se ZSMS zaveda, da je navezala stik z enim od najbolj izrazitih eksponentov nemškega nacionalizma na Koroškem in v Avstriji ter tudi v evropski desnici, Školč ni odgovoril, Haider pa je seveda dejal, da nima nikakršnih težav znotraj liberalne internacionale te: da so o tem pisali le njemu in svobodnjaški stranki nenaklonjeni časopisi.
O slovenski manjšini na tem prvem razgovoru ni bilo govora. Poleg srečanja liberalcev pa je Haider napovedal še evropski kongres narodnostnih skupnosti, ki naj bi bil letos septembra prav tako na Koroškem.
Šinigoj: ..Zaprtje JE Krško do ieta 1995 nerealistično!"
frer/ser/a/A /zvAaega sveta .S/oveape Dačaa /aa/go))e v razgovora „hrez p ro to Aro/a" s AoročA/at r/cžč7aaa g/avar/era //a/-r/egraa <7g/a/, <7a y'e aapover/ aeAater/A prer/stava/Aov zaotra/
Dearosa, <7a aa/ h/ /ec/r.sAro e/eArtrarao KrsAro zaprt/ aa/Ara.sae/e <7o Aroaca /eta /995, aera/Zst/čaa...
Šo!s!d svet: neustrezna hvalnica in napad na dvojezični eiementami pouk
Predsednik koroškega deželnega šolskega sveta prof. Hugo Reinprecht je s svojim najožjimi sodelavci pretekli petek sklical tiskovno konferenco, da bi koroškim medijem prikazal pozitiven razvoj v manjšinskem šolstvu na Koroškem". Pri tem je izpostavil dve pozitivni ugotovitvi, namreč, da se je z uvedbo asistenčnega oz. drugega učitelja (Zweit-lehrer) znatno izboljšalo jezikovno znanje učencev na ljudskih šolah na veljavnos-tnem območju manjšinsko-šolskega zakona ter da se je popravil tudi položaj nemško govorečih otrok v „čisto nemških razredih", kot je to označil Reinprecht. Po njegovih izjavah z uvedbo novega zakona tudi niso nastale napetosti med prijavljenimi in neprijavljenimi otroki, „saj jih tudi prej ni bilo." Tudi število prijav k dvojezičnemu pouku je v zadnjih treh šolskih letih krepko naraslo, tako da ni prišlo do napovedanih negativnih posledic, ki so jih napovedovali nasprot-
niki ločevalnega modela. Z visoko denarno vsoto (do leta 1992 bo samo na gradbenem področju dosegla 120 milijonov šilingov...!) pa so in bodo še „izbo!jšali" prostorsko ureditev na ljudskih šolah in s tem še okrepili možnosti za povezovanje med razredi. Po Reinprechtovih besedah novi šolski zakon vsebuje tudi integracijske elemente, ki jih je že mogoče ugotavljati.
Nepotrebni hvalnici ločevalnemu zakonu je sledil odkrit napad oz. poskus nadaljne cepitve slovenske narodnostne skupnosti. Reinprecht je namreč dejal, da je novi šolski zakon pozitivno sprejela ne le večina učiteljev, temveč tudi staršev in slovenske narodnostne skupnosti sploh, ter da obstaja smo še „del slovenske narodnostne skupnosti, ki vztraja pri zavračanju zakona, ki pa da se sam izolira."
Tako zadržanje dela slovenske narodnostne skupnosti (izvzel je NSKS...) pa nosi v sebi nevarnost, da se že dogovorjeni ukrepi, kon-
kretno dvojezična ljudska šola v Celovcu, lahko zavlečejo. Poudaril je, da ne more več zagotoviti, da bo dvojezična trgovska akademija odprla svoja vrata s šolskim letom 1990/91, pravtako pa tudi ne more odgovoriti na vprašanje, kdaj in kje bo začela delovati javna dvojezična ljudska šola v Celovcu. Po besedah Reinprechta bo vse odvisno od tega, kdaj bo sprejeta novela k zakonu oz. kdaj bodo dani pogoji za postopek v parlamentu.
V razpravi z zelo kritičnimi novinarji se je slika, ki jo je tako pozitivno izrisal Reinprecht, hitro približevala koroški stvarnosti: tako je Reinprecht sam oz. eden od njegovih visokih šolskih uradnikov vendar moral priznati, da se je z uvedbo novega šolskega zakona zvišalo število ločenih razredov, da med razrednimi in asistenčnimi učitelji obstajajo problemi, da je bil zakon sprejet na hitro, da bo potrebna revizija zakona ter da gre tudi za zmanjšanje zaupanja med pripadniki
večine in slovenske narodnostne skupnosti.
Reinprecht pa je na tiskovni konferenci namignil tudi na nadaljnjo nevarnost, ki koroškim Slovencem grozi na šolskem področju. Kljub po Reinprechtovem mnenju tako pozitivnemu zakonu smo koroški Slovenci pred uvedbo ..neobveznih vaj" iz slovenščine (brez ocene) tudi na avtohtonem naselitvenem ozemlju, kar bi brez dvoma pomenilo nadaljnje rušenje dvojezičnega elementarnega pouka in še naprej slabilo položaj koroških Slovencev kot etnične skupine.
Na konkretno vprašanje, ali se bo kot predsednik šolskega sveta izrekel za uvedbo takih ..neobveznih vaj iz slovenščine", je Reinprecht odgovoril z jasnim „Da". Pri tej izjavi pa se Reinprecht žal ne opira samo na koroške deželnozborske stranke, temveč tudi na del konzervativnega tabora koroških Slovencev.
Ivan Lukan
Kučan: Slovenija je prestopila prag v
HEUTE	SLOVENSKI Die Seite fiirunsere
iM	
demokratično družbo
stram)
V svoji prvi izjavi je novi predsednik Miian Kučan dejal, da je Slovenija z volitvami 8. in 22. aprila prestopila prag v stabilno demokracijo in v evropsko uspešno družbo in državo. Svojo zmago je ocenil kot izraz večine volilcev v Sloveniji proti vsakršni obliki radikalne politike in poudaril, da Slovenija sedaj na temeljih lanskega septembra sprejete ustave lahko o svoji prihodnosti odloča kot suveren narod. V interesu te prihodnosti pa bo potrebno povezati vse ustvarjalne, demokratične in napredne sile slovenskega naroda, okrepiti socialno varnost državljanov, ter utrditi gospodarsko in politično samostojnost Slovenije. To bo Slovenija opravila po demokratični poti s sprejetjem nove ustave, je na tiskovni konferenci poudaril novoizvoljeni predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan.
S tem v zvezi je poudaril, da bo Slovenija vse prihodnje odločitve naslonila na ustavno zavarovano pravico do samoodločbe. Kučan je volilni izid označil tudi kot željo Slovencev, da naj se pot demokratizacije in samoodločbe Slovenije nadaljuje, kar bo tudi obveznost zanj ter za celotno predsedstvo.
Milan Kučan je nadalje poudaril, da so bili vsi člani predsedstva ter vsi poslanci v skupščini izvoljeni na legitimen način in da pričakuje tudi sodelovanje tistih sodržavljanov, ki so svoj glas in zaupanje namenili njegovemu tekmecu dr. Pučniku ali drugim članom predsedstva. „Sedaj imamo konstituirano tudi opozicijo, ki, upam, bo prevzela svoj del odgovorno-
sti in katere smisel obstoja naj ne bi bil samo v tem, da bo proti, ampak da bo znala prevzeti svoj del odgovornosti za reševanje tistih vprašanj, ki so skupna", je dejal Kučan.
Dr. Jože Pučnik je v prvi reakciji na izid volitev dejal, da je pričakoval več glasov in tesnejši izid, da pa seveda priznava odločitev državljanov Slovenije in Milanu Kučanu čestita k zmagi.
Napovedal je, da ne bo mandatar za sestavo nove slovenske vlade, da pa bo združena opozicija Demos v slovenski skupščini ostala trdna in povezana, dokler ne bodo uresničene tiste temeljne zahteve, ki si jih je Demos zastavil v svojem programu, to pa sta uveljavitev novega demokratičnega pluralističnega političnega sistema in sprememba položaja Slovenije znotraj Jugoslavije. „To dvoje Demos povezuje in to dvoje ga bo tudi obdržalo skupaj", je poudaril dr. Pučnik.
Na vprašanje, ali bo ostal na čelu Demosa, je dr. Pučnik odgovoril, da ta čas ni kakega drugega predloga za to funkcijo.
dr. Jože Pučn/k
Slovenščina kot
neobvezne vaje?
f/VaJaZ/cvanjc.s /. Premij	NSKS, proti so glasovali
uvedbi slovenščine v obliki neobveznih vaj in predlagali, naj bi na podlagi vseh stališč Rektorsko konferenco poverili z nalogo, da v sodelovanju s predstavniki manjšin in strokovnjaki izdelaja nov sodoben zakonski osnutek.
Predstavniki NSKS so neobvezne vaje sprejeli pod pogojem, da veljajo na celotnem Koroškem pri sedmih prijavljenih učencev.
Po daljši razpravi je bil sprejet predlog NSKS, ki predvideva uvedbo slovenščine kot prostovoljnega predmeta pri 5 prijavah na celotnem koroškem ozemlju. Za ta predlog so glasovali predstavniki strank, predstavnik cerkve ter zastopniki
zastopniki ZSO.
Predlog ZSO, po katerem naj bi se za izdelavo novega zakonskega osnutka poverila Rektorska konferenca, je bil s 4 za, 4 proti in 8 vzdržanimi glasovi odklonjen.
V nadaljni razpravi je sosvet z dodatki soglasno sprejel zakonski osnutek glede dvojezične trgovske akademije in odklonil pasus, ki je govoril o tem, da avtohtono ozemlje ni identično z veljavnostnim območjem dvojezičnega šolstva.
Soglasno pa je sosvet sprejel tudi predlog, po katerem naj bi imeli ravnatelji ljudskih šol na dvojezičnem ozemlju obvezno kvalifikacijo iz slovenščine.
„Jugend europaischerVotksgruppen" tehnt geptantes Minderheiten-Schutverfassungsgesetz entschieden ab
Die „Jugend Europaischer Volksgruppen" (JEV) hat im Verlauf ihrer Hauptver-sammlung am 12. April in Gorizia in Italien eine Reso-lution verfaBt, in der sich die-se gesamteuropaische Ju-gendorganisation der Volksgruppen entschieden gegen das geplante Minderheiten-schulverfassungsgesetz aus-spricht. Nach Meinung der KongreBteilnehmer wiirde damit eine Verschlechterung des Minderheitenschuhve-sens in Osterreich eintreten. In der Resolution heiBt es un-ter anderem:
„Prinzipiell ist festzustel-len, daB es keiner neuen ver-
fassungsrechtlichen Rege-lung des Schulwesens fur Kroaten und Slowenen in Osterreich bedarf, da bereits der Staatsvertrag 1955, Artikel 7, dieses Problem ausrei-chend regelt. Vielmehr solite an der Verwirklichung dieses Staatsvertrages gearbeitet werden, als daB ein ein-schrankendes Verfassungsge-setz diskutiert wird. So ein Gesetz hatte nur dann eine Berechtigung, wenn es die zweisprachige Erziehung vom Kindergarten bis zur Universitat regelt, und zwar fur alle Volksgruppen in Osterreich - auch fur die Un-garp, Tschechen, Slowaken,
Beirat beschioB Siotvenisch a!s „unverbind!iche Ubung"..
Gegen die Stimmen der vier Vertreter des Zentral-verbandes slowenischer Or-ganisationen, jedoch mit je-nen des Rates, der drei Karntner Landtagsparteien und des Vertreters der Kirche beschloB der Volksgruppen-beirat im Rahmen seiner letz-ten Sitzung die Einfuhrung von Slowenisch als „unver-bindliche Ubung" im gesam-ten Bundesland Karnten, al-so auch im autochthonen Siedlungsgebiet der Karntner Slowenen.
deutschnationalen Krafte in Karnten dar.
Proteste verschiedener Padagogenorganisationen, der Universitat Klagenfurt/ Celovec, der Osterreichi-schen Rektorenkonferenz u.a. sind zu erwarten. Das Parlament soli darin aufge-fordert werden, einer weite-ren Verschlechterung des Minderheitenschulwesens in Karnten nicht zuzustimmen.
Juden, Roma und Sinti - unc nicht wie bisher nur unzurei-chende Regelungen fur Kroaten und Slowenen vorsieht.
Das geplante Minderhei-tenschulverfassungsgesetz sieht auch fur die Burgenlan-dischen Kroaten eine Anmel-dung zum zweisprachigen Unterricht vor. Das ist eine eklatante Beschneidung der Minderheitenrechte, da es das geltende Gesetz automa-tisch zweisprachigen Unterricht im zweisprachigen Ge-biet vorsieht.
Weiter spricht die JEV gegen die Einfuhrung von soge-nannten Mittelpunktschulen aus. Durch diese werden jene Kinder, die zweisprachig un-terrichtet werden sollen, da-zu gezwungen, weite Schul-wege in Kauf zu nehmen, wahrend es einsprachigen, deutschen Unterricht im Hei-matdorf gibt.
Das Problem, daB Schulkin-der ihre eigene Mutterspra-che nur schlecht beherrschen, kann nur gelost werden, wenn die Assimilation im Kindergarten gestoppt wird, indem man funktionierende zweisprachige Kindergarten einrichtet," heiBt es abschlie-Bend in der Resolution.
Terezija Stoisits ais Minderheiten-Kandidatin der GAL bestatigt!
Der BeschluB bedeutet oh-ne Zweife! eine weitere Ge-fahr der Aushohlung des Minderheitenschulwesens in Karnten und stellt die Ver-wirklichung einer hinlanglich bekannten Forderung der
Mit 58,4 Prozent ging der 49jahrige Reformkommunist Milan Kučan am vergange-nen Sonntag als klarer Sieger bei der Stichwahl um das Amt des Prasidenten der Republik S!owenien hervor. Kučans Gegenkandidat, der Chef des Oppositionsbiindnisses Demos, Dr. Jože Pučnik, erhielt nur 41,6 Prozent der rund 1,2 Millionen Stimmen.
Das klare Ergebnis iiber-raschte selbst Kučan, obwoh! schon die Meinungsumfragen eine „glatte Sache" fur den gemeinsamen Kandidaten der Reform-KP Sloweniens und der Sozialisten progno-stiziert hatten. Kučan konnte zu seinen im ersten Wahlgang erzielten 44 Prozent noch fast die gesamte Wah!erschaft des liberalen Kandidaten Demšar und auch einen beachtli-chen Anteil von Kramberger-Wahlern fur sich gewinnen.
Kučan wird Kraft seiner Funktion den Gewinner der Parlamentswahlen, das Bundnis Demos, mit der Re-
Die 32jahrige Juristin und burgenlandische Kroatin Mag. Terezija Stoisits ist vom BundeskongreB der Griinen Alternative am vergangenen Wochenende in Pingau (Salzburg) als Minderheiten-
gierungsbildung beauftragen, wobei Dr. Pučnik erklarte, das nicht er, sondern die starkste Einzelpartei im De-mos-Bundnis den Mandaten fur die Bildung der neuen slo-wenischen Regierung stellen werde. Als Demos-Chef wer-de er jedoch bleiben.
Was eigentlich langst eine Selbstverstandlichkeit sein muBte, wurde nun als groBes Ereignis begangen:	die
Raumlichkeiten der Neuen Burg in Volkermarkt/Veliko-vec standen erstmals auch fur eine slowenische Veranstal-tung zur Verfiigung, nach-dem jahrelang selbst ein slo-wenisches Lied aus Kinder-mund verboten war.
Grund freilich fur den Ob-mann des Christlichen Kul-turverbandes, Dr. Janko Zer-zer, ali jenen zu danken, „die beigetragen haben, daB wir heute von einem neuen An-fang sprechen konnen." Der
kandidatin der GAL bei der Nationalratswahl 1990 bestatigt worden. Stoisits war am 8. April vom Minderheiten-kongreB der Griinen Alternative in Wien fur dieses Mandat gewah!t und dem BundeskongreB in Vorschlag ge-bracht worden. Stoisits kan-didiert damit an 1. Stelle fur das Reststimmenmandat des Wahlkreisverbandes West und hat ausgezeichnete Chancen ins Parlament ge-wahlt zu werden. Das gleiche gilt fur den bisherigen Behin-dertensprecher der Griinen, Srb, der - im Gegensatz zum Karntner Slowenen Karel Smolle - wiederum das Ver-trauen fiir sein Mandat erhielt.
Dank galt dabei vor allem den beiden SPO-Stadtraten Maria Zelloth und Peter Aist-leitner, die auch durch den Besuch des Konzertes s!owe-nischer Jugendchore ihr Eintreten fiir das Miteinander unterstrichen.
Zu diesem gleichberechtig-ten Miteinander wird es aber wohl noch ein weiter Weg sein, denn die Erlaubnis fiir das sonntagige Konzert kann hochstens nur als kleiner Schritt dazu angesehen wer-den. Denn eigentlich geschah nur etwas, was ja wirk!ich au-Ber Diskussion stehen mtiBte.
Mi!an Kučan kiarer Sieger bei Prasidenten-Stichwah!
— Pučnik bieibt Demos-Chef!
Erstmais: Neue Burg offnete Tore fiir s!owenisches Jugendkonzert
4 24. aprit 1990
Pr/zor /z kabareta, /(/je navdaš// pub//ko
Nov spored in nova kaseta ansambta ,,4J"
Kdor želi biti dandanes prisoten na glasbenem področju, mora v svoje delo vložiti mnogo truda. To še posebej velja za vokalno-instrumen-talno glasbo, ki je - tudi med našo narodno skupnostjo -razmeroma dobro razvita in kvalitetna, skratka konkurenca je velika.
Toda ansambel „4J" ima še posebno težaven položaj, ker se ne prišteva med ansamble s komercialnimi interesi, saj ne igra za zabavo, torej tudi ne na veselicah. Ansambel nastopa samo na koncertih oz. kulturnih prireditvah, ker s svojo glasbo posreduje kulturo posebne vrste. Prav zaradi tega je prizadevanje teh štirih fantov in vseh, ki jim pomagajo, vredno občudovanja, kajti ansambel „4J" je uspel že od vsega začetka. Čeprav deluje šele dobra tri leta in pol, je že izdal samostojno zvočno kaseto in katalog, nastopil na številnih koncertih in drugih prireditvah.
Minulo soboto je ansambel „4J" spet stopil pred javnost, ko je priredil samostojen koncert s kabaretističnimi vložki v dvorani gostilne Šoštar v Globasnici. Spet je presenetil z izvirno glasbo, napisano na izbrana besedila z globoko, čestokrat satirično ostro pa tudi humorno vsebino. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo veliko dvorano, je bilo nad izvajanjem pretežno novih skladb navdušeno. To so kompozicije, ob katerih se
človek zamisli, nasmeji ali pa tiho sprejme kritično besedo in nauk.
Sobotni koncert pa je bil tudi prava priložnost za predstavitev nove zvočne kasete ansambla „4J", ki je s tem ponovno potrdil svojo delavnost in kreativnost. Vsem, ki jim je glasba s takim poslanstvom pri srcu, priporočamo, da kaseto (njena cena znaša 130 šil!) kupijo, na voljo je v vseh krajevnih posojilnicah in v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Glasba pa ni edino izrazno sredstvo ansambla „4J", saj je imel tudi v Globasnici na sporedu kabaretistične točke. V njih so se člani ansambla v zelo domiselnih satiričnih poantah krepko sposodili koroške nacionaliste in tudi tajnikoma obeh slovenskih političnih organizacij in državnemu poslancu Smol-leju niso prizanesli. Škoda, (ali pa sreča) da niso bili prisotni.
V soboto smo brez dvoma doživeli svojevrstno koncertno prireditev, ki nam je bila v zabavo in razmislek. Obiskovalci so poleg kasete prejeli še katalog, v katerem se ansambel predstavlja s svojim delom. Besedila so objavljena tudi v nemščini (prevedel jih je Fabjan Hafner). Ansamblu „4J" iz srca želimo, da bi ga na gostovanje povabilo več naših krajevnih društev. Kvaliteta in vsebina njegove izpovedi to zaslužita!
/Insambe/ „4J" med svo/fm nastopom
HEUTE
!M
SLOVENSKJ
VESTNIK
Die Seite ftirunsere deutschsprachigen Leser/innen

Reinprecht-Lobeshymne auf das „Padagogenmodeii" — Droht neue Aushohiung des Schuigesetzes?
Antrittsbesuch Dr. !van Brneiic
Der neue jugoslawische Botschafter in Wien, Dr. Ivan Brnelič, hat in Beglei-tung des Botschafters Al-fons Naberžnik und General-konsul Borut Miklavčič im Rahmen seines Antrittsbesu-ches in Karnten auch der Pra-sidentin des Karntner Land-tages, Karin Achatz, die neueste Entwicklung in Ju-goslawien mitgeteilt und auf die bereits staattgefundenen Wahlen in S!owenien und in Kroatien hingewiesen. Der Blick sei in die Zukunft ge-richtet und eroffne die Chan-ce vermehrter Zusammenar-beit der Nachbarlander in vielfacher Hinsicht. Prasi-dentin Achatz betonte, da<3 sie die positive Entwicklung sehr begruBe und ein Schwer-punkt der zukiinftigen Zu-sammenarbeit im Raume ARGE Alpe-Adria die Um-weltpolitik darstellen musse. Zuvor hatte der neue jugosla-wische Botschafter ein aus-fiihrliches Gesprach mit Ver-tretern der beiden sloweni-schen Zentralorganisationen in Karnten zur Volksgrup-penfrage und anderen aktuel-len politischen Themen ge-fiihrt.
Der stellvertretende Vor-sitzende der s!owenischen Grunen, Vane Košnik, hat bei einer Pressekonferenz in Belgrad bekanntgegeben, das Atomkraftwerk Krško in Slowenien solle bis Ende 1995 zugesperrt werden. Dar-auf habe sich das Wahlbund-nis Demos geeinigt, das bei den Partamentswahlen am 8. April die absolute Mehrheit in der gesellschaftspoliti-schen Kammer (47 von 80 Mandaten) die absolute Mehrheit erreichte, erklarte Košnik nach einer Meldung der amtlichen Nachrichten-agentur Tanjug.
In Jugoslawien gilt bis zum Jahr 2000 ein Baustopp fiir Kernkraftwerke.
In der Vergangenheit hatt vor allem Osterreich darauf gedriingt, daB Krško auBer Betrieb genommen werden solite. Die scheidende slowe-nische Regierung hatt dieses Ansinnen jedoch mit dem Hinweis zuruckgewiesen, es handle sich um ein „sicheres" Kraftwerk. Bei seinem Be-
Eine unangebrachte Lo-beshymne auf das „Karntner Padagogenmodell" bzw. nach wie vor umstrittene Minderheitenschulgesetz vom 8. Juni 1988, welches u. a. Elemente der Segrega-tion beinhaltet, glaubte am vergangenen Freitag der Amtsfiihrende Prasident des Landesschulrates fiir Karnten, Prof. Hugo Reinprecht, den Medien prasentieren zu mussen. Um es vorwegzu-nehmen: der Versuch miB-lang fast vollends: keiner der kritischen Journalisten konn-te dem seit nunmehr zwei Jahren praktizierten Modeli etwas besonderes Positives abgewinnen.
Prasident Reinprecht muB-te im Verlauf der Pressekonferenz so manche seiner Aus-fiihrungen relativieren, kritischen Einwiirfen von Journalisten beipflichten und muBte sich sogar den Vorwurf eines weiteren Spaltungsversuches der Karntner Slowenen gefal-len lassen.
So wollte Reinprecht die Verantwortung dafiir, daB
such in Jugos!awien - der Slovenski vestnik berichtete -hatte Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky Anfang April mit seinem jugoslawi-schen Kollegen Ante Markovič vereinbart, eine bilaterale Expertenkommission zu Fra-gen der Energiepolitik einzu-setzen, die sich auch mit dem AKW Krško befassen solite.
Vertreter von rund 30 Okologiebewegungen und -parteien in Jugoslawien war-fen Regierungschef Markovič bei der Pressekonferenz in Belgrad vor, den Bau von Atomkraftwerken in Jugosla-wien grundsiitzlich zu befiir-worten.
S!oweniens Ministerprasi-dent Dušan Šinigoj erklarte vergangenen Mittwoch im Gesprach mit dem Karntner Landeshauptmann Jorg Haider, daB eine SchlieBung des AKW bis Ende 1995 eher un-realistisch sei. Ein Ausstieg aus der Atomenergie, d.h. die SchlieBung von Krško wiirde S!owenien rund zwei Milliarden Dollar kosten...
30. November 1990 fixierte Frist fiir die BeschluBerfas-sung*der Gesetzesnovelle im Parlament nannte.
Reinprecht kiindigte in der Pressekonferenz auch die mogliche Einfuhrung von „unverbindlichen Ubungen" in Slowenisch auch im au-tochthonen Siedlungsgebiet der Karntner Slowenen an, was eine weitere Aushohiung des zweisprachigen Elemen-tarunterrichtes darstellen wiirde. Er personlich sei fiir eine derartige Regelung „fur das ganze Bundesland" erklarte Reinprecht auf die diesbeziigliche konkrete Fra-ge. Auch der Rat der Karntner Slowenen habe der Ein-fiihrung solcher unverbindli-cher Ubungen im Volksgrup-penbeirat zugestimmt.
Als besondere Erfolge des seit 1988 geltenden Minder-heitenschulgesetzes hatte Reinprecht zuvor die Verbes-serung der Sprachkompetenz bei den Schulern, die bessere Betreuung der Kinder in den „rein deutschen Klassen", die Erreichung eines „unglaubli-chen MaBes an Integration", sowie die positive Stellung einer groBen Mehrheit der El-tern und auch der Volksgrup-pe genannt. Auch die Anmel-bei der Novellierung des Ge-setzes nicht alles so glatt ge-he, jener kritischen Gruppe der Karntner S!owenen zu-schieben, die schon immer gegen die Trennung von Schulkindern aufgetreten (varen. Gleichzeitig lobte er die „konstruktiven Krafte" in der Volksgruppe.
Solite eszu keiner Eini-gung kommen, so habe jedoch die slowenische Volksgruppe (als Ganze) die Ver-antvvortung dafiir zu tragen, fiihrte Reinprecht, der auch gleich die Mittel, mit denen Druck auf die slowenische Volksgruppe ausgetibt wer-den soli, beim Namen nannte: die zweisprachige Han-delsakademie und die offent-liche zvveisprachige Volks-schule in Klagenfurt. Beide Schulen konnten im Falle von weiteren Verzogerungen moglicherweise nicht mit dem Schuljahr 1990/91 ihren Betrieb aufnehmen, deutete Reinprecht in der Pressekonferenz an
„Aus" fur AKW Krško bis Ende 1995? — Termin fur Šinigoj unreaiistisch
„A!pe-Adna-a!ternativ" weist KHD Angriffe gegen zweisprachige HAK entschieden zuruck
Als undemokratisch und gegen die Verstandigung zwi-schen den Volksgruppen ge-richtet bezeichnet der Ob-mann des im Janner dieses Jahres gegrundeten Vereines „Alpe-Adria-alternativ", Mag. Werner Wintersteiner, die jiingste Stellungnahme des Karntner Heimatdienstes gegen die Errichtung einer
zweisprachigen Handelsaka-demie.
„Es ist bedauerlich, daB die Idee einer Alpen-Adria-Schule gegen die Rechte einer Volksgruppe ausgespielt wird", so Wintersteiner wort-lich, wo doch die Zukunft un-serer Region - durch die De-mokratisierung in Slowenien
noch verstarkt - in der Bereit-schaft zum Erlernen beider Landessprachen liegen wiir-de. Deshalb miiBten, argu-mentiert der Verein „Alpe-Adria-alternativ", die Vor-aussetzungen dafiir, etwa die Einrichtung von zweisprachi-gen Kindergiirten, zum Nut-zen beider Karntner Volksgruppen geschaffen werden.'
Kof ofroc/ /z ^koc/)ana so fud/ drug; poraza//' s^oje pevske sposobnost.	s/Ae. Mo/iar
Slovenska pesem prv ič v Neue Bm^
Vse doslej so bila vrata velikovškega Neue Burg za slovenske prireditve zaprta, vse doslej v teh prostorih ni smela zadoneti slovenska pesem niti iz otroških grl. Nedeljska prireditev pa še ni vzrok za prešerno veselje, temveč v bistvu šele prvi korak k samoumevnosti, ki bi morala vladati tudi v Velikovcu.
Kljub temu pa je bilo seveda umestno, da se je predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer v svojem nagovoru še posebej zahvalil mestni svetnici za kulturo Mariji Zel-loth in mestnemu svetniku Petru Aistleitnerju (oba SPO), ki sta s svojo iniciativnostjo v veli-kovškem mestnem svetu končno dosegla, da bo Neue Burg v bodoče dosegljiv tudi za slovenske prireditve. Da je vsaj omenjenima predstavnikoma velikovške občine ta odprtost tudi dejansko pri srcu, sta ne nazadnje dokazala tudi s tem, da sta se nedeljskega srečanja mladinskih zborov udeležila ter zagotovila, da je to več kot le simbolična gesta.
Srečanje mladinskih zborov kot tako je nudilo pregled delovanja mladih slovenskih pevcev in njihovih sposobnosti.
Malčki so se deloma tudi prvič predstavili tako številni publiki, zato je bila trema marsikaterega nastopajočega razumljiva, zagotovo pa je bil še večji ponos, da so se lahko predstavili na posebnem srečanju mladinskih zborov in se - hote ali nehote - med seboj tudi pomerili.
Za uvod v revijo mladinskih zborov je poskrbela vokalno-instrumentalna skupina domačega prosvetnega društva „Lipa", ki je za to priložnost izbrala črnsko pesem o „srečnem dnevu", o katerem je spregovorila tudi predsednica „Lipe" Zalka Kuchling: „Zadovo!jni smo, da smo končno dobrodošli tudi v velikov-škem Neue Burg. Da se naroda soseda lahko približata, lahko vidimo tudi na današnji prire-
Med gosti.' A/sf/e/fner in Ze/iotb (z desne;
ditvi, zahvala pa velja vsem, ki so se prizadevali za to, da se strah pred takimi srečanji zmanjša oziroma odpravi."
Kot rečeno: koncert je bil le prvi slovenski dogodek v velikovškem prireditvenem centru. Upati je, da bo se duh tolerance dejansko ohranil. Na to pa je ne nazadnje opozarjala tudi zaključna pesem vseh zborov: ..Pozdravna", ki ni bila namenjena le včerajšnjemu dogodku, temveč tudi bodočnosti...
Andrej Mohar
Tudi saksofonista je navdušita
Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer
SP, VP in FP še naprej odklanjajo pobudo za odpiranje kulturnih meja
ŽITARA VAS. - Še pred veliko nočjo bi bil žitrajski občinski svet lahko izkazal svojo pozitivno stališče do medkulturne pobude, toda tudi v predprazničnem vzdušju je to odklonil. Občinski svet v Žitari vasi je namreč na svoji seji obravnaval tudi prošnjo kulturne iniciative KUMST za prispevek občine k obnovi kulturnega doma, iz katerega naj bi nastal medkulturni komunikacijski in izobraževalni center, ki bi prispeval tudi k razumevanju in dobremu sožitju obeh narodnih skupin v tej regiji.
Čeprav je bila prošnja za prispevek občine za KUMST dosti nižja od drugih, ki so jih odobrili prav na isti seji, so za medkulturni center glasovali le odborniki Enotne liste. Občinski referent za kulturo Kuneth (OVP) je odklonilno stališče ostalih frakcij „ute-meljil" z izjavo, da tak nizek
prispevek „ne bi zabelil zelja"... Sicer pa je Kuneth menil, da je občina že tako šele pred kratkim kupila „Haus der Heimat", v katerem namerava urediti medkulturni komunikacijski center...
V „Haus der Heimat", v katerega pravilniku je dovoljen vstop le ..domovini zvestim organizacijam", kar so vse doslej razlagali tako, da slovenski zbori, društva itd. pač niso smeli vanj? Odborniki SPO, OVP in FPO tudi niso ugodili prošnji Tomaža Petka (EL), da bi o načrtih KUMST lahko spregovoril tudi kak zastopnik te iniciative. Tako tudi ob koncu občinske seje ni bilo čutiti tistega duha, za katerega se prizadeva iniciativa KUMST: o kakem odstranjevanju kulturnih pregrad v Žitari vasi -vsaj v občinski hiši - ni ne duha ne sluha.
Bilančna vsota „Z" je najvišja
BELJAK. - Zentralspar-kasse je pred več kot enim letom poskrbela za pravo presenečenje:	ob prevzemu
beljaške hranilnice Vispa je namreč napovedala, da namerava postati tudi največja koroška banka, to pa kot dunajska firma, kije zavzemala tretje mesto med avstrijskimi bančnimi inštituti. To mesto pa je Z-banka obdržala tudi v lanskem letu, saj njen letni obračun izkazuje celo porast bilančne vsote za 6,7 odstotka ali 14,8 milijarde šilingov. Predvsem pa pravijo, da so se zvišale hranilne vloge pa tudi posojila, medtem ko so se izmed novosti najbolj obnesli delniški papirji „Z".
Pri „Z" pa so tudi s poslovanjem na Koroškem zelo
Strokovna ekskurzija
CELOVEC. - V okviru mednarodnega lesnega sejam v Celovcu se bodo strokovnjaki gozdarstva odpravili tudi na strokovno ekskurzijo v področje Pohorja in Slovenj Gradca, kjer bodo preučili lesno gospodarstvo Slovenije in njegove razvojne možnosti. Ekskurzijo bosta vodila dr. Mlinšek iz Ljubljane in inž.
Lackner iz Celovca.
Na ekskurziji pa si bodo ogledali tudi razstavo slovenskih likovnih umetnikov.
zadovoljni. Pravijo celo, da se je prodor v druge zvezne dežele zelo obnesel. Tako „Z" zdaj na Koroškem upravlja skupno s 140.000 konti, od tega je 66 odstotkov hranilnih, z regionalno bilančno vsoto 15,5 milijarde pa je „Z" postala tudi največja koroška hranilnica. Pri „Z" na Koroškem pa so posebej ponosni tudi na dejstvo, da so dali skoraj 16% posojil turizmu, poleg tega pa je „Z" podprla tudi vrsto kulturnih, gospodarskih in družbenih prireditev.
Razvojne možnosti za „Z" pa po besedah njenega predstavnika dr. Farkaša vlivajo optimizem, saj si veliko obeta predvsem od poslov z vzhodnimi državami.
Vabilo
BONEY M
in concert
dne 29. aprila 1990 ob 22.00 uri
v igrainici Siovenj Gradec
Vstopnina: 95 šil.
Vstopnice lahko dobite v pisarni Gala-Austria, Rosentalerstr. 34/1, Celovec, tel.: 0463/55 119.
GALA
Datum		Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Tnmk		Klub KDZ,	SREČANJE SLOVENSKIH ŠTUDENTK	
24.4.		Domgasse19,	IN ŠTUDENTOV	
18.00		3. nadstropje,	Celovec	
Torek		Mestna hiša	„POT SLOVENIJE V EVROPO" SPREMEMBA	Club tre popoii
24.4.		v Celovcu	PRAVNIH IN GOSPODARSKIH STRUKTUR	
9.30			predavata: dr. Roland Grilc, Celovec,	
			mag. Janko Arah, Ljubljana.	
Sreda		v društveni sobi	KONCERT GLASBENE ŠOLE	Glasbena šola
25.4.		nad posojilnico	nastopajo učenci raznih	SPD ..Edinost"
19.00		vškofičah	oddelkov	
Sobota		Pri Schwarz!u	POMLADNI KONCERT-sodelujejo:	Društvo godba na
28.4.		v Pliberku	Godba na pihala Šmihel, Jazz-ansambel	pihala Šmihel
20.00			..Cambrige Kut'n" iz Celovca in Big-Band	
			DGNP Šmihel	
Sobota		kulturni dom	KONCERT ROCK SKUPINE BRUJ!	SPD„Rož",SPZ
28.4.		v Šentjakobu	z Gradiščanske	
20.30				
Sobota		Posojilnica-	SLAVKO AVSENIK IN FRANC KOŠIR	
28.4.		Bank Podjuna	delita avtograme	
9.-11.00				
Sobota		hotei Obir	LOVSKI PLES igra - ansambei	Lovski zbor
28.4.		v Železni Kapli	Dobri prijatelji	
21.00				Železna Kapla
Sobota		kulturni dom	PREDSTAVITEV KASETE „JURl MURI V AFRIKI"	
28.4.		na Radišah	nastopata: Gabriel Lipuš in Polde Bibič	
15.00				
Sobota		Galerija Rožek	ZA ZAKLJUČEK RAZSTAVE Pogovor z umetnico Gerhild Tscha-	
28.4.		vSemislavčah	chler, nato bere Heino Fischer iz knjige „Der betorende Gianz der	
18.-20. ure			Dummheit" (Esther Vilar)	
Nedelja		farna dvorana	PREDSTAVITEV KASETE „JUR1 MURI V AFRIKI"	
29.4.		vŠentlipšu	nastopata: Gabriel Lipuš in Polde Bibič	
9.30				
Nedelja		ljudska šola	SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV	KKZ
29.4.		v Bilčovsu	nastopajo: otroške skupine z Gur, iz Roža in	
14.30			Celovca; v drugem delu bosta nastopila Gabriel	
			Lipuš in Polde Bibič z otroško pravljico T. Pavčka	
			..Juri Muri v Afriki"	
Petek		Kulturna taberna	LITERARNO BRANJE-Andrea	Kulturno društvo
4.5.		Pri Joklnu	Konrad in Fabjan Hafner bereta	„Pri Joklnu"
20.30		v Celovcu	iz svojih del	
Sobota		kulturni dom	TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI	KKZ
5.5.		v Šentprimožu	gostuje: Mestno gledališče ljubljansko	
20.00			v nedeljo, 6. maja, ob 14. uri pri Cingelcu na Trati in ob 20. uri v farni	
			dvorani v Šentjakobu v Rožu	
				
				
				
Celovec				
	- Galerija Stadthaus - Marc Chagall, 100 jedkanic, do 22. 4. -			
Kulturna taberna			„Pri Jokinu" - Simon Veratschnig, cikel o	
Egiptu, do 28. 9. 1990. - Galerija Mohorjeva -				Stanko Sadjak,
Na poti domišljije, do 30. 4.1990.				
Ljubljana				
- Galerija Slovenijales - Valentin Oman, slike na platno, do 30.				
aprila 1990.				
- Galerija Tinje - Ljubica Ratkajec - Kočica - slike in skulpture iz				
keramike in stekla.				
Semislavče				
-Galerija Rožek-			- Gerhild Tschachler-Nagy-Detours.	
Zveza koroških partizanov tudi ietos organizira tradicionaino potovanje. Tokrat v Toskano v Italiji, od 4. do 8. maja. Stanovati bomo v hotelu v termainem kopaiišču Montecatina, od tam si bomo na izietih ogiedali znamenitosti mest Siena,
v Pizi, dovolj pa
Cena petdnevnega potovanja v dvoposteijnih sobah znaša 3.180 šil., za enoposteijno je dopia-čiio 480 šil., v ceno je vračunan polpenzion z zajtrkom in večerjo. Vozil nas bo zanesijivi šofer Hanzej z udobnim Sienčnikovim avtobusom. Prijavite se čimprej po telefonu: dopoidne 0463/ 513752, popoldne 0463/210704, ali pri Milki Kokot tel. 0463/514300-40.
Za organizatorja: Janez Weiss
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 20.4.1990
Firence^ Lucca in poševni stolp bo tudi prostega časa.
dobite (šil.) plačate (šii.)
za 1 ameriški doiar	$	11,55	12,15
za 1 angleški funt	E	18,85	19,85
za 100 franc, frankov	f	204,50	214,50
za 100 ital. tir	Lit	0,935	0,985
za 100 dinarjev	DiN	90,00	110,00
za 100 švic. frankov	sfr	781,50	805,50
za 100 hoiand. guidnov Hfi		615,00	633,00
za 100 nemških mark	DM	693,90	711,90
Posredujeta: Posojiinica-Bank
Zveza-Bank, Ceiovec
7 S 20	30	31	33	(28)	11X	111	121	111
Joker: 204663	b.j. Stava: 3:1.2:0, l:t, 1:0	b.j..
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Ce!ovec/K!a-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Usmeijenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
Izdajatelj in zaiožnik/Herausgeber und Verieger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser StraBe 16,9020 Celo-vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugostavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280Šil.); za Jugoslavijo 400 din. (za penzioniste 310 din ).
4	A	B	C	D	E
1	3	9	9		
2					
3					
4					
5					
6					
Križanka s slovenskim pesnikom
VODORAVNO: 1 kra
tiča za Zvezo historikov; 2 glavno mesto afriške države Senegal, pomembna afriška luka; 3 starinski izraz za plug; 4 ime pesnika pod 5. vodoravno; 5 priimek slovenskega pesnika iz 19. stoletja, čigar precej pesmi je ponarodelih, avtor ciklov Obujenke in Obrazi; 6 naslov oratorija skladatelja Handla; tudi tuje moško ime, oblika imena Elija /iz črk besede ELISA/;
NAVPIČNO: A mapa, sveženj uradnih spisov, ki se nanašajo na določeno zadevo ah osebo; B dobri duh iz Shakespearove drame Vihar, tudi zračni duh iz Goethejevega Fausta; tudi ime ameriškega satelita, ki so ga lansirali leta 1962; C safir, smaragd,
rubin, ametist so dragi-
- ; D travnik za gozdom, tudi ime vasi pri Trebnjem na Dolenjskem /iz črk besede OKLAZA/; E grški bog časa, eden od Titanov, ki je požrl vse svoje otroke razen Zevsa /tudi Kronos/ sestavi! Jože Petetin
/van Do/enc
Za dolar človečnosti

„Ali bi Steve kaj vedel o tem?"
„Poskusi pri njem. On sreča mnogo ljudi."
„Jutri se oglasim v njegovi čistilnici."
Janet se ni čudila, ko je zvedela, kako je z menoj.
„Moja prijateljica mi je tisti kraj dobro opisala. Nikoli več ni šla nazaj - tudi iz avtobusa ni več hotela pogledati v tisto smer."
Povedal sem Dušanu o Davidovi avtomobilski nesreči.
„Zelo tragičen konec!" je
reke). „Menda si ga ni zaslužil."
„Prav gotovo ne", sem mu pritrdil, bil je človek, kot se spodobi.
„Na cesti je končala tudi moja ..Indijanka", ki sem ti jo pokazal. Zdaj je pravi čas, da slišiš, kako se je končala moja zgodba. Do kraja sem se držal izročila, kot sem ga bil slišal."
Po večerji je Dušan zares potegnil iz omarice tiste liste z zgodbo o Indijanki in jih razgrnil pred seboj na mizi.
..Prebral ti bom samo zadnji del, vse drugo lahko kdaj
preletiš sam, ko boš spet pri nas," je začel. „Važno je, da zveš, kaj se dogaja na tem kontinentu, to pa najbolje predočijo moji zadnji listi."
„Že poslušam."
„Nisem ti še povedal, da ji je bilo ime Jacque!ine in da sta se s Samom Marinom močno ljubila. Kot mož in žena sta živela skupaj... A jo je potem Sam vseeno nekega dne izgubil. Ona si je mislila, dajo je zapustil, kar ni bilo res, in je za vedno odšla iz njegovega življenja. Vsega je bil kriv nesporazum, kakor se to večkrat dogaja z nami vsemi.. Moj konec pripoveduje o tem, kje in kako jo je spet našel."
Moj prijatelj je narahlo zakašlja), kot iz zadrege, nato je počasi prebral naslednje strani:
Ob večer/h s/ je Sam ž/vo v duhu s//ka/, kaj se /a čas dogaja z Jacque//r?e, kjerko/; pač je. Očka/ s/ je, da je sam kdv njene nesreče. Mora/ b/ jo b/7 zak/enk/ v sobo, kadar
je odhaja/po svoj/h pof/b. /Ve zato, ker teče po njen/h ž//ah /nd/janska kr/, o kafer/ frd/jo mnog/ be/c/, da je n/ mogoče rkajk/ /n se j/ tud/ n/ mogoče upret/. Mora/ b/ jo zapret/ v sobo, ker ne pozna še vsega gorja, k/ prež/ nanjo v svetu be/ega č/oveka. Mošk/, p/jan; mošk/ jo bodo /zkor/šča//, dok/er bo še sočna /n m/ada. S/a bo /z roke v roko, dok/er
ne bo v f/sf/h zad/m//en/h skrk/h sobah /n bezn/cah osfare/a /n onemog/a. MorZ/a bo otroke, k/ j/h ne bo sme/a spočet/, /n vsak dan bo// bo sovražka be/ce. Morda ta čas so vraž/ tud/ mene, je sk/en/7.
Tako je ž/ve/ s svojo bo/ečo vestjo /efo dn/, sam /n brez //ubezn/.
Za ob/efn/co njenega odhoda ga je pot spet zape/ja/a v IA//nn/peg. Ob/ska/je defek-f/va, kateremu je nekoč naro-čk, naj mu po/šče Jacgue//-ne.
„ Dobro, da ste pr/š//," ga je spreje/ možakar za p/sa/no m/zo, k/ se je b// medtem še bo// zred//. ,,/Vek/ /nd/janec m/ je prejšnj/ mesec pr/po vedo-va/ o dek/efu, k/ ustreza vašemu op/su. V/de/ jo je v nek/ zasebn/ /gra/n/c/ rudarskega mesteca L. L. Toda boj/m se, da smo prepozn/. Ženska, o kafer/ m/ je govor//, je pr/ kraju svoj/h moč/. Zago-
jka/jc /rr/hoftaj/č)
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TVSLOVEN!JA
TEDN!NATELEV!Z!J!
TO 24.4.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Alexis Sor-bas; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Praksa Bulovvbo-gen; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 ..Univerzum" - v kraljestvu polnočnega sonca; 21.07 Giu-lia; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Nevidni tretji; Aktualno; 0.25 Miami vice; 1.05 Poročila.	16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; Zveneča Avstrija; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Šport; 0.30 Aktualno.	9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; Šolska tv: Kmečki upori na Slovenskem; 10.30 Mozaik; 11.00 Sedma steza; 14.30 Sova - Skupaj na sledi; 16.45 Mozaik; 17.45 Spored za otroke: Lonček kuhaj; Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; Dnevnik; 20.05 Moja poslednja sanja; 21.00 Evrosong; Dnevnik; 22.10 Sova - Skupaj na sledi.
SR 25.4.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Nevidni tretji; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Praksa Bu!owbo-gen; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Dediščina Guldenbur-govih; 21.00 Pogledi s strani; 21.10 Tragedija Greneville; 22.50 Kralj pomorskih roparjev; 0.20 Miami vice; 1.05 Poročila.	16.55 Leksikon umetnikov; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Vitez omizja; 22.05 Čas v sliki; 22.30 Vojska brez bodočnosti?; 23.15 Težišče: Evropa; 0.15 Aktualno.	9.00 Mozaik: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka; 9.10 Silicijev horizont in lepota in narod; 10.00 Poslednja sanja; 15.30 Sova - Skupaj na sledi; 16.45 Mozaik: Španija; Po sledeh napredka; 18.05 Spored za otroke: Okrogle o Veržejcih; Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Trio Novšak; 22.05 Dnevnik; 22.20 Kako smo volili; 23.20 Sova - skupaj na sledi.
V CE 26.4.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Kralj pomorskih roparjev; 14.20 Batman; 14.45 Hiša na Eaton trgu; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Praksa Bulowbogen; 19.30 Čas v sliki; Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Show-mix; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka; 23.10 Aktualno; 23.15 Šport; 0.45 Poročila.	17.10 Leksikon umetnikov; 17.10 Opazovanje narave močvirij na Poljskem; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Kavarna Central; Film po želji; Poročila.	9.00 Spored za otroke: Grizli Adams; Šolska tv; 10.20 Alpe-Jadran; 15.30 Sova-Skupaj na sledi; 16.30 Dnevnik; 16.45 Mozaik; Šolska tv; 18.00 Spored za otroke: Ciciban, dober dan; Ovčar Hobo; 19.00 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Bluebell; 20.45 Tednik; 21.50 Dnevnik; 22.10 Dediščina, slov. film; Videostrani.
RADIO KOROŠKA Torek, 24.4.:	18.10-19.00 Partnerski magazin: Dobrla vas, življenjski prostor Sreda, 25.4.: Glasbena sreda (Gost: Tine Wast!) 21-22: Večerna oddaja Četrtek, 26.4.: Rož-Podjuna-Zilja		Teden radijskega srečanja v Dobrii vasi Slovenski spored koroškega radia bo še ves teden v znamenju srečanja v Dobrii vasi. Po včerajšnji oddaji, v kateri je bi) gost kom. svet. Franc Rutar, se bomo danes oglasiti s partnerskim magazinom, v katerem bomo predstavili živijenjski prostor Dobrla vas. Tudi gost v glasbeni oddaji v sredo je doma v občini Dobrla vas: Martin Wastl. Kulturno zgodovinsko sliko o dobrolskih proštih vam bomo ponudili v petek. V soboto 28. aprila pa boste prisluhnili oddaji vošči) Od pesmi do pesmi - od srca do srca, tudi tokrat se bomo v živo oglasili iz dobrolske giavne šole.	
ORF sporoča, da bo celovški radio posnetke s predstavitve knjige „Vsaka vas ima svoj glas II. del" (22. 2.1990 v Vogrčah) oddajal v torek, 24. aprila 1990, ob 16.30 uri.			
V kraljestvu poinočnega sonca
Torek, 24. 4.1990, TV Al, 20.15 - Tokrat bo na sporedu drugi det oddaje V kratjestvu potnočnega sonca, ki jo je avstrijska tetevizija vktjučita v niz oddaj „Univerzum". Najmanj štiri tedene dobe so obtikovate 2000 kilometrov dotgo obato skandinavskega pototoka. Še pred 1800 teti je bit pokrit s 5000 metri debelo tedeno odejo. Ko se je ted začet topiti, se je pričeta formirati skandinavska dežeta, ki se danes premika. V oddaji bomo videti dokumentacijo Moria Manna o vptivih tega geotoškega razvoja na živtjenje živati in rasttin tega predeta sveta.
Dediščina — siov. barvni fiim
Četrtek, 26. 4. 1990, TV Stovenija 1, 22.10 - V
retrospektivi stovenskega filma bo tokrat na sporedu fitm Dediščina, za katerega je scenarij napisat Matjaž Ktopčič, ki je fitm tudi zrežirat. Osnovna vsebina fitma je Cankarjev Hlapec Jernej. Gre torej za prikaz socialnih problemov na kmetih oz. med-čtoveških odnosov. V fitmu igrajo Potde Bibič, Mitena Zupančič, Bernarda Oman, Radko Potič, Judita Zidar. Jerica Mrzel in drugi.
	Die Friihjahrskollektion
K	Vigredna koiekcija
^LKS	Meziorte primavera 1990
Thoma: Moke (Mien/Sooger): „(ICH) SELBST (ICH)" — Metollplostik. Vernissoge 27. 4. Mavi Kolektivizem (Ljubljane): Plakate X Dtutkgraphiken. Vetaissage
Grapa Kegla (Zagreb): „0eer Oaager — Opasoost od jelena". Musik- & Videoperformonee tur Mensch, Tier und Mastbinen
3. 5. Gert tenke (KiogenM: „0ie tibersohallgestbwiad!gkeit der Musik". (Klangproben — klageafurter tesangen zur iistbetik)
4 4.5. Rdeti Filet (Ljubljana): ..Zenit" — Kosmokynetisches tbeoter. Ein Dramaobservatoriam
4 2.5. Rdeti Filet (Ljubljana): ..Zenit" — kasmokynetis[hes tbeoter. Ein Dromaobservatotium
4 7.5. Gert Jonke (kiogenfurt): „Sonitwut oder der Obrennrastbinist". Eine Ibeatersonote. Lesepremiere (1. leil)
4 8. 5. Theotrum Germnnitam Emonne (Ljubljana): .Der binaige Sobn und das Publikum".
Ein Stijck von keinbard B. Gruber (Gtoz)
23. 5. Tentro Velemir (trieste/Irst): ..Androides '8?" & „LJn piimo movimento". Oie Basaglia-Sbow
25. 5. Die Vogel Europos (Wien): Pop en avant konzert
34.5. Gert Jonke (klagerrfurt): „Snnitwu! oder der Olirenmastbinist". Eine Ibeatersonote. Leseptemiere (2. teil)
4.6. Borghesio (Ljubljano): Visual Elettrohcnt. konzert 4 3. 6. Stotion Rose (Wien): ..Puhlit Bniin-llisfo". San & Lumiete. (GanafaJour 'SO)
Akcija
Šfcvitne priznane organizacije v Avstriji, med njimi Avstrijska tiga za čtovekove pravice, Avstrijska zveza visoko-šolcev, organizacije različnih strank ter ugiedne osebnosti iz avstrijskega potitičnega in kutturnega živtjenja so sprožite akcijo ..Kampanja za Av-
strijo". Z njo žetijo prispevati k izboljšanju ugleda Avstrije v inozemstvu.
Njen cilj je, da avstrijska vlada takoj prekliče sklep o obveznih vizumih za Rumu-ne, Bolgare iti Turke ter da avstrijska politika končno začne ustvarjati tako strukturne kot finančne možnosti, ki naj bi azilantom omogočile, nov začetek v Avstriji, ne pa da jih izolira.
LESERBRIEF
Der KHD und die Tatsachen
Auch in seiner letzten Ausga-be von „Der Kamtner" (Nr. 13 (95) - April 1990 schreibt der KHD (Obmann Dr. Josef Feldner) auf Seite 11:
„Der Kamtner Heimatdienst erhalt keinerlei offentliche Zu-wendungen - weder vom Bund noch vom Land. Im Gegensatz zu den Slovvenenverbanden (...) erhalt der KHD auch keinerlei Unterstutzungen aus dm Aus-land!"
Beides entspricht nicht den Tatsachen!
Im August 1989 eroffnete der KHD ein „Haus der Kamtner" in Klagenfurt unter Teilnahme der Kamtner Politprominenz. Dabei sagte LH Dr. Haider eine Unter-stutzung des Landes Kamten von S 80.000 zu. „Dies ist ubri-gens der einzige Betrag, den der KHD seit seinem Bestehen aus offentlichen Mitteln erhalten hat." („Der Kamtner" 11, Sept./ Okt. 1989, Seite 2).
Der KHD selbst laBt 1988 in der „Neuen Volkszeitung" verof-fentlichen, daB L. Fritsch aus Deutschland und H. Friedrich aus Deutschland dem KHD Geld spendeten (NVZ 3.2.1988, Seite 16).
Ist Deutschland fur den KHD kein Ausland?
Daraus ergibt sich, daB der Kamtner Heimatdienst es auch in seiner letzten Ausgabe von „Der Kamtner" mit den Tatsachen nicht genau nimmt.
Chr. R., Ktagenfurt
Stovenski vestnik dvakrat tedensko
Melodije moija in sonca '90
10. in 11. avgusta 90' v Portoroškem avditoriju
Festival ..Melodija morja in sonca" bo letos že trinajstič. Spet v portoroškem Avditoriju, spet v okviru Portoroškega tedna. Po uspehu lanskega festivala in mnogih uspešnicah, ki jih radi poslušamo, bo letos festival trajal dva dni.
Morda ste novo, svežo melodijo z okusom po morju in poletju že napisali, če ne, naj vas na to spomni
RAZPIS
zabavnih melodij, skladb, ki še niso bile javno predvajane. Razpisa se lahko udeležijo vsi jugoslovanski, italijanski in avstrijski avtorji.
Vsak avtor lahko na festivalu sodeluje z največ dvema skladbama. Melodije pošljite v treh izvodih, z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim ter posebej natipkanim besedilom, prav tako v treh izvodih.
Za boljšo predstavitev skladbe priložite tudi poskusni posnetek na kaseti.
Naslovu skladbe priložite ime in priimek z naslovi avtorja glasbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja. S sodelovanjem v razpisu avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in filmski program, predvajanje, izdajo na ploščah oziroma kasetah ter v notni knjižici. Na izboru sprejete skladbe avtor ne more več umakniti iz konkurence.
Izbrane skladbe bodo na festivatu izvajane v živo (voka!) na posneto giasbo.
Skladbe, ki naj vsebinsko ustrezajo imenu festivala -Melodije morja in sonca -, pošljite najkasneje do 19. maja 1990 na naslov:
Kulturni in kongresni center-Avditorij PORTOROŽ
Senčna pot 10 66 320 Portorož s pripisom „za MMS '90"
NOGOMETNO OGLEDALO
r Šport -i
Wro!ich prvi!
Peter Wrolich, obetavni slovenski kolesar, je svoje sposobnosti dokazal tudi letos na tekmi mladincev v okviru velikovških kolesarskih dne-vov. Tekmo na Djekšah je namreč odločil v svojo korist kar s prednostjo več kot ene minute (po le eni uri vožnje) in tako premagal mlade upe iz vse Avstrije. Petru k temu uspehu iskreno čestitamo!
Šahisti SG prvi!
Mladi šahisti ZG za Slovence v Celovcu nadaljujejo s serijo uspehov. Po odličnih rezultatih v pokalu šolarjev za spodnjo Koroško -Aleksander Lukan in Marko Gallob imata 6. maja še možnost za zmago - je pretekli teden sledil nadaljnji velik uspeh: štiričlanska šahovska ekipa (Aleksander Lukan, Boris Gallob, Marko Gallob in Dunja Lukan) je v kvalifikaciji za deželni finale koroškega šolskega	šahovskega
prvenstva 1990 v koncertni dvorani v Celovcu
med 15 ekipami dosegla prvo mesto. S tem se bodo mladi slovenski šahisti 17. maja potegovali za prvo ali drugo mesto na deželnem finalu.
Ekipa slovenske gimnazije je premagala obe ekipi gimnazije Jer-gitschgasse v Celovcu (2,5:1,5 oz. 4:0) glavno šolo 12 Celovec s 4:0 ter glavno šolo 2 Celovec s 3:1; - izgubila je samo roti ekipi glavne šole iz entandraža. Uspešno ekipo je vodil mag. Mirko Laussegger, sam uspešni šahist.
Gorazd Živkovič zmagat
Kotmirčan Gorazd Živkovič, član prvega moštva Slovenske športne zveze/Carimpex, je zmagovalec tradicionalnega velikonočnega šahovskega turnirja pri „Knabrlnu" v Velinji vasi. V hitropoteznem turnirju je zbral 13 točk iz 14 partij. Zmagal je pred Lojzetom Gallo-bom (12), dr. Filipom Ogrisom-Martičem (7,5), dr. Hanzijem Gasserjem (6,5), Ivkom Fermom (6), Robertom Hedenikom (5), Jožkom Boštjančičem (4) ter Gašparjem Ogrisom-Martičem.	Gorazd Ž/Vkov/č
ATSV Wo!fsberg - SAK	2:0 (2:0)
Wolfsberg, 350 gledalcev, sodnik Tscher-nitz (povprečen); postava SAK: Oraže, F. Sadjak, Štern, Čertov (62. Florijančič), Kreutz; L. Sadjak, Urank, Velik, Btajs; Hanser, M. Sadjak.
Pliberk - Molita)	0:1 (0:0)
Pliberk, 300 gledalcev, sodnik Hitzenham-mer (dober); postava Ptiberka: Ratz; Habernig, Liesnig, Terčič, Wriesnig (65. Hutter); Urnik, Krausier, Wuntschek, Pachoinig; Knauder, Škof. Ostati rezuitati: Trg-Šentvid 0:0, Breze-WAC2:1, Rapid Lienz - Wietersdorf 3:0, Klopinj - ATUS Borovlje 0:0, VSV/Beljak - Irschen odpovedano.
Dobrla vas-ASK Celovec 1:2 (0:1)
Dobrla vas, 100 gledalcev, sodnik Wu!z (dober); postava Dobrie vasi: Hofstatter; Rudolf Marin (62. Golautschnig), Sien-čnik, Karel, Opietnik; Mišic, Jorg, Prosen, Dollinger (81. Kutej); Wegscheider, Robert Marin. Goi za Dobrio vas: Robert Marin (80.).
Biičovs - Žitara vas	2:3 (1:3)
Potok, 250 gledalcev, sodnik Kuri (povprečen); postava Biičovsa: Woschitz (46. H. Schaunig); F. Ouantschnig, Schlemitz, S. Ouantschnig, J. Kuess; Partl, Hobel, Ogris (46. G- Schaunig); W. Kuess, A. Ouantschnig, Karlovčan. postava Žitare vasi: Preschern; Kuneth, Bošnjak, Komposch, Tazoll; Tazoii; Piassnig, Jan, Hodi, Kapus (80. Pleschounig); Markovitz, Hribar. Gota za Biičovs: A. Ouantschnig (18.), S. Ouantschnig (89.), Goii za Žitaro vas: -Kapus (29.), Komposch (35.), Piassnig (44 ). Ostaii rezuitati: Bad St. Leonhard-Treibach 0:2, Mostič - Frantschach 4:1, ASV Celovec - Žrelec 1:3, Vetrinj - Lie-benfels 0:1, Šentandraž - Ruda 1:1.
Podkrnos - Šmihel	1:0 (0:0)
Podkrnos, 130 gledalcev, sodnik Sereinig (dober); postava Šmihela:	Leitgeb;
Maček, Andrej, Šumnik, Juri; Gabrič, Eberwein, W. Berchtold, Grobelnik; Gros, Buchwa!d. Ostaii rezuitati: Metlova -Šentpavel 1:1, Železna Kapla-Sinča vas 2:1, Labot-Galicija3:0, Velikovec-Pokr-če 1:0, tekmi Grebinj - Globasnica in Sele - Reichenfels odpovedani.
Narobe svet S
Pravzaprav bi bil hela zatajili v odločil-	?!
Pravzaprav bi bil hela zatajili moral biti rezultat nem trenutku in niso
tekme Podkrnos - Šmihel povsem drugačen, toda po končnem žvižgu sodnika Sereiniga je od izvrstne tekme Smihel-čanov preostal le bridek izid-0:1.
Ta poraz je bil povsem nepotreben, saj so Šmihelčani prikazali eno svojih najboljših tekem v letošnjem prvenstvu. Tako je imel tudi Dieter Buchwald že v prvem polčasu najmanj tri stoodstotne priložnosti za zadetek. Toda kot Buchwald so tudi ostali igralci Šmi-
izkoristili napak obrambne vrste Podkr-nosa.
V tej igri torej Šmihel-čanom ni pomagalo, da se je Bojan Gabrič zelo prizadeval, da se je Kristijan Eberwein požrtvovalno boril za vsako žogo ter da* je tudi Andi Gros pokazal, kakšne tehnične sposobnosti ima. Ta tekma pa je nabrž vsaj utrdila že omajano samozavest. Morda bo pa boljše proti Velikovcu; točke bi bile Šmihelčanom nujno potrebne!
ESESSES
3GSS EBENIHAL 8RAUHAUSSTMSSE
TEL.042K-K173

a



		
Kr;sh)an Ebenvein f/evo), eden nay'bo//s/b Šm/be/čanov.

Črn vikend za nogometaše — zmagata je samo Žetezna Kap!a z 2:1
SLOVENSKI
VESTNIK
Bo/an Gabnč(/evo), dober organizator /gre.
1. WAC	19 10		8	1 35:13 28	1. ASK Celovec	19	11	4	4 42:22 26
2.	Trg 3.	P!iberk	19 11		4	4 26:13 26	2. Treibach	19	10	6	3 29:15 26
	19	11	3	5 33:19 25	3. Žrelec	19	10	3	6 36:18 23
4. SAK	19	7	10	2 21:12 24		18	8	7	3 28:10 23
	19	10	3	6 34:17 23		19	6	10	3 26:27 22
6.FCŠentvid	19	6	10	317:1122		19	6	8	5 19:20 20
	19	8	4	7 34:28 20	7.Vetrinj	19	6	7	6 20:17 19
8.VSV/Be!jak	18	6	5	7 22:19 17	8. ASV Celovec	19	6	6	7 25:22 18
9.Breže	19	6	5	8 32:35 17	9.Biičovs	19	4 10		5 23:23 18
lO.Kiopinj	19	6	5	8 25:35 17	M). Mostič	19	6	6	7 23:28 18
U^MohtV	19	5	5	9 22:28 15	11.Ruda	19	7	4	818:2418
	19	5	3	1115:3013		19	5	7	716:2517
13.Woifsberg	19	5	3	1118:3513	13. Dobrla vas	19	2	5	1214:329
14.Irschen	18	1	21511:504		14. Frantschach	18	3	1	1418:457
Koroška tiga
Spodnja tiga-vzhod
Kaj pa točke?
Minulega prvenstve- To pa še ni vse: tudi
nega kola so se naši nogometaši lotili očitno preveč brezbrižno: razen Železne Kaple, ki je premagala predzadnjega s pičlim 2:1, namreč noben od klubov Jv katerih igrajo slovenski nogometaši, ni uspel osvojiti točke. Tako sta zapravila možnost, da bi se približala vodečemu WAC (ta je izgubil v Brežah z 1:2) tudi Slovenski atletski klub, ki je po ničemer podobni igri podlegel ATSV Wolfsberg z 0:2, in predvsem Pliberk, ki je doma izgubil proti na 12. mestu uvrščenemu moštvu FC Molita! z 0:1.
Spodnja iiga-zahod
l.Matrei	19	10 5	4 51:22 25
2.Brnca	19	10 4	5 42:30 24
3.Trebinje	19	10 4	5 25:22 24
	19	9 5	5 30:25 23
5.Rožek	19	7 6	6 36:31 20
	19	7 6	6 33:29 20
	19	8 3	8 27:34 19
	19	8 3	8 32:43 19
	19	6 5	8 22:22 17
	19	7 2 10 33:37 16	
ll.Radenthein	19	6 4	9 28:42 16
12. Šentjakob	19	6 3	10 31:32 15
13. Magdalen	19	5 5	9 24:34 15
	19	4 5	10 23:34 13
Biičovs, ki je tako upal na zmago proti Žitari vasi, je po grobih napakah svoje obrambe podlegel z 2:3, pri čemer je legionar Karlovčan v 88. minuti zastreljal celo enajstmetrovko. Zdaj bo moral Biičovs točkovati v težki in za obstoj v spodnji ligi predodlo-čilni tekmi na Rudi.
Če k tej črni seriji prištejemo še nesrečni poraz Šmihela v Pod-krnosu (opis zgoraj), ostaja le upanje, da bodo vsaj Globašani in Selani zmagali svoji tekmi, ki sta bili tokrat odpovedani zaradi prehudih nalivov.
1.razred D
1.	Velikovec	16	17	1	1	66:9	35
2.	Grebinj	17	12	3	2	32:11	27
3.	Metlova	19	11	4	4	43:22	26
4.	Šentpave!	19	7	7	3	25:24	21
5.	ZeleznaKapla	19	6	7	6	311:32	19
h.Pokrče	19	8	2	9	26:23	18
7.	Labot	18	8	2	8	18:29	18
8.	Podkrnos	19	7	3	9	26:33	17
9.	Galicija	19	7	3	9	31:42	17
10.	GIobasnica	18	5	6	7	32:38	16
11.	Šmihel	19	6	2	11	16:24	14
12.	Reichenfels	18	5	4	9	25:34	14
13.Sin6avas	19	4	3	12	24:46	11
14.Sele	18 13 12 14:39 7