21. štev. V Kranju, dne 22. maja 1915. Leto II. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnetn uradu št.: 41.775. Pred Italilo. Salandra naznanja razrušenje trozveze in proglaša program večje Italije. — Pred izbruhom vojne. — Kaj je Italija od nas zahtevala. Poročilo „Agencia Stephani": Dvorana je prenapolnjena; navzočih je 480 poslancev. Na tribunah se nahajajo člani diplomatičnega zbora, med njimi veleposlaniki Amerike, Anglije, Francije, Rusije in Japonske, senatorji in bivši poslanci. Ko se prikaže v neki loži d' Annunzio, mu prirejajo dvorana in tribune ovacije, katerih se le ofi-djalni socijalisti ne udeleže. D' Annunzio se zahvaljuje s priklonom z glavo. Navzoče so vse politične osebnosti, razven Giolittija. Ob 2. popoldne vstopi v dvorano predsednik Marcora, pozdravljen z burnimi ovacijami. Vsi poslanci, razven 45^ofi-cijalnih socijalistov, se dvignejo in kličejo; „Živel predsednik! Temu klicu se pridruži tudi galerija. Koj nato vstopi v dvorano ministrski kabinet sJSalandro na čelu. Od vseh strani je slišati klic: .Živela vojna!" Iz centra kličejo: „Živio kralj!" Pri tem klicu postane odobravanje še večje ter doseže višek pri klicih: „Živela Italija!" Zbornica odobri protokol zadnje seje. Ministrski predsednik Saiandra predloži nato zakonski načrt, ki daje vladi za slučaj vojne izredna pooblastila. Ministrski predsednik poda nato vimenu vlade izjavo, katere posamezne stavke spremlja zbornica z burnimi klici: „Ži-ve^a vojna, živela Italija!" Le oficijalni socijalisti vztrajajo mirno na svojih sedežih. Po končani izjavi ministrskega predsednika prireja zbornica impozantne manifestacije za vojno, kralja in Italijo. Ministrski predsednik Salandra predlaga odseK, ki naj pretehta predloženi načrt ter prosi, da naj se od predsednika izbrani člani odseka takoj se-stanejo in svoje poročilo še danes predlože. Predlog se sprejme. — Zunanji minister predloži zbornici „Zeleno knjigo". Poslanci ter publika na galeriji prireja ministru prisrčne, dolgotrajne ovacije. — Predsednik naznani imena v odsek pokli- canih poslancev. Mnogi poslanci se podajo k ministrski klopi, da čestitajo ministrom. Govor ministrskega predsednika Salandra. Izjava ministrskega predsednika Salandre v zbornici se glasi: Odkar se je vzbudila Italija zopet k državnemu jedinstvu, se je izkazala med narodi sveta kot činitelj zmernosti, složnosti in miru. S ponosom lahko naznanja, da je vršila to svojo misijo s stanovitnostjo, ki se ni ustrašila niti najmučnej-ših žrtev. V zadnji, več kot 30Ietni perijodi, je vzdržavala sistem zavezništev in prijateljstev, ki so imela posebno namen, zasigurati tako čim bolje evropejsko ravnotežje in ž njim mir. Temu plemenitemu cilju na ljubo ni prenašala Italija le nedostatka varnih meja, ni mp podredila le svojih najsvetejših narodnih aspiracij, temveč je morala, zatajujoč svojo bolest, tudi gledati metodično izvrševane poskuse, potlačiti ona znamenje ;Italijan-stva, ki sta jih narava in zgodovina neizbrisno vpečatile plemenitim pokrajinam. Ultimatum, ki ga je izročila avstro-ogrska monarhija v juliju 1914 Srbiji, je na mah uničil učinek dolgoletnih prizadevanj, kajti kršil je pogodbo, ki nas je vezala z monarhijo. Ultimatum je kršil pogodbo formalno, ker je bil izročen brez prehodnega sporazuma z nami, da, ne da bi se nas bilo o njem obvestilo; kršil je pogodbo v meritornem oziru, ker je meril na to, da ruši v našo škodo škodljivi sistem teritorijalnega posestnega stanja in interesnih sfer, ki so se bile ustvarile na Balkanu. Toda v večji meri, kakor ta ali ona točka, je bil žaljen, da celo potlačen popolnoma duh, ki je napolnjeval pogodbo, kajti s tem, da so razbrz- dali najstrašnejšo vojno sveta v direktnem nasprot-stvu z našimi interesi in čuvstvi, so razbili ravnotežje, ki se naj bi bila varovala zveza in so povzročili vir^uelno, toda z neodoljivo silo, da se je zopet oživel problem nacijonalne spopolnitve Italije. Navzlic temu se je trudila vlada potrpežljivo cele mesece, poiskati poravnavo, ki bi naj zopet pogodbi izgubljeno eksistenčno upravičenost dala. Toda ta pogajanja so morala imeti svoje meje, ne le časovne, temveč tudi meje časti. Ako bi bili šli preko teh meja, bi bili razžalili celokupnost, ter čast naše države. Zaradi tega in da vzdržimo te najvišje cilje, se je čutila kraljeva vlada primorano, notificirati dne 4. maja c. in kr. avstrijsko-ogrski vladi, da preklicuje vse svoje pogodbene predloge, da odpoveduje zvezno pogodbo in da si pridržuje popolno prostost nadaljnega postopanja. Na drugi strani pa ni bilo več mogoče, pustiti Italijo brez zavarovanja in brez ugleda izolirano baš v trenotku, ko stopa svetovna zgodovina v svojo odločilno fazo. V očigled temu položaju in uvažujoč težkoče mednarodne situacije, mora biti vlada za vsako, še tako težavno preizkušnjo tudi politično pripravljena. Zato prosi potom predložene zakonske osnove za ona izredna pooblastila, katere potrebuje. Ta ukrep ni le upravičen vsled precedenč-nih slučajev pri nas in v drugih državah vsake ustavne oblike, temveč je zaeno najboljša ureditev, da celo najmilejša oblika onih pooblastil, ki mu jih daje naša zakonodaja, kadar gre za najvišji zakon, za blagor domovine. Brez samohvalnih besed in brez ponosa, toda globoko čuteč odgovornost, ki jo prevzamemo v tej uri, smo si svesti, da smo storili vse, kar zahtevajo najplemenitejša stremljenja in najvitalnejši interesi domovine, v imenu domovine in iz vdanosti do nje poživljamo ginjeno in žareče parlament in celo deželo: odpravimo vsa nasprotstva nazorov in pozabimo jih vsi odkrisrčno. Nasprotstva strank in razredov, osebni nazori, ki zaslužijo v normalnih časih našo pozornost, celo vzroki, ki I K. Sendomirski samostan. Dalje. „Cela obširna okolica tu in pa prostor, kjer se sedaj dviga naš samostan, sta bila nekdaj last grofa Staršenskega, moža iz plemenitega rodu. Tedaj pa tu še ni bilo samostana. Veselo so tod orali s plugom plodovito zemljo. Grof sam je bival tam-le gori, kjer sedaj razpadlo zidovje odseva lunine žarke. Grof ni bil baš zloben človek, pa tudi dober ni bil; v vojni so ga smatrali za hrabrega in srčnega vojaka; t>icer je mirno in osamljeno živel na gradu svojih pradedov. Eni njegovih lastnost so se ljudje najbolj čudili: nikdar ni bilo slišati o njem, da bi bil ljubil kako žensko bitje; očividno se je namenoma izogibal vsakemu občevanju z ženskami. Mislili so torej vsi, da sovraži ženske; vendar pa v resnici to ni bilo tako. Bil je samo od narave nekako bojazljiv proti ženskam in, mislim, da zadenem pravo," reče menih ter se zravna pokonci, „imel je neskončno veselje s svojim posestvom. Ona bojazljivost torej in pa to veselje sta bila prava vzroka, da se do tedaj ni nikdar približal kaki ženski. Zadovoljen in srečen je bil, ako ni imel nobenih sitnosti. — Ali vam je ostalo še kaj vina? Prosim, dajte mi ga kozarec!" Slastno izpije menih vino, potem pa nadaljuje: „Tako je živel Staršenski mirno in mirno je upal tudi umreti, toda bilo mu je drugače usojeno. Nekoč ga pokliče državni zbor v Varšavo. Premišljujoč o napakah ljudi, ki gledajo samo na lastno korist, kadar se gre za dobrobit celo- kupnosti, se sprehaja nekega večera nejevoljen po mestnih ulicah. Nad mestom so se zbirali črni oblaki in kazalo je, da bo vsak čas huda ura. Stemnilo se je že docela. Tedaj zasliši naenkrat za sabo tresoči se glas milo proseče ženske, ki ga vzdihujoč nagovori: „Ce ste človek, usmilite se uboge reve in pojdite z menoj!" Grof se hitro obrne ter zagleda pred sabo deklico, ki mu proseče moli nasproti obe roki. Vsled temne noči ni mogel ničesar posameznega razločiti. Vendar pa je videl, da nosi dekle zelo revno obleko; vrat in roke so se belo svetile v temni noči. Grof sledi deklici. Komaj je šel kakih deset korakov, ko vstopi dekle v borno hišico in grof za njo. Ko stojita v temni veži, prime grofa nekdo s toplo, mehko roko za roko. — Ali ste, gospod, vitez kakega reda?" prekine menih svoje pripovedovanje in se vprašujoč obrne proti mlajšemu gostu. „Kaj pomeni križ na Vašem plašču.?" — „Jaz sem član vitežkega reda malteškega," odgovori ta. „Ali ste Vi tudi član tega reda ?" izprašuje menih drugega gosta. — „Nikakor ne," mu odvrne ta. — „Imate ženo in otroke?" — „Teh nisem imel nikdar." — „Koliko let štejete?" — „Petinpetdeset." „Tako! tako!" zamrmra menih ter prikima. Potem pa nadaljuje: „Dotlej popolnoma neznano čuvstvo prevzame grofa, ko se ga dotakne ona topla, mehka roka. Ljudje pripovedujejo bajko iz Jutrovega o človeku, ki je naenkrat dobil dar in sposobnost razumeti petje ptic in jezik drugih bitij v naravi; vlegel se je ob šumečem potoku v senco zelenih dreves ter je zaslišal namesto praznih, brezpomembnih glasov v največje veselje in začudenje lepe besede, lepega pomena in lepe vsebine. Tako se je zgodilo tudi grofu. Nov svet se je odprl pred njim. Trgsoč se, je sledil deklici, ki je odprla majhne duri in vstopila z njim v nizko, slabo razsvetljeno sobo. Prva luč pade na deklico. Grofu zaigra srce samega veselja, ko vidi, da je res, kar je slutil. Dekle je bilo lepo, lepo v vsakem oziru. Gosti, črni kodri so krasili čelo in vrat; pod črnimi obrvmi se je svetilo dvoje svetlo-modrih oči. Njenih ust z rudečimi ustnicami nikakor ni kazila brazgotina, ki je šla poševno kakor bela proga ter se izgubila v rudeči barvi gornje ustnice. V licih je imela kaj mični jamici. Celo in nos, oba lepa, da bi si umetnik težko mogel izmisliti lepših, sta dajala krasni glavi izraz prave lepote in sta stala v najlepšem soglasju z njenim vitkim in polnim telesom. Revna obleka je lepoto tega bujnega telesa bolj povzdigovala kakor zakrivala. Kaj ne, o takih stvareh vi ne veste ničesar, gospod vitez? Da, da, staremu menihu se danes zopet malo vrti v glavi ! Pijmo še en kozarec! — Tako, dobro! Ves zamaknjen v lepoto krasne deklice je stal grof v sobi in je komaj zapazil, da leži v kotu na trohneči slami sila reven, star mož z raz-strganim sedlom pod vzglavjem in odet z različnimi cunjami. Ko ugleda mož grofa, iztegne roko izpod odeje ter vpraša z umirajočim glasom: „Ali si ti, Olga? Koga si mi pripeljala?" — „Tu-kaj je nesrečnež," izpregovori sedaj dekle, obr-nivši se proti grofu, „za katerega sem Vas v skrajni sili prosila usmiljenja. Moj oče je, ple-menitaš iz starega rodu, ki je pribežal tu sem pred zasledovanjem." — Po teh besedah pristopi k ležišču svojega očeta, ter kleče razprostira in ureja cunje, ki so kot odeja pokrivale truplo revnega starčka. Dalje. 03 12 dajejo živjenju vsakodnevni plodonosni konstrast stremljenj in principov — vse se mora umakniti pred potrebo, katera nadkriljnje vse druge in pred idejo, ki nas oduševlja bolj, kakor vsaka druga, vse mora izginiti vočigled sreči in veličini Iialije. Od danes naprej moramo pozapiti na vse drugo in smemo misliti le na to, da smo Italijani in samo Italijani, in da ljubimo Italijo vsi z enako vero in z gorečnostjo. Naj bi se strnile vse naše moči v eno samo silo, naj bi se združila vsa naša srca v eno samo srce; enotna volja naj nas vodi k cilju, ki smo si ga prisegli, sila srca in volja naj dobe en sam strasten in junaški izraz v armadi in mornarici Italije in v vzvišenem voditelju, ki ju vodi k usodam nove zgodovine. Zivio kralj! Živela Italija!" Nadaljni potek in konec zbornične seje. — Vladini predlogi sprejeti. V odmoru med sejami so se poslanci razšli po zborničnih hodnikih, živahno razpravljajoč o vladni izjavi ali o zeleni knjigi. Galerije so ostale prenapolnjene. Ob 5. popoldne so se zopet pojavili v zbornici predsednik Marcora, poslanci in ministri. Pred prenapolnjeno zbornico je povzel med živahnim ploskanjem besedo poslanec Bosselli kot poročevalec komisije. Izjavil je, da predlaga komisija soglasni sprejem zakonskega načrta o izrednih pooblastilih danih vladi. (Dolgo trajajoče ploskanje.) Vzroki za to so na dlani, zakaj ta zakonska predloga daje dejansko pečat na delo vlade, ki si je vzela glas domovine kot svetovalca in čustvo za narodno dostojanstvo kot vodnika. (Dolgotrajno živahno pritrjevanje.) V tej sveti uri, ki nas združuje v edini volji, bo votum te zbornice slovesno potrdilo nepremagljive in neomajne vere v državo in v slavo domovin. (Živahno ploskanje.) Referent je končno poudarjal, da zbornica zaupa armadi, mornarici in vladarju, ki hoče nadaljevati slavne tradicije svoje rodbine. Govoru so sledile viharne manifestacije. Poslanci so se dvignili in ploskali. Občinstvo se je pridružilo s klici: Živela Italija! Zivio kralj!" Nato je čestital govorniku tudi predsednik zbornice. Poslanec Baizilai izjavlja: Zbornica daje vladi obsežno prostost postopanja, ker ji popolnoma zaupa. Posanec Turatti obširno utemeljuje razlikajo-če se mnenje oficijelnih socijalistov. Poslanec Colojanni, republikanec, se odreka besedi z vzklikom: „Živela Italija!" (Ponovno odobravanje.) Poslanec Cioccotti, socijalisti, izjavlja v imenu ostalih socijalistov: Kot državljan in socijalist menim, da ne smem delati vladi niti dejanskih niti moraličnih težkož. (Odobravanje). Nahajamo se v obrambni vojni. Socialisti, v katerih imenu govorim, upajo, da bo izšla Evropa iz te vojne prenovljena in da bo prišlo potem do toliko zaželje-nega razoroženja. Hočemo oprostiti napredek civilizacije vseh ovir. Debata se zaključi. V tajnem glasovanju je bil zakonski načrt s 407 proti 74 glasovom sprejet. Predsednik zbornice Marcora je povzel nato besedo, med tem ko so se ministri in poslanci dvignili s sedežev, ter izjavil: V tej historični seji je zbornica zopet našla posvečeno zaupanje vedinjenje Italije. Hitimo, da izpolnimo svoje dolžnosti napram domovini v trdnem zaupanju, da mora sloga in trdnost ter hrabrost armade in mornarice dovršiti vedinjenje domovine. „2ive)a Italija!" (Zelo živahno odobravanje.) Predsednik je posvetil kralju nekaj besed ter končal s klicem: „2ivel!" na kralja, ki ga je zbornica z opetovanim navdušenim odobravanjem sprejela. Na predlog ministrskega predsednika Salan-dre, se je zbornica odgodila na nedoločen čas. Po končani seji so priredili d' Annunziju velike ovacije. Manifestacija v senatu. — Seja odgođena na danes. Poročilo „Agencie Stephanie* o senatu. — Tudi dohode v senatno palačo je zasedel gost kordon vojaštva. Le senatorji in poslanci, kakor tudi osebe, ki imajo vstopnice, imajo dostop. Dvorana in galerije so prenapolnjene. Več nego 230 senatorjev je navzočih. Ob štirih popoldne pride v dvorano predsednik Manfredi, ki mu slede ministrski predsednik Salandra in člani vlade. Ministrskega predsednika burno pozdravljajo senatorji in občinstvo na galerijah. Vse kliče: „Zivela Italija! Živel kralj! Živela armada !" Ko so se senatorji dvignili s svojih sedežev, je pričel Salandra ob 7. uri 7 minut govoriti ter je ponovil izjave, ki jih je podal že v zbornici. Izjave so bile sprejete z živahnim odobravanjem. Na koncu je prišlo zopet do velike manifestacije. Ko je ministrski predsednik Salandra oddal svojo izjavo, je predsednik na Salan-drov predlog odgodil sejo na danes ob dveh popoldne. Vojna napoved danes? „Kolnische Zeitung" izve iz zanesljivega vira, da bo napovedala Italija svojima bivšima zaveznicama vojno dne 22. maja. Italijanski poslanik v Parizu, Pittoni, je izjavil, da se je Italija obvezala, nastopiti z orožjem proti Avstriji in Nemčiji do točno naznačenega termina. Zanesljiva poročila pravijo, da je bil kot ta najskrajnejši termin določen 25. maj. Pred prelomom. Z Dunaja poročajo: Tukajšnji politični krogi ! niso presenečini vsled poteka včerajšnje seje italijanskega parlamenta. Vojna formalno sicer še ni izbruhnila, toda dunajski krogi pričakujejo bližajoče se dogodke popolnoma mirno in samozavestno, ter računajo, da je prelom diplomatičnih od-nošajev le še vprašanje malo dni, ali pa celo malo ur. Prekinjenje diplomatičnih odnošajev? „Matin" poroča jz Rima: Nemški in avstrO-ogrski veleposlanik sta vročila ministru zunanjih del, Sonninu, varbalno noto. V diplomatskih krogih sodijo, da je neposred-I no pričakovati, da se prekinejo diplomatski odno- šaji med Italijo in centralnima državama. Priprave za vojno. Kraljevski dekret razglaša splošno amnestijo za vse politične zločine in prestopke. Dijaki vseučilišč v Paviji, Rimu, Modeni in Parmi so se dali vpisati v listo prostovoljcev, da se morejo udeležiti vojne. Začeli so že s strelskimi vajami. Od 16. maja naprej že ne zapušča nobena ladja italijanskega brodovja italijanskih pristanišč. Italijanske paroplovne družbe so na ukaz vlade ustavile tovorni in osebni promet. Ge-novz je zopet zaprta za nevtralni promet. Ze dne 17. maja so se ustanovili vojaški pregledovalni uradi za pisma in poštne pošiljatve I iz Italije. Italijanska pošta je isti dan ustavila pošiljanje zaprtih pisem iz inozemstva in v inozemstvo. V Ženevi izhajajoči list „Suisse" poroča, da se vrše pri Modani velike koncentracije francoskih čet, da pri vojni napovedi ojačijo italijanske čete'. Uradno se razglaša, da morajo biti vpoko-jeni mornariški častniki in podčastniki pripravljeni, da jih pokličejo k pregledovanju in v primernem času postavijo v službo. Vojni minister razglaša, da se sprejemajo sicer prostovoljci, da pa je organiziranje četaških j čet a la Garibaldi prepovedano. Vsi v Švici živeči vojnoobvezni Italijani so dobili pozivnice, da morajo takoj stopiti pod orožje. Preko Švice se vrača vsak dan na tisoče Italijanov iz Avstrije in Nemčije v domovino. Kaj vse je zahtevala Italija! Takojšnja okupacija celega Trentina in Istre s Puljem in Reko vred, kakor tudi več jadranskih i otokov. Odstop mornariških postaj na dalmatin-i skem obrežju. Resignacija na vsako direktno in indirektno vmešavanje v zadeve Srbije, nadalje na vsako, proti interesom Italije naperjeno balkansko politiko. Svoboda za Italijo, da lahko varuje ! svoje interese v vzhodnjem Sredozemskem morju ; proti Turčiji skupno z' državami trojnega sporazuma. Končno akcijska svoboda za bodoči mirovni I kongres, kjer si Italija pridržuje, podpirati stvar I Srbije in Belgije. Potek pogajanj med Avstrijo in Italijo. Rimski dopisnik londonskega „Daily Tele-I grapha" priobčuje naslednje podatke o pogajanjih med Avstrijo in Italijo: ^Pogajanja so se pričela kmalu po izbruhu vojne. Avstrija je vstrajala na svojem stališču. Ko se je končno odločila, staviti ponudbe, so bile te malenkostno. Italijanski kabinet je moral zato pri-I četi misliti na vojno. Javno je pričel vršiti vojaške priprave, da opozori centralni državi na vse. Avstrija očividno teh ririprav ni smatrala za resne. Koncem aprila sta bili' armada in mornarica skoro I pripravljeni; Sonnino ie vprašal nato na Dunaju h ' katerim najskrajnejšim koncesijam bi bila Avstrija pripravljena. Avstrija je vztrajala pri svoji prvotni j ponudbi. Nato je Italija odpovedala zavezniško j pogodbo, ter se je pričela pogajati s 'trojnim sporazumom. Radi teh pogajanj se kralj in ministri niso udeležili slavnosti v Quartu. uim je bila Italija vseh obveznosti napram dosedanjima zaveznicama prosta, je podpisal Sonnino pogodbo s trojnim sporazumom. Konference in avdijence na Dunaju. Z Dunaja poročajo : V sredo dopoldne je sprejel cesar zunanjega ministra barona Buriana. Zvečer se je vršil dolgo trajajoči ministrski sve*t. Včeraj je prispel na Dunaj ogrski ministrski predsednik grof Tisza, katerega je zaslišal cesar v posebni avdijenci. Nato je sprejel vladar ministrskega predsednika grofa Sturgkha. Popoldne je bil nato baron Burian vnovič pri cesarju. Italijanski poslanik vojvoda d' Avarna je kon-feriral včeraj z zunanjim ministrom Burianom. Demonstracije proti vojni v Italiji. Socijalistični „Avanti" poroča, da se v mnogih krajih še vedno vrše velike demonstracije proti vojni. Take demonstracije so bile n. pr. v Florenci, v Benedkah, Aleksandriji, Bustu, Pizi, Monzi, Ravenni in dr. Cenzura je "Avantijeva" poročila znatno pobelila. „Avanti" priobčuje še na dan otvoritve zbornice manifest, ki se zaključuje z besedami: „Doli z vojno!" Stališče italijanskih socijalistov. Predsednfštvo italijanske socijalistične stranke je odklonilo predlog, da se naj proglasi za slučaj vojne generalni štrajk ter je sklenilo resolucijo, ki nalaga socijalistični parlamentarni frakciji, da se glasuje proti vsem vojnim kreditom. Predlog 72 senatorjev. „Magdeburger Zeitung" javlja preko Ženeve iz Rima: ..Tribuna" poroča: 72 senatorjev je vložilo predlog, v katerem se vlado poziva, naj izroči, predno prične z vojno, avstrijske ponudbe posebni skupni komisiji obeh zbornic, ki se naj znova posvetujejo o avstrijskih predlogih. Srbija proti politiki Italije. Iz Bukarešta poročajo: Vznemirjeni ton srbskega časopisja in vseh polu radnih listov proti I zahtevam Italije glede Istre, in Dalmacije, postaja vedno ostrejši. Organ srbske vlade „Samouprava" piše: Težko je verjeti, da bi Italija svoje vmešavanje v akcijo na strani trojnega sporazuma zvezala s pogoji, ki nasprotujejo pravemu cilju vojne trojnega sporazuma, da se državne razmere v Evropi nanovo urede na podlagi narodnostnega principa. Ce bi pa trojni sporazum sprejel nezaslišane, proti Jugoslovanstvu naperjene pogoje' Italije, tako da bi Ilalija prevzela na Balkan", isto i vlogo kakor dosedaj Avstro-Ogrska, potem mo-j rajo Jugoslovani poseči po samoobrambi ter z vsemi sredstvi brezobzirno odbiti proti njim naperjeni napad. Posledice nastopa Italije pri nevtralnih balkanskih državah. Iz Aten poročajo: Tu vlada veliko razburjenje zaradi nastopa Italije, ki je naperjen proti grškim interesom na Balkanu. Prihodnje dni ie pričakovati važnih odločitev. Iz Sofije pa poročajo očividno v zvezi s to vestjo: Morebitni ukrepi balkanskih držav bodo imeli neposredno za posledico mobilizacijo na Bolgarskem v interesu varnosti dežele. Italija. Dne 13 maja je odstopilo italijansko ministrstvo s Salandro na čelu. Edini motiv za demisijo kabineta je dejstvo, da si konstitucijonalne stranke niso bile složne glede mednarodne politike ministrstva in sicer od trenutka ne, ko je izrazil Giolitti o smereh ministrskega kabineta nasprotno mnenje. Ker se sedanja situvacija ni dala razrešiti z enostavnim glasovjem parlamentarne večine, je preostala kabinetu le demisija. Izključeno je, da bi prevzel Salandra zopet vodstvo vladnih poslov na čelu ministrstva, ki bi se razlikovalo od kabineta, ki je demisijoniral. Dne 14. maja je kralj poveril sestavo novega kabineta predsedniku parlamenta Marcori. Marcora si je pridržal odgovor do prihodnjega dne. Konferiral je s Salandro in Giolittijem, na kar se je napotil h kralju Viktorju Emanuelu, da mu poroča. Izjavil je, da mora poverjeno mu misijo sestave kabineta odkloniti. Kralj je nato poveril se-sestavo kabineta finančnemu ministru Carcanu, ki pa je istotako odklonil. — Kralj se je nato posvetoval s Salandro, ter odklonil demisijo. Celi kabinet Salandra ostane torej na krmilu. S tem pa je nastal v italijanski politiki opa-sen obrat. Giolittijev poskus, ustaviti dosedanjo smer oficijalne italijanske politike ter najti zopet nekako objektivno platformo, na katero bi se mogla postaviti nova, ne na desno, ne na levo vezana vlada, se je ponesrečil. Vrnilo seje ministrstvo, ki si je pri demisiji samo napisalo spričevalo, da je že ustvarilo „predpogoje, katerim bo treba zadostiti". Salandra je utemeljeval svojo demisijo z argumentom, da si konstitucijonalne stranke glede vojne in miru niso složne. Ako se sedaj vrača, potem nam mora biti to pač dokaz, da je nastala v naziranju strank taka sprememba, da ima Salandra s svojo politiko zopet trdno in veliko večino za seboj. Poroča se, da bo predložil Salandra zbornic: posebno zbirko dilpomatičnih dokumentov, ki naj dokažejo, da je njegova politika v interesu države, ona politika za katero je zadnje dni tako glasno in burno demonstrirala italijanska javnost. V teh dneh ministrske krize pa je govorila kaj burno cesta. Vršile so se demonstracije, burne in krvave demonstracije, ki so veljale človeška življenja. Intervenicijonisti napenjajo vse sile, da bi zmagala njihova ideja. Časopisje, agitatorji, ulica je na delu — pritisk je velikanski in grozeče Bar-zilajeve besede, da igra kralj za svojo krono nam dokazujejo,' da so intervencijonisti pripravljeni k najskrajnejšim sredstvom. Italijanska vlada je morala razglasiti ponovni apel na narod, da naj bo trezen in miren, ter poslala prefektom brzojavno okrožnico, v kateri jih pooblašča, da lahko poverijo, ako smatrajo to za potrebno, vojaški oblasti vodstvo javne varnostne službe in zaščito javnega reda. S to odredbo — tako pravi okrožnica — dokumentuje vlada svoj sklep, da bo porabila z , neomajno odločnostjo vsa zakonita sredstva . za ohranitev javnega miru in reda. Vendar pa goji zaupanje, da bolje odgovarja duhu bdeče odgovornosti italijanskega naroda, da se prepreči ne-preračunljiva škoda, ki bi jo lahko povzročil v takem trenotku kakor je sedanji prizor državljanske nesloge in burne razbrzdanosti političnih strasti. Zanemarjenje spoštovanja napram inozemcem je sramota za civilizacijo dotične dežele in že sum, da se hoče pritiskati na javno obtast, moti odgovornost in slabi ugled. To je že samo na sebi obžalovanja vredno, v sedanjih okolnostih pa lahko škoduje blagru države. Ilalijanški narod, ki se je v težavnih dneh svoje zgodovine dostojanstveno zavedal svoje dolžnosti nasproti domovini, bo tudi sedaj storil svojo dolžnost. Glavni torišči demonstracij sta Rim in Milan. V Rimu je prirejala množica Salandru kot šefu „intervencijonističnega kabineta" burne ovacije. Rimskemu zgledu so sledila mesta Turin, Genua, Milan, Benedke, Fiorenza, Bologna in Napol. Demonstranti so hoteli vdreti pred avstrijsko in nemško veleposlaništvo, kar je vojaštvo preprečilo s tem, da je zaprlo ceste s kordonom. Posebno burni sprevodi so se odigravali povodom prihoda pesnika d' Annunzia v Rim. Množica mu je prirejala velike ovacije. Ostro je napadel nev-traliste, jih imenoval „plaćane izdajalce" ter končal s pozivom: »Dvignite se Italijani! Domovina je izgubljena, ako se ne bodemo zanjo bojevali!" Razjarjena množica je napadla in pretepla več znanih nevtralistov, slišali so se celo klici „proti kralju". Socialisti so priredili veliko zborovanje proti vojni ter zagrozili s splošnim štrajkom. Po zborovanju je prišlo do spopada z nevtralisti, razvila se je pravcata bitka. Intervencijonisti so navalili na socijalistični društven dom ter ogrožali tudi nemški konzulat. Nasprotniki so se obmetavali s kamenjem ter streljali iz revolverjev — štiri osebe so bile ubite, 18 težko ranjenih. Demonstracije so imeli deloma že revolucionarni značaj. Množice so grdile Nemčijo, ter kričale, da se je Giolitti Nemcem prodal. Kneza Bli-lowa, ki se je po svoji navadi peljal na sprehod, so obsipali demonstranti s pereat-klici. Zvečer se je vršilo v Teatro Constanci predavanja d' Annunzia, ki je izzvalo nove resne nemire. Dne 20. t. m. pa poročajo, da je Italija razdrla svoje desetletne zveze s centralnima državama ter se je pridružila trojnemu sporazumu. Leta 1883. je bila sklenila Italija politično entento z Avstrijo in Nemčijo, da se zavaruje proti francoski ekspanzivni politiki v Sredozemskem morju, tri leta pozneje so se pričela pogajanja za definitivno priključitev k od leta 1879. obstoječi nemško-avstrij-ski zvezi in marca meseca 1887. leta sta bili podpisani dve pogodbi: italijansko-avstrijska in itali-jansko-ncmška, ki sta se pridružili avstrijsko-nem-ški konvenciji. Polnih 32 ozir. 28 let je tvorila ta trozveza najvažnejšo politično grupacijo Evrope ter je omogočila zaveznikom politike močne in energične roke. V soboto zvečer je nagovoril d' Annunzio občinstvo v Teatro Constanzi tako-le: „Dne 4. maja. na predvečer slavnosti v Quartu je italijanska vlada razdrla trozvezno pogodbo. — Povem vam lahko formulo; decaduto e ruiHo. Vsled tega je vlada sklenila z drugimi skupinami držav precizne dogovore, prevzela je težke in difinitivne obveznosti, ki so postale posebno pomembne vsled izmenjave načrtov za skupno vojaško akcijo." Množica je burno pritrjevala, ter vsklikala proti Giolittiju in nevtralistom. Iz Ženeve poročajo, da je Italija sklenila dogovor s tripelentento že 27. aprila. V pogodbi se je obvezala, da poseže na strani Francije najpozneje do 25. maja v vojno. Italijanski vojaški strokovnjaki se mudijo dalj časa v Parizu in Londonu, kjer so se dogovorili o podrobnostih vojaške akcije. Pogodba garantira Italiji uresničitev vseh na-cijonalnib aspiracij; posebna pogajanja so se vršila z Kusijo in Srbijo o jadranskem vprašanju. .Giornale d1 ltalia", Salandrov organ, izjavila: Vojna :je dejansko toliko kakor že napovedana vsled solidarne volje kralja, vlade in naroda. Poroča se, da je kralj do zadnjega omahoval. Končno se je odločil za vojno, ker je grozil šef generalnega štaba Gadoma, da sicer demonstrativno nastoni. . . „Messaggero" pravi, da je neposredno pričakovati avstrijsko-nemškega ultimatuma. List po- življa občinstvo, da se naj obnaša napram odpo-tujočim nemškim in avstrijskim poslanikom dostojno, češ, da morajo Italijani dokumentirati, kako j vzvišeni so nad Nemci, ki so svoj čas odpotujoče poslanike trojnega sporazuma brutalno razžalili. Iz Rima poročajo, da se je Pichon izrazil napram pariškemu korespondentu „Tribune": Sporazum med Francijo in Italijo je najvažnejši dogodek, ki nam ga je prinesla ta vojna. Njegov pomen ni samo v odločilnem nastopu Italije za pravično stvar in za neodvisnost narodov, marveč v glavnem v tem, da bodo sedanje pogodbe trajale čez vojno in zopet ustanovile latinski blok ter Evropi dale staro nadvlado duha. Francija in Italija sta navezani druga na drugo s srčnim tovarištvom, brez zavisti in brez ljubosumja. Temu principu smo posvetili svoje življenje in navdaja nas neizrečno veselje, da so se naše sanje in naši upi uresničili. Nemške banke so dale prepeljati svoje vrednostne papirje, ki so jih imele v Italiji, v nevtralne države, v prvi vrsti v Švico. Istotako so italijanske banke v Nemčiji svoje vrednostne papirje spravile na varno. „Messaggero" zahteva, da suspendira italijanska vlada § 11. garancijskega zakona, ki daje inozemskim poslanikom pri Vatikanu iste prav:ce! kakor poslanikom, ki so akreditirani pri italijanski vladi. Kakor znano, imata Avstrija in Nemčija pri Vatikanu posebne poslanike. V celi Italiji je bilo proglašeno obsedno stanje. — V Tripolitaniji je bilo proglašeno vojno stanje dne 15. maja. Vesti iz Petrograda pravijo, da je Italija obvestila Turčijo, da smatra lausannsko mirovno pogodbo za ničevo. Avstrijsko-ruska vojna. Rusi se umikajo v ruski Poljski. Sovražnik nadaljuje svoje umikanje v ruski Poljski in je je prenesel tudi na odseke dosedanje fronte ob Pilici. Vzhodno od Piotrkovva do gorenje Visle zasledujejo zavezniške armade Woyrsch in Danki umikajočega se nasprotnika. Njihove čete so se nastanile v pogorju, severovzhodno od Kielc. Pred armado nadvojvode Josipa Ferdinanda se umikajo Rusi v srednji Galiciji preko Sana, na prostoru Dobromil—Stary Sambor pa pred sprednjimi četami armad Boroe-vič in Bohm Ermolli v-severo-vzhodni smeri. Po bojih z zadnjimi četami so naši voji dospeli do višin jugo-zapadno od Dobromila in Starega Sam-bora. Splošnemu prodiranju so se sedaj pridružile tudi zavezniške čete armade Linsingen, ki prodirajo preko Turke in Skole. Bitka v jugo-vzhodnji i Galiciji se traja. Močne ruske sile so prodrle i preko Obertyna do severno od Sniatyna in do [ Machale. Sprednje čete armade generalnega polkov-j nika pl. Mackensena stoje pred Przemvslom in na levem bregu dolenjega Sana. Na desni in levi od j tod nadaljujejo zavezniške čete zasledovanje v i smeri Dolina—Dobromil na eni strani in preko ! Solanice (na Visli)—Kielce na drugi strani. Tudi od Kielc do Pilice pri Inowlodzu niso mogli Rusi 1 držati svojih pozicij In se jadrno umikajo proti vzhodu. Rudnik, Lezajsk, Jaroslav, Dubromil, Boryslav v rokah zavezniških čet. Ruske armade na Poljskem in v Galiciji se nadalje umikajo. Na celi fronti od Novega Miasta ob Pilici do južno od Dnjestra v okolici Doline, prodirajo zavezniške armade. Ob Sanu so naše čete zavzele Rudnik in Lezajsk, Jaroslav pa nemške čete. Avstro-ogrski X. armadni zbor iz srednje Galicije stoji pred vrati svojega domovinskega I mesta Przernysl. Bolj proti jugu so Dobromil, I Stary Sambor in Boryslaw zopet v naši poseti. ! Zavezniške čete armade Linsingen so dospele do i vrhov jugozapadno od Doline. Na črti ob Prutu j Rusi še napadajo. V ljutih bojih severno od Kolo-j meje je koroška in štajerska pehotna armade in domobranstvo v žilavem vztrajanju krvavo odbilo vse ruske napade. Zavezniške Čete so prodrle čez Klimontov. Uradno se razglaša: Na ruskem Poljskem zasledujejo zavezniške sile južno od Pilice sovražnika, so ga pregnale z gorovja od Kielc do gornjega teka Kamiene in so vzdolž Visle prodrle na višine severno Klimontova. Na progi ob Sanu Rudnik—Przemysl so bile zadnje ruske čete z za-padnega brega reke vržene nazaj in je bilo napravljenih mnogo tisoč vjetnikov. Iz gozdnih Karpat prišle armade nadaljujejo svoje prodiranje. Močna ruska zadnja straža je bila včeraj blizu visočine Magiera razgnana, 7 topov, II strojnih pušk za-vojevanih in nad 10M vjetnikov vlovljenih. Naše čete so dopoldne z godbo na čelu in navdušeno pozdravljene prišle v Sambor. V jugo-vzhodnji Galiciji, severno Kolomeje, so bili odbiti novi napadi Rusov in sovražniku vzeto eno opirališče. Dalje vzdol Pruta do državne mejo vlada razmeroma mir. Drohobicz v naših rokah. V razmerju s trdovratnimi boji je sedaj cela fronta v splošnem brez bistvenih dogodkov. Armade so nadalje pridobile na prostoru. Kolone, ki so prodrle proti gorenjemu Dnjestru, so z oddelki sedaj zavzele tudi Drohobicz, vjele nadalje 5100 sovražnikov ter vplenile 8 strojnih pušk. Nadaljujemo prodiranje med Pilico in gorenjo Vislo, kakor tudi na froti Sambor—Stryj—Stanislavov. Pri Jarosla\vu in severno od tod se nam je na več točkah posrečilo, prekoračiti reko San. Za Przemysl se vrše boji. Naše zmagovito prodiranje. Levi breg Sana od Rudnika navzgor so Rusi zapustili. Rusi se drže samo v kotu med rekama San in Vislo. Na ruskem Poljskem prodirajo naše čete neprestano severno od Visle in vzhodno od Nide ter južno od Pilice ter so dosegle že Kami-eno, severno od Kiele in severovzhodno od Lyse-gore. Naše in zavezniške čete stoje pred Przemvslom ter so zopet zavzele vrh Magiero ter mesto Sambor ob zgornjem toku Dnjestra. Na dolnjem Sanu so zavezniške čete dne 16. t. m. na več krajih prekoračile reko. Rusko armadno vodstvo je postalo tja mnogo novih čet in svoje pozicije še neprestano ojačuje. Zato je prav verjetno, da bodo boji tu še nekaj časa trajali. 2e več dni bombardirajo zavezniške čete tudi Przemysl in je računati s tem, da je ta bivša trdnjava že na treh straneh oblegana. Pred Przemyslom stoji tudi že mnogo težkih topov. Na jugovzhodu prodirajo naše čete preko črte Sambor—Drohobicz. Prodiranje pa se mora sedaj nekoliko zavleči, ker je dospelo do močnih ruskih obrambnih črt in ker je brezdvomno, da se bodo Rusi poskusili ustavljati na fronti Sando-mir—Zydaczow. Naše čete so zavzele Sieniawo in vjele 7000 Rusov. Uradno razglašajo dne 19. maja opoldne. Zavezniške čete, ki so prodrle na vzhodni breg Sana, so včeraj potisnile močne ruske sile, j ki so se severnovzhodno od Jaroslavva znova po-| stavile v boj, preko Lubaczowke. Sieniavvo smo j zavzeli. Prehod preko Sana smo izsilili tudi tam-j kaj, pri tem vjeli 7000 mož in vplenili 8 topov. V jutranjih urah poskušene sovražne protinapade smo krvavo odbili. Boji na gorenjem Dnjestru in v vkolici Stryja še trajajo. Naše napadalne kolone so severno od Sambora v naskoku zavzele več ruskih višinskih pozicij in osvojile vasi, ki jih je sovražnik trdovratno branil. Na črti ob reki Prut se ni prigodilo ničesar bistvenega. V ruski Poljski se vrše boji v gorovju pri Kielcah. Rusko prodiranje čez Prut zavrnjeno. „ Pester Lloyd" poroča iz Črnovic: Akcijo Rusov, da bi prekoračili reko Prut, so naše čete z veliko hrabrostjo na celi črti zavrnile. Naša arti-tilerija je prizadejala Rusom velike izgube. Dne 16. maja je izšel v Rusiji uraden opis zadnjih dogodkov, ki so se dogodili na skrajnem krilu fronte med Dnjestrom in Prutom. V gostobesednem pretiravanju popolnoma malenkostnih uspehov na enem delu krila, ki se skrivajo proti veliki zmagi v Zapadni in Srednji Galiciji, ne povzema ta opis samo že preteklih bojev, marveč je priklopil, kar je za uradna poročila novo, tudi bodoče, da ohrani svoje fantazije. Tako dela poročilo zlasti z domevanji in uspehi, ki jih je baje pričakovati, da se more resnično deseženo, ki je za vznesen opis premalenkostno, razbliniti. Iz naših oficijalnih poročil je vsakomur znano, da smo svojo fronto umaknili od Njestra na Prut in da so naše čete zapustile Zaleszcyke, ki so jih bile prej zavzele. Od ruskega poročila razkričani poraz bi pač niti tedaj ne mogel učiniti uspehov zaveznikov v Zapadni Galiciji, če bi bil resničen. Boji v Bukovini. Iz Radovca poročajo, da naše čete sijajno odbijajo vse ruske poskuse prekoračiti Prut. Sovražnik se je moral na več točkah celo umakniti. Ruska artilerija je poskusila bombardirati Černo-viče, kar se ji pa ni posrečilo. Močni sovražni napadi v Zapadni Bukovini ob gališki meji, ki so imeli namen priti v gorate dele zapadne Bukovine, so bili odbiti. Nemško-francoska vojna. S francoskega bojišča. Veliki glavni stan poroča: Močni angleški napadi proti naši, pred Yper-nom nanovo zavzeti fronti, so se ponesrečili s težkimi izgubami za sovražnika. Na cesti Meniti— Ypern smo pridobili v smeri Hooge nadalje na ozemlju. V okolici jugozapadno od Lilla, je sovražnik po močni artilerijski pripravi napadel samo na posamnih točkah. Vse napade smo odbili. Ob Loretski višini in severno od Arrasa je dan potekel razmeroma mirno. Večjih napadov sovražnik ni izvršil. Naše izgube pri odvzetju Carencyja znašajo 600 do 700 mož. Nadaljni sovražnikov na- zadalni poskus, da bi nam zopet odvzel, severo-papadno od Berry au Baca pridobljeni del strelskega jarka, se je znova ponesrečil. Med rekama Maas in Mosel se je v Pretrskem gozdu sovražni naval pred našimi pozicijami razbil v našem ognju. Zrakoplovce francoskega biplana, ki smo ga prisilili, da se je pri Hagenau spustil na tla, smo vjeli. Pri Steenstraatu ob Yperskem kanalu smo zavrnili nočni sovražni napad. Na cesti St. Julien —Ypres smo nadalje napadali ter smo napredovali; vjeli smo 3 angleške častnike s 40 možmi in eno strojno puško. Število od 23. aprila pri Ypresu od nas neranjenih vjetih se je zvišalo na 110 častnikov in 5450 mož, k čemur prihaja še nad 500 ranjenih vjetnikov. Jugozapadno od Lilla so se razvili tudi včeraj hudi artilerijski boji. Sovražnih pehotnih napadov tam ni bilo. Na višini Loretto smo vzdržali večino sovražnih napadalnih poskusov. Napad severno od višinske skupine, ki je dospel v naše jarke, smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Pri izpraznienju Ca-rencvja in zapadnega dela Ablaina smo izgubili, kakor je bilo sedaj dognano, neki poljski top, ki je bil vzidan v prednji vrsti in nekaj metalcev min. Razen tega je padlo nazaj v sovražnikove roke 5 prej od nas vzetih francoskih topov, in sicer 3 majhni revolverski topovi in 2 možnarja, katera smo uporabljali kot metalca min. Severno od Arrasa je vladal splošno mir. Južno od Aillvja, vzhodno od Masse smo zavzeli nekaj sovražnih jarkov, pri čemer smo vjeli 52 ranjenih !n 160 neranjenih Francozov, med njimi poveljnika nekega bataljona. Odbili smo 3 sovražne napade na naše pozicije ob cesti Essey—Flirey. V gozdu Le Pretre smo zavzeli, ko se je danilo, s sunkom neki sovražni jarek ter vjele pri tem nekaj sovražnikov. Severno od Yperna napadajo zamorske Čete brez ozira na lastne izgube naše pozicije zapadno od kanala pri Steenstraate in Het Saša. Pri Het Sašu smo odbili vse napade, pri Steenstraate boj še traja. Jugozapadno od Lilla so pričeli Angleži po močni artilerijski pripravi s pehotnim napadom proti naši poziciji južno od Neuve Chapelle. Ta napad smo večinoma že odbili. Na posamnih točkah se še vrše boji. Dalje proti jugu ob obeh straneh Loretskega gorskega hrbta, pri Souchezu, kakor tudi severno od Arrasa pri Neuvillu so se ponovni francoski napadi razbili ob našem ognju. Posebno močne izgube so imeli Francozje na Loretski višini, pri Souchezu In Neuvillu. Zapadno od Argonov smo zvečer z napadom osvojili močno francosko oporišče v širini 600 m in globini 200 metrov — severno od Ville sur Tourbe in je držali proti trem nočnim napadom, pri katerih je imel sovražnik zelo velike izgube. V naših rokah je ostalo mnogo materijala in 60 vjetnikov. Med rekama Maas' in Mosel se vrši na celi fronti živahen artilerijski boj. Pehotni boji so se vneli samo na zapadnem robu Pretrskega gozda, kjer pa še boj ni zaključen. Severno od Yperna, zapadno od kanala pri Steenstraate in Het Sašu, smo opustili svoje najsprednejše pozicije ter umaknili tamkaj se nahajajoče slabe čete na svojo glavno pozicijo na vzhodnjem bregu kanala, da bi s tem preprečili izgube vsled močnega sovražnega artilerijskega ognja. Južno od Neuve Chapele še drže Angleži dele naših sprednjih jarkov, ki se nahajajo od predvčerajšnjih bojev v njihovih rokah. Borba še traja. Severno od Arrasa pri Ablainu in Neuvillu, smo zavrnili francoske napade z velikimi izgubami za nasprotnika. Pri Aillyju in v Pretrskem gozdu so se razvili neznatni pehotni boji. Naše zračne ladje so z uspehom napadle vojni pristanišči Dover in Calais. Boji v Flandriji. Veliki glavni stan, dne 18. maja. Severno od Yperna, ob Kanalu pri Stcestraa-te in Het Sašu, je včeraj vladal mir. Na vzhodnjem bregu Kanala, jugovzhodno od Boesiage so se na posamnih točkah razvili boji, ki še trajajo. Južno od Neuve Chapelle so Angleži včeraj in danes ponoči zaman poskušali, da bi še nadalje pridobili na tleh. Vse napade smo odbili z močnimi izgubami za sovražnika. Ponovni francoski napadi na Loretski višini pri Ablainu in zapadno od Souheza so se ponesrečili. Vjeli smo 170 mož. Pri Aillyju smo ustavili infanterijske napade. Francoski naval v Pretrskem lesu se je razbil ob našem ognju iz boka. Nemško-ruska vojna. Borba pri Szawlah. Veliki glavni stan, dne 14. maja. Pri Szavvlah boji še niso zaključeni. Severno od Njemena in dolenji Dubissi smo pri nekem nočnem napadu zajeli 80 vjetnikov. Zapadno od Przasznysza so prodrli deli prvega turkestanskega armadnega kora po štirikratnem brezuspešnem naskoku do naših sprednjih jarkoy. Zvečer smo sovražnika povsodi prepodili. Imel je težke izgube. Vjeli smo 120 mož. Po mimoidočem majhnem uspehu sovražnika, ki nas je stal 3 tope, smo ustavili prodiranje močnih ruskih čet pri Šalvih. Sovražni napadi na dolenjo Dubisso so se izjalovili. Sovražnik je poslal sedaj hitro tudi v pokrajino, južno od Njemna ojačenja. V bojnem stiku s temi še nismo. Pri Avgustowu in Kalvariji smo odbili neki sovražni napad. Odbiti ruski napadi v zapadni Rusiji. Veliki glavni stan, dne 16. maja. V okolici Szavvel smo odbili ruski naval. Število vjetnikov, ki smo jih tamkaj v zadnjih dneh zajeli, znaša več kakor 1500. Ob Dubissi severno zapadno od Ugianov se je moral neki majhen oddelek izogniti močnim ruskim silam, izgubil je 2 topa. Dalje proti jugu pri Eyragoli smo odbili Ruse pri čemer so izgubili 120 vjetnikov. Severno in južno od Avgustowa, kakor tudi na fronti Sambor (40 kilometrov jugovzhodno od Przemysla) — Stryj-Stanislawov nadaljuje armada svoje prodiranje. Na dolenjem Sanu od Przemysla navzdol je sovražnik pričel z odporom. V prostoru južno od dolenje Pilice do Visle, so zavezniške čete zasledovale nadalje se umikajoče Ruse. Mostno utrdbo pri Jaroslavu ob Sanu smo včeraj v naskoku zavzeli. Bok ob boku z av-stro-ogrsko armado, v kateri zvezi stoje, so dospele čete generala von der Marwiz v okolico Do-bromila. Bolj proti jugu tudi povsod nadaljujemo zasledovanje. Zavezniške čete so na mnogih krajih dospele-do izhodov iz gorovja Ob reki Dubissi, v okolici Eyragole in Czej-kiszkov, kakor tudi južno od Njemena pri Mari-ampolu in Lutwinowu, smo odbili sovražne napade. Med vjetniki zajetimi pri Szavvlah, smo konstatirali novince letnika 1916, ki so se vežbali samo štiri tedne. Naše napredovanje v Galiciji. Ruske bojne črte ob Sanu med Przemyslom in Jaroslavom sicer nače čete še niso razbile, na več točkah pa je ta obrambna črta že omajana. Severno od Jaroslava so naše čete prekoračile San in odbile ruske protisunke ter nato same začele napadati. Naši so vrgli sovražnika iz njegove druge obrambne črte, ga zasledovali in pregnali na vrhove severno od Lubaczovvke, najbrže proti jugu in jugozapadno od 01eszyc. Levo oporišče ruskega krila ob Sanu v odseku Przemysl — izliv Wysloka, je bila Sieniawa, severozapadno od izliva Lubaczovvke. To mostno utrdbo so naše čete zavzele v naskoku. Prej so bili naši obstreljevali utrdbo s treh strani. Vjeli smo vso posadko in vplenili mnogo vojnega materijala. Tako stoje sedaj naše čete skoraj na celi 50 km široki fronti Przemysl—Sieniavva, na vzhodnem bregu Sana ter lahko mislijo na razširjenje svojih pozicij proti severovzhodu in severozapadu pod ugodnejšimi pogoji. Na levo od fronte ob Sanu se vrše silni boji v gorati pokrajini pri Kiel-cih. Zdi se, da dobiva sovražnik tam še nadalje ojačenja. Vzhodno od fronte ob Sanu je bitka na črti Sambor—Stryj še neodločena. Na levem krilu te fronte se je posrečilo našim četam zavzeti važne vrhove severno od Sambora ter doseči uspehe na obeh straneh doline Strvviaze. V okolici mesta Mryj traja borba še vedno. Ponesrečeni ruski napadi ob Dubissi. Veliki glavni stan, dne 18. maja. Na Dubissi in v okolici EyragoIe smo zopet odbili močne sovražne napade. Na južno od Njemena vrženim ruskim četam so naši voji izvršili napad v splošni smeri Gryszkabuda, Syltowtyy, Sza-ky. Boj 3e traja. Včeraj črno vjeli 1700 Rusov. Severno od VVisloke je naša konjenica potisnila sovražno. Ruski napadi na Mariampol so se izjalovili. Od 1. do 15. maja so naše čete vjele 174.000 Rusov ter vplenile 128 topov in vojni plen. Zavezniške čete so po srditih bojih na več točkah izsilile prehod preko reke Sana in se nastanile na vzhodnjem rečnem bregu. Ruske napade smo povsodi krvavo odbili, ter sovražnika potisnili v vzhodni smeri. Na gorenjem Dnjestru se vrše ljuti boji. Na črti ob reki Prut nobenih posebnih dogodkov. Posamne ruske navale, severno od Kolomeje, smo zavrnili. Celotno število v prvi polovici maja zajetih vjetnikov se je zvišalo na 174.000 mož. K tem je še prišteti 128 vplcnjenih topov in 368 strojnih pušk. Turčija proti tripelententi. Napad na Dardanele. Turško u radno poročilo. Glavni stan poroča: Ob dardanelski fronti so^ poskusili irije sovražni bataljoni pri Ari Burnuju, podpirani od tehničnih čet ponovno nenadno na- pasti naše pozicije ob desnem krilu. Vsakokrat smo jih z velikimi izgubami odbili in s protinapadi vrgli do njihovih glavnih pozicij. Mi smo našteli 300 mrtvih, ki jih je sovražnik pustil na bojišču. 100 pušk in mnogo vojnega materijela je prišlo v naše roke. Na naši strani smo imeli primeroma le male izgube. Sovražne ladje so obstreljevale brez uspeha naše baterije ob vhodu v morsko ožino. Kljub temu so streljale baterije silno proti sovražnim pozicijam pri Seddilbahru. Tri kroglje so zadele angleško oklopnićo „Vengeance". Naši letalci so metali z uspehom bombe na sovražnika, ki je stal pri Seddilbahru. Dne 1. maja se je dvignil s francoske oklop-nice „Victor Hugo", ki je križarila v zalivu pri Akabi, hidroplan, ki pa je, poškodovan od našega ognja, padel v vodo. Dne 2. maja je hotela vojna ladja z nekim čolnom izkrcati vojake, čoln pa smo pregnali, ter sovražniku prizadejali izgubo 5 mrtvih in ranjenih. Nato se je ladja „Victor Hugo" umaknila. Predvčerajšnjem je več sovražnih oklop-nic obstreljevalo brezuspešno naše baterije, ki so uspešno obsteljevale sovražno taborišče in pozicije ob Seddilbahru. Pozneje sta skušali vdreti v morsko ožino oklopnici „Majestie" in „Albion", vendar pa jih je naš topovski ogenj pregnal. * * * ItaMja in Dardanele. Italijani bodo dali trojnemu sporazumu na razpolago del svojega brodovja za vojno proti Turčiji. Za to uslugo je tripelententa obljubila Italiji kos Male Azije. Vstaja v Lisboni. Uradna poročila poročajo o revolucijskem gibanju na Portugalskem, ki ga vodi brodovje, nahajajoče se v Taju. Vojne ladje so bombardirale mesto in so povzročile veliko škodo. Lisbonska garnizija ostane predsedniku zvesta. Došla poročila pravijo, da je položaj na Portugalskem zelo resen. Prometne zveze so baje pretrgane. V Coimbri, Portu in Samtaremu so izbruhnili nemiri. V Lisboni je bila baje proklamirana komuna. Sirijo se govorice, da je Alfonso Costa umorjen. Znamenje za vstajo je bilo izdano s tremi streli na cesti. V pristanišču zasidrane križarke so začele takoj streljati. Kmalu ie bilo streljanje splošno. Proti 4. so prišle čete konjenice, republikanska garda in artiljerija skozi ceste ter so streljali na vstaše. Civilisti so hiteli v vojašnice in poživljali vojake, naj se pridružijo vstaškemu gibanju. Proti poldnevu se je streljanje razširilo po celem mestu, mnogo ranjenih so prinesli v arzenal. Povsod je bilo slišati klice: Doli z diktaturo! Prefekt Arrjaga je zapusti! Belem, ter odšel, spremljan od republikanske garde v Lis-bono. — Glasom poročila, ki ga je poslal gubernator v Badajozu španski vladi, je dala križarka „Adamastor* znamenje za vstajo s tem, da je začela streljati na Lisbono. Vojašnico El Ca n tara je naskočilo 200 civilnih oseb s klici: „Živela republika!" Bilo je tu mnogo mrtvih in ranjenih. Republikanska garda, ki je ostala vladi zvesta, je zasedla ceste, trge in strategične točke ter razgna-la množico. Več bomb je eksplodiralo. Vojna ladja „Vasco de Gama" je zapustila Lisbono v tajni misiji vlade. Železniški in brzojavni promet v okolici Lisabone je moten. Garnizija v Elvasu je ostala zvesta in je poslala čete v Lisbono. V Porto Alegru ie bila od civilnih oseb vpepeljena tovarna za pluto, ki je last Angležev. Tudi v Oportu je prišlo do vstaje, pri čemer je bilo več oseb ranjenih. Japonski topovi za Rusijo. „Tempstt izve iz avtoriziranega vira, da pošilja Japanska težke topove najmodernejšega tipa na rusko fronto. Top, ki ga je izumil polkovnik Ogata se da razložiti v štiri dele. Vsakega teh delov vlečejo štirji konji. 29 japonskih artiljerijskih častnikov pojde v Rusijo, da bodo poveljevali pri teh topovih. Tajno delo proti vojni v Rusiji. Iz Stokholma poročajo: Tajni boj proti vladi se v zadnjem času v Rusiji kljub ostrim odredbam vedno bolj širi. Revolucionarji delujejo sedaj Zlasti proti takim podjetjem, ki služijo izdelovanju važnega vojnega materijala. Po poročilih potnikov ki prihajajo iz Finlandije, se je neznanim atentatorjem posrečilo z bombami razdejati edino tovarno na Ruskem, ki izdejuje letala. Razdejali so tudi neko tovarno za razstreljiva. Poleg tega je bila neka praharna močno poškodovana, tako da je morala za nekaj časa prenehati delati. Amerikanska nota Nemčiji. „Kolnische Zeitung" piše o amerikanski noti glede „Lusitanije": Nota bo skoro gotovo, dobila od naše vlade odgovor, kakršnega zasluži. Glede vsebine in tona je nadaljevanje nenevtralnega stališča, ki ga je amerikanska vlada napram Nemčiji vedno bolj zavzemala. Vsled tega se more tudi razumeti, da so noto kar najživahnejše odobravali sovražniki Nemčije. To bo tudi najbrže njen.edin uspeli. Ni pričakovati, da se bo nemški način vojskovanja le za eno ped oddaljil od smeri, ki jo je Nemčija po resnem preudarku smatrala za potrebno In ki jo zdaj zasleduje. DNEVNE VESTI. Seja kranjskega občinskega obdora z dne 21. t. m. i. Zapisnik zadnje seje se brez čitanja overi. 2. Poročila županstva: Umrla Marija Ker-šič, vdova po c. kr. okr. sodniku v p. je volila mestnim revežem v Kranju 100 K. — Nek dopis c. kr. dež. sodišča radi preskrbe obubožane rodbine se odstopi ubožnemu odseku. — Rekonvalescentni oddelek pešpolka številka 97 se je županstvu pismeno zahvalil za izkazano gostoljubnost in županu se naroči, da s primerno zahvalo sporoči vodstvu rekonvalescentnega oddelka simpatije kranjskega občinstva. — V pravni zadevi Štefana Lu-beinschegga se dne 5. junija iznova vrši pred upravnim sodiščem obravnava, h kateri občina ne odpošlje svojega zastopnika, ker je zadeva itak že vsestranski pojasnjena. — Zastop pritrdi računu vodovodnega odbora, ki izkazuje za I. 1914. priman-kljaja K 584454, od katere svote odpade na mesto Kranj 58°/0 t. j. K 222972. 3. Poročila finančnega odseka: Občinski odbor odobri računski zaključek in bilanco mestne hranilnice za I. 1914, ki izkazuje K 27.26524 skupnega dobička, in izreče ravnateljstvu ter upravnemu odboru tega zavoda zahvalo na uspešnem delovanju. — Prošnja mestnih uslužbencev za povišanje plače se priporočilno izroči v rešitev občinskemu predstojništvu. — K zgradbi strelišča za c. kr. prostovoljne strelce prispeva občina 100 K. — Odbor potrdi računski zaključek dijaške kuhinje za I. tečaj šolskega leta 1914 15 s primankljajem K 575'26, izreče odboru napominanega društva zahvalo na požrtvovalnem delovanju in izvoli pregledovalcem računov obč. odbornika 1. Jagodica ter J. Sajovica. 4. Poročilo stavbenega odseka: Občinski odbor ne ugodi prošnji stavbnega podjetja Landthaler & Faulham-mer za znižanje pri oddaji kanalizačnih del položene kavcije, pač se pa strinja z nasvetom podjetništva, da se prekine z zgradbo kanalov, ker z ozirom na vojno sploh ni mogoče dobiti potrebnega razstreliva. 5. Poročilo policijskega odseka : Odbor ne ugovarja prošnji Rajko Potučeka za podelitev gostilničarske koncesije. 6. Ko občinski odbor še pritrdi predlogu odseka za popravo potov in kolovozov na kranjskem polju, zaključi župan sejo. Važno naznanilo konjerejcem. Ker je žreb-čarska uprava odpeljala vse plemenske žrebce iz dežele, dal je gosp. France Bohinc, posest, v Tr-bojah pri Kranju svojega mladega pincgavskega žrebca Anvvalt licencovati ter je ta žrebec sedaj za kobile konjerejcev na razpolago. Zrebec je nastanjen v Vogljah pri Kranju pri gosp. Francetu Molj, posestniku in oskrbovalcu državnih žrebcev. Omenjeni žrebec je zelo močne in pravilne rasti in je imel skozi dve leti od ministrstva vzrejevalno premijo. Dopisnice za vjetnike v Rusiji na trdnem kartonu je založila tiskarna „Sava" v Kranju, kjer se dobivajo komad po 2 vinarja. Kino podjetje „Talija" v Kranju si je za binkoštne praznike preskrbelo prvovrsten program. Opozarjamo zlasti na velezanimivo in učinkovito dramo iz angleških aristokratskih krogov „Potek usodeu in na senzačni kinematografski roman v šestih poglavjih „V vrtincu pogubljenja", ki tako po svoji vsebini in napetosti dejanja kakor po umetniški sceneriji naravnost z neodajlivo silo vpliva na gledalca. Kakor običajno, se v nedeljo vrše tri predstave, na praznični pondeljek pa le ena ob pol 9. uri zvečer. Podroben spored je posneti iz lepakov. Nekaj o kozah: Ljudstvo je mnenja, da se morajo, če se koze primejo, mehurčki narediti. Dognano pa je in tudi zadostuje, če se napravi na mestu po cepljenju, kjer se je koza po zdravniku načela 8 do 10 dni trajajoča rudeča črta ali lisa. Posebno pri ljudeh, kateri so bili že nekdaj uspešno cepljeni in pri šolarjih, kateri so bili morda pred šestimi leti cepljeni, se to zelo opaža. Ljudstvo naj torej nikar ne misli, da je bilo brezuspešno cepljeno, če vidijo rudeče lise namesto mehurčkov. Tudi naj nikar ne mislijo, da je bilo cepilo slabo — ali pa, da je bilo slabo cepljeno. V Kranju se bo cepilo prihodnjo sredo ob S. uri zjutraj. Umrla je v Skofjiloki gospa Ana H o m a -nova, rojena Kalanova N. v m. p. Kadilnikovo kočo na Golici otvori S. P. D. dne 23. maja 1915. Dve naredbi. (Kor. urad.) „Wiener Zeitung" objavlja cesarsko naredbo z dne 6. msja glede uprave okolišev trdnjav in naredbo poljedelskega ministra .v sporazumu z ministrom za notranje za-| deve z dne 19. maja glede prepovedi krmljenja z j zelenim žitom. Lovski zakon sankcioniran. „Wiener Zei-| tung": Njegovo Veličanstvo je z najvišjim sklepom z dne 26. marca t. 1. podelil od kranjskega deželnega zbora sklenjenemu zakonskemu načrtu lovskega zakona za to kronovino svojo najvišjo sankcijo. Zadnji moratorij. Koncem maja izide nova moratorijska naredba, ki bo.obenem zadnja. Vsa, vsled moratorija odložena plačila, morajo biti ali do konca julija, ali pa do konca avgusta izvršena. Ali bo dolečen julij ali avgust kot zadnji mesec moratorija, še ni ugotovljeno. V pojasnilo. Iz Mošenj se nam piše: Neki list je pretečeni teden priobčil z Brezij dopis, v katerem se na podel in neopravičen način napadajo povsem, miroljubni in pošteni Mošnjani, češ, da so se predzadnjo nedeljo na Brezjah surovo obnašali. Resnici na ljubo naj pribijemo, da ni res, da bi bil kdo iz Mošenj prišel na Brezje razsajat ali razgrajat. Res je pa, da je prišlo nekaj Moš-njanov na Brezje, kjer so jih vinjeni suroveži brez vsakega najmanjšega povoda jeli psovati in napadati. Menda se dotičniki že sami sramujejo svoje neotesanosti in zato bi jo radi podtaknili drugim. Toda s hinavskim zavijanjem oči, s pačenjem resnice in blatenjem mirnih gostov v javnem listu se niso oprali niti najmanje, marveč so le zopet iznova dokazali svojo posurovelost. Nove dvakronske bankovce izda, kakor poročajo češki listi, avstrijsko-ogrska banka. Sedanji bankovci bodo „vpoklicani".- Sprejemanje v kadetne šole. Z začetkom šolskega leta 1915/16 (sredi septembra) se bodo sprejemali aspiranti z namembo za c. kr. deželno brambo v I., II. in III. letnik ene izmed pehotnih kadetnih šol za v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel in v I. letnik konjeniške kadetnice. Sprejem v druge kot zgoraj označene letnike je nedopusten. Sprejemni pogoji se nahajajo v „Predpisih o sprejemu aspirantov v c. in kr. kadetne šole" (izdaja iz leta 1900 z dodatki iz leta 1902 in 1905). Prošnje je vlagati najkasneje do 20. julija t. I. Sprejem onih, ki so pri črnovojni-škem izbiranju spoznani za sposobne za črnovoj-niško službo z orožjem, kakor tudi onih, ki so že potrjeni, je izključen. Natančnejši podatki so razvidni iz tozadevnega razglasa, ki se objavi te dni v uradnem listu „Laibacher Zeitung" in ki je tudi na vpogled pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade. Razglas. Ponovno prebiranje črnovojnikov rojstnih letnikov 1878 do 1890 in 1892 do 1894 se vrši v političnem okraju Kranj v sledečem vsporedu: Dne 28. maja t. I. v Kranju: Za občine Kranj in Voglje ob 8. uri zjutraj, za občine Stražišče in Mavčiče ob pol 9. uri in za občine Predoslje in Sv. Jošt ob 9. uri zjutraj. Dne 29. maja t. I. v Kranju: Za občine Hrastje in Šenčur ob 8 uri zjutraj, za občine Naklo in Preddvor ob pol 9. uri in za občine Velesovo in Cerklje ob 9. uri zjutraj. Dne 30. maja t. 1. v Kranju: Za občine Tržič in Sv. Ana ob 8. uri zjutraj, za občine Kovor, Križe in Sv. Katarina ob pol 9. uri in za občino Smlednik ob 9. uri zjutraj. Dne 31. maja t. I. v Škofji Loki: Za občine Škofjaloka in Zminec ob 8. uri zjutraj, za občine Sora, Javorje in Poljane ob pol 9. uri in za občine Trata in Oselica ob 9. uri zjujraj. Dne 1. junija t. 1. v Skofjiloki: Za občino Staroloko ob 8. uri, za občini Železniki in Sorica ob pol 9. uri in za občino Selca ob 9. uri zjutraj. Crnovojniki imajo priti k prebiranju trezni in po celem telesu čisto umiti. Kdor bode pijan, bo strogo kaznovan. Vsako upitje je prepovedano. Ker imajo župani nalog, da črnovojnike svoje občine skupaj pripeljejo pred prebiralno komisijo, imajo crnovojniki njih ukaze in odredbe izpolnjevati. Posebno se opozarja na to, da crnovojniki svoje črnovojne legitimacijske liste seboj prinesejo. Ti listi morajo biti snažni in celi. Kdor ne bi k temu prebiranju prišel, bo strogo kaznovan. Tega prebiranja se morajo vdeležiti tudi oni crnovojniki, ki bi morali že prej priti k prebiranju, pa tega iz kateregakoli vzroka niso storili. Razglas. Z naredbo c. kr. domobranskega ministrstva z dne 30. julija 1914. 1. (drž. zak. št. 179) izdana je bila prepoved, konje z razvidnicami (Evidenz-blattpferde) odstraniti iz njihovih nabornih okrajev. Naborni okraji se ujemajo s sodnimi okraji in se torej ne sme prodajati omenjenih konjev izven sodnih okrajev Kranj, Škofjaloka in Tržič in sicer niti v enega teh sodnih okrajev, niti v kak tuj okraj. Ta prepoved se s tem še jedenkrat razglaša s pripombo, da se bodo prestopki te prepovedi strogo kaznovali. Razglas. V opominu c. kr. poljedelskega ministrstva konjerejcem in živinorejcem glede krmljenja z dne 10. marca 1915 št. 9747 računalo se je glede krmljenja konj s porabo 2 kg ovsa na dan. Od tega časa se je pa izkazalo, da obstoječe zaloge ovsa ne bodo zadostovale, da bi se pri krmljenju z 2 kg ovsa na dan za enega konja do prihodnje žetve moglo shajati. Treba je torej, da se surogatna krmila porabijo v večji meri, kakor je to v gori navedenem opominu mišljeno. Kot glavni krmilni surogati pridejo sladkorni surogati v poštev. Dobiti jih je pri „Allgemeine osterr. Viehvervvertungsgesellschaft" in Wien III, St. Marx. Na to se s tem vsi konjerejci opozarjajo^_ Na tedenski semenj v Kranju, 17. majnika 1915 i se je prignalo: 173 glav domače govedi, — glav i bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 8 telet, 259 prešičev, — ovac, — koz. — Od prignane živine je bilo za mesarje: 112 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, 10 prešičev. — Cena od l^žive I teže 220 K za pitane vole, 2 04 K za srednje pitane vole, 2 — K za nič pitane vole, — K za bosansko (hrvaško) goved, 184 K za teleta, 234 K za prešiče pitane, 2-60 K za prešiče za rejo. Otroški voziček skoraj nov, se proda po jako nizki ceni. Natančneje se izve pri Lovrencu Grohanu, barvarju v Kranju. Ceniki na zahtevo zastonj. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta št. 15 priporoča svoje najolj priznane šivalne stroje za pletenje (Strickmaschinen) in i pisalne stroje. i Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ■ •a iS ca N 'c C < I I I I I I I \ I >< I Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika zatesni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" V Kranju.