Poglejte na Številke pole« naslova za dan, ko VaSa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
ti u imAJ VRt KOT
lasi slovenskih delavcev^vAmeriki.
Telephone: CHelaea 3-1242
Cte» Matter September 26th. 1M0 mt the Fort Office m» New York. N.
Act of CoDfrtai of Mareb 3rd. 1871.
HA DAR DOBIVATI IJ
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost na i 'i SVOJ DOM (linwM mM, i l| HMJ to pnBllMT).	, i,
:: Citajte, kar Vat ainim« t« ,>,
No. I 38 _ Štev. 138
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 16, 1941 — SREDA, 16. JULIJA, 1941
Volume XL1X. — Letnik XL1X.
NEMCI SE BLIŽAJO LENINGRADU
Četudi rijsi porot-a m o nsPFi-nvif---1------
ČETUDI RUSI POROČAJO O USPEHIH NA SEVERU, JE RAZVIDNO, DA NEMŠKA MEHANIZIRANA VOJSKA PRODIRA DALJE PROTI LENINGRADU. — BU-DENY -JEVA ARMADA POGNALA NEMCA NAZAJ V BESARABUI
Rusko vrhovuo poveljstvo naznanja, da so bili Nemci, ki «o prodirali proti Leningradu, vrženi nazaj 19 milj. Poročilo pravi, da so 'bili nemški oklo-pni in mehanizirani oddelki ra-zbiti 44 kos. asa ko«oin" ali pa pognani profci zapadu. Ti boji so se vršili v okolici Porhova, 150 milj zapadno od Leningra da.
Na osrednji fronti *o bili včeraj ves dan z elo vroči 'boji o-koli Vitebska. Rusi poročajo, da ste obe stranki imeli težke izgube.
Včerajšnjim poročila s fronte pravijo, da so Rusi s tanki in oklopnimi avtomobili ter arti-lerijo vstavili nemško prodiranje pri Vitebdcu in da se je več nemških prednjih oddelkov v veHiki zmešnjavi umaknilo.
Vendar pa so Nemci že trdno drže na neki točki oib severnem
bregu LHri ne, -Btfpadno od^ Vi-
tefoska.
Kot poroča Apeociafted Pre^s iz Moskve, »o Rusi na osrednji fronti pognali Nemce nazaj 20 milj od Dnjepra.
Tančni oddelki zašli v past
Dalje proti jugu okoli Novo-grada Volvnskega se nahaja več nemških tančnih oddelkov v zelo težavnem položaju, ker so bili odrezani od svije »-fanterije. Vsled tega. Rasi z aeroplani in artilerijo obs ljujejo Nemce, ki skušajo priti svojim tančnim oddelkom na pomoč. V okolici Luginija so Rusi Nemce pognali nazaj 'tv kih 30 -milj.
Pri Zifomiru pa so Ne .ici prebredli reko Teterev, toda
proti večeru so Ruhi pričeli s protinapadi.
V Besarabiji je bila popolno-uia poitohčena ueniško-rumun-ska armada, ki je okušala priti čez Dnjoster. Rusi so vjeli več *to Nemcev in Rumuncev ter so zaplenili 56 poljskih topov ter nad 80 trukov, polnih muli icije in drugih vojaških potrebščin. Na razdaljo več milj je bito bojišče pokrito z mrtveci.
Ruski aeropkuni so tudi bombardirali razne rumtm&ke kraje in zlasti petrolejske naprave v Ploehti ter mesti Sulino in Tulceo. V ponedeljek so Rusi izstrelili 52 nemških ae-roplanov, sami pa so jih izgubili 24. '
Ruska y1*4* m Moskve* _
Državni depoirtme»t v Wa-tfhingftonu je prejel sporočilo, da se sovjetska »vlada pripravlja, da se iz Moskve preseli v Kazan, 450 milj vzhodno od Moskve. Vendar pa je vnanji podkomisar Lozovski rekel, aa se vladia ne namerava preseliti.
Kaizan leži Ob transsibirbki železnici ter je prvo večje rusko mesto vzhodno od Moskve.
Mogoče je kaj resnice v tem, da se sovjetska vlada pripravlja, da se preseli in sicer zaradi tega, ker Nemci, kot pravijo zadnja poročila, z vso silo vda rja jo v smeri proti Leningradu. Ako zavzamejo Leningrad, tedaj se bodo tančne in oklopne divizije obrnile proti vzhodu ter bodo od severa skušale obkoliti Moskvo.
"To je tudi naša vojnaF...McNutt
Niti Ang&ija niti Amerika se ne bosta spuščali
I
v mirovna pogajanja. — Značilna izvajanja načelnika urada za socialno zavarovanje.
V Milwaukee, Wis., je govo----
ril po radio Paul V. McNutit, načfelnik urada za socialno zavarovanje.
Dejal je, da je vojna, ki divja po starem svetu, tudi ameriška vojna ter da Amerikanci nameravajo istotako malo kakor Angleži okleniti s Hitlerjem mir potom pogajanj.
—	Mi ne silimo v vojno, — je dostavil, — pač pa nasprotno, z vsemi silami delamo nato, da bi se ji izognili. V nobenem slučaju si pa ne bomo od kupili miru s svobodo in var n Oft jo, kajti brez »v obode in varnosti ameriški narod ne more živeti.
—	Da prepreči uvedbo na-cijskega načina življenja na zapadni hemisferi se ameriška vlada povsem strinja z onimi, ki pravijo, da je treba Hitlerja premagati. Vse namreč ka,-že, da bo Hitler izbral za eilj
svojega prihodnjega napada Ameriko. *
—	Če hočemo biti napram nacijem obzirni, se moramo odpovedati našim demokratičnimi ustanovam ter se zadovoljiti s popolnim osamljenjem. Naše politike proti Hitlerju nr začela ameriška vlada, pač jo je pa .začel ameriški narod.
Govornik; je zaključil svoj /govor z opozorilom, naj Ame-'riikauci ne gledajo postrani Rusov, kajti v tem slučaju se
vrši borba za življenje ali smrt. Ruski odpor proti Hitlerju je tudi naš odpor proti njemu.
V New Yorku je izjavil predsednik občinskega sveta New-bold iMorrifc, da morata po sedanji vojni postajti Amerika in Anglija policijski sili celega sveta. Od napoleonskih vojn pa do svetovne vojne 1914 je vladal mir le zaraditega, ker je Velika in dobrohotna deželia kontrolirala trgovske poti toga sveta.
—	Ta dežela, tem mislim Anglijo, — je rekel, — bo pa ob koncu sedanje vojne do skrajnosti izčrpana in bo potrebovala nujne pomoči.
—	Tedaj bo napočila za A-meriko nova doba. Obenem z
Anglijo bO morala namreč postati policija sila vsega sve-
tar- Obodefeti tuMla-munitiiiad
zorovali svetovno trgovino, ker bi sicer prevzeli to važno nalogo Nemčija in Japonska.
Svoj govor je zaključil Morris z besedami:
—	Tekom bodoče generacije bodo imele Združene države armado, ki -bo štela) tri do štiri milijone mož. In prihodnji rodovi bodo doživeli nekaj, česar mi ne bomo doživeli. V prihodnjih sto letih se bo mogoče svet civiliziral.
MLEKARSKE STAVKE SE NI KONEC
Govemer Lehman bo šel jutri v Washington, da naprosi poljedeljskegu tajniku Claude R. Wkskarda, da v kratkem določi dan za razpravo o prošnji 55,000 mlekarjev, ki zalagajo z mlekom New York, da jim je zvišana cena od $2.88 na $3.82 pri sto funtih.
Lehmana bo**ta v Washington spremljala Owen Young, ki kot lastnik farme podpira povišanje cene mleka, ter državni poljedeFjski komisar H. V. Noyes.
Nemci streljajo Srbe
Nemška uradna časnikarska agentu ra D. N. B. poroča, da je •bilo v nedeljo v Obrenovacu vstreljenih 10 Srbov, ki so bili zasačeni pri sabotaži.
SUHACl SE SPET OGLAŠAJO
Cristian Endeavor Society želi osrečiti deželo s prohibicijo. — Pred tridesetimi leti je bilo njeno geslo: — Dežela mora biti suha do 1920!"
V Atlantic City, N. J., se je te dni zaključila konvencija International Endeavor Society.
Predloženih in sprejetih je bilo mnogo resolucij', med kaite-rimi je nedvomno najpomembnejša resolucija glede zopetne uvedbe prohibicije. — Prohi-bici ja -bo zajamčila narodu srečno in trezno življenje, — je rečeno v nji.
Družba je že pred tridesetimi leti odobrila geslo: — Dežela mora biti suha do leta 1920!
— To 6>e je re« zgodilo, — pravi resolucija d<atlje, — in sicer še pred kot ob določenem času. Leta 1918 je bila »sprejeta postava glede splošne prohibicije. Pozneje je bila na žalost postava preklicana-. Prohi-.bicijo je treba ponovno uvel javiti. Prodaja opojnih pijač o-groža moralo naroda, vsled Česar je treba prodajo prepove-
dati, da bo narod spet v treznosti in zadovoljstvu živel.
De legat je so dobro vedeli, da se jim želja ne bo tako kmalu izpolnila, toda vajeni so čakanja in vztrajnega dela.
Zaenkrat so tudi priporočili, naj bi ne bilo dovoljeno v bližini vojaških taborišč prodajaš i opojne pijače. Na časopise in magazine bodo vplivali, naj bi ne sprejemali oglasov za prodajo alkoholnih pijač.
V New Rochelle, N. Y., je konvencija Ameriške legije Westchester okraja; sprejela resolucijo, naperjeno proti zrve-zni predlogi, naj bi bila v bližini vojaških taborišč prepovedana prodaja žganja, piva in vin®.
Po mnenju delegatov bi bila posledica take odredbe vtiho-tapljanje in iiezmerno uživanje alkohlnLh pijač.
Lindbergh—orodje nacijev
Tako je znanega letalca označil ameriški notranji tajnik Ickes ter mu o-čital, da ponavlja Hitlerjevo izgovore.
NEKAJ VESTI IZ DELAVSKEGA SVETA
Konec ataVke pri ' *' 'Automotive. Fibres Go.' *— Redna paroplovba po Velikih jezerih zajamčena. — Stavka pri gTadnji municijskega skladišča.
Vsled prizadevanj obrambnega posredovalnega odbora je bilo končanih dvoje stavk in
V San Diego, Ca!., je za-stavkalo 60 zidarjev pri graa-
sicer pri Nationad Automotive j nji municijskega skladišča za Fibres v Detroitu ter pri grad-1 mornariško upravo. Kontrak-
nji vojaških skladišč v Jefferson, Mo.
Vsled stavke pri Autanwtive Fibres Company je bik) prizadetih po drugih tovarnah kakšnih 40 tisoč avtnih delavcev. Chrysler in Brigga sta glede avtnih blazin in tapet popolnoma odvisna od ago raj omenjene aruabe.
Zidarji v Jeffersonu so zato zastavkali, ker je hotela vojaška uprava zarposliti pri gradnji nekaj WPA delavcev.
Mehaniki in mašinii*ti, ki popravljajo parnifce na Velikih jezerih, »o sklenili z gospodarji kolektivno pogodbo. Redna plovba je vfcled tega zajamčena.
tor jim baje noče plačati pogodbeno določene pflaoe.
Požar, v armadnem taborišču
Iz Fort Leonard Wood v državi Missouri pdročajo, da je izbruhnil požar v tamkajšnjem ogromnem vojaškem taborišču ter uničil poslopje, v katerem so se vršile od časa do časa gte-daJieke predstave in druge zabave.	*
Gašenja fee je udeležilo nad 1400 vojakov. Častniki so stali na mizah in stolih ter dajali povefija, kako je trebiaj gfcwfti.
Ogenj je navzlic temu povzročil za 30 tisoč dolarjev škode, ker so veČinama vse stavbe lesene.
ANGLEŠKO DELAVSTVO NAJ ZASTAVI VSE SVOJE SILE
Značilen poziv prvega lorda angleške admira-litete. — Če delavstvo zdaj poneha s svojimi napori, utegne biti Anglija izgubljena;
Prvi lord angleške admirali-tete, A. V. Alexander, je poročal o precejšnjih uspehih v živ-ljensko važni vojni proti nemškim podmornicam. *
Istočasno je pozval deTavce v vojni industriji, naj s podvojenimi napori nadaljujejo delo, da bo naposled Angliji zagotovljena zmaga.
Alexander je rekel, da je Anglija lahko zadovoljna s svojim zadnjimi uspehi v borbi proti nemškim podmornicam. — Naše bojne ladje in letalci povzročajo Nemcem v Libiji velike težkoče. Angleški bombniki so potopili mnogo nemških ladij. Ne bom povedal, kje smo imeli uspehe, ker s tem nočem koristi — Zadrževatti delo v sedanji ti "sovražniku. Rečem vam le,
vojni bi ne bila batno nezmisel, pač p® iztoči n. Hitler je zaposlen na drugi fronti, kar pa ni
da smo z t»spehi zadnjega tedna izredno zadovoljni. Aleaamder je govoril na de
noben povod za počitek. Koli-1 lav»ki skupščini na South En-kor je v naši moči, ran moramo du. PosltišaTci so bnrno ploska-oteekoČiti položaj.	I li njegovim izvajanjem.
Umestna odredba
Po posebni vladni odredbi
Stroslci oboroževanja
V New Yorku je organizacija 4'France Forever" (Zavedno Francija) praznovala praznik Bastille ter imela kot g-larvnegta govornika ameriškega notranjega tajnika Harolda L. Icke-sa.
Ickes je izrabil to priliko ter je strahovito napadel znanega ameriškega lOtalca Char-le«a A. Lindbergha, enega voditeljev America First Committee.
Ickes mu je očital, da je čakal iz Berlinai migljaja, predno je pojasnil ameriški javnosti ivoje nazore o prelomu nacij-sko-sovjetskega pakta.
—	Kmalu po tistem, — je rekel Ickes, — ko je Hitler spet prelomil eno svojih svečanih Objub ter izdajalsko nap«»de; svojo zaveznico RikSjo, so vpra šai Lindberigha, kifj misli o tem. In Lindbergh je odvrnil: — Zgodilo se je nekaj zelo nenavadnega. Celo zadevo je treba roaitančno premisliti.
—	Že takrat je bilo jasno, da Lindbergh, ni vedel, kaj odgovoriti. On je previden možak in noče ustreliti kozla. V«led-tega je zavzel vlogo misleca, ki si prizadeva najti pravd odgovor, s katerim bo opravičil Hitlerjev gamgsterizein.
i—1 Devet dni je poteklo, predno je nacijska propaganda dala natančna navodila svojim zaupnikom po vsem svetu. Tedaj je pa vstal Mr. Lindbergh
samo zato, da se francoski in | nje svoje lastne dežele, samo angleški narod izpostavita J da rešijo gospoda Stalina, strašnemu trpljenju samo zalo, < — Mr. Lindbergh je znan da zaščitita gospoda Stalina in I ^t praktični šaljivec, in to iz
da preprečita napad na Rusi jo. Mr. Lindbengh nas skuša prepričati, da so Francozi in Angleži tako silno požrtvovalni, da so raje dopustili uniče-
jaivo bi bilo smatrati za eno njegovih grozotnih šal. Toda te besede je spregovoril v tres-ni resnosti, in naeijski prista-— Nadaljevanje na 2. strani.
Kaganovič
Robert P. Patterson, pod-mora biti na vseh oblačilih, kij tajnik vojnega departmenta, .	.
jih prodagajo po prodajalnah, poroča, da je bilo meseca juni-iin rekel> dat 3© Hitler zato na-točno označeno, koliko voftne I ja porabljenih za deželno o- Paael P.^ko> k,er sta k vsebujejo. Označeno mora bitijbrambo 4986 milijonv 300 tisoč mU JJ™ lh An?llJ?
tudi, če je oblaiči-lo rz sveže ali že predelane vohie.
Dosedanje otsnačbe so se glasile: "skoro sama volna" taii 4'nad polovico volne'*, zdaj pa morabiti odstotek volne natančno naveden.
Za kršilce te odredbe so določene Občutne \mumi
310 dolarjev. To je dokaz izcedno naglega poslovanja.
Povprečno je bilo oddanih vsak dan za 199 milijonov dolarjev kontraktov. Ogromnost te vsote je razvidna iz dejstva, da je bilo naprimer v celem letu 1924 porabljenih za deželno Obrambo nekaj nad 251 milijonov dolarjev.
ja. Rekel je, da je bil Hitler primoran napasti Francijo in Anglijo, ker — če verjamete ali ne — mu Angleži niso dovolili napasti Rusije.
—7 Z drugimi besedami: Hitler nam iskuša s pomočjo Lindbergha dopovedati, da sta se francoski in angleški narod i«-' postavila strašnemu trpljenju
Komisar ruske težke industrije. — Dosti so uspehi ruske vojske odvisne od njega.
Zelo važno mesto v Rusiji v sedanji vojni zavzema 47 let atari Lazar Mojsejevič Kaganovič, nekdanji usnjar. Kaiga-novič j e železniški komisar. Ruski železniški feistem je naj-staibejša točka sovjetskega vojnega stroja. Vsled vojne so železnice preobložene, toda primanjkuje železniških voz. Železniške proge so pod vojaško oblastjo in Kaganovič mora skrbeti, da železnice prevažajo vojaštvo in vojni materjal.
Kagunovič pa je tudi komisar za petrolej, katerega potrebuje armada in industrija. Petrolejska industrija zadnja leta ni napredovala^ kot bi bilo treba. In Kaiganovičeva naloga je,( da industrijo razvije najvišje stopnje.
Kaganovič pa je že vajen iz-
Kijevu, Dujepropetrovaku, Me-iitopolu in v Stalinu. Bil je tudi predsednik čevljarske unije.
Ker je bil zelo bistroumen, je bil leta 1918 postavljen na 'čelo ' * Vseruskegai kolegija za organizacijo rdeče armade."
Deset let po revoluciji je večinoma deloval v Ukrajini. Leta 1930 ga je komunistična stranka poklicala v Moskvo ter gia imenovala za tajnika komunističnih odborov v Moskvi in okolici. Pod njegovim vodstvom je bila Moskva naglo so-cijalizirana in indusstrijalizi-rana. Zgradil je prvo podzem-ako železnico v Moskvi in se i-do j menuje Kaganovičeva profea.
| Pozneje je vodil poljedeljske in prevozne urade. Leta 1935
vrsevati zelo težke naloge. Od-jje	ta| j^^ki komisar.
kar se je leta 1928 pncela prva	t«ir « i i i
industrija i>etletka ie bil	• • Je Prejel nala»°>
industrijska petletka, je bil r	-e železnice. Leta 1937 je
Kaiganovk; , vedno nai zelo od- j ;>vwv____________. . , v
govornih mestih.
Kaganovič je bil rojen v neki mali vasi blizu Kijeva v Ukrajini. Prvotno Se je pisal Kaibanv, sedaj pa Kaganovič. Boljševikam se je pridružil že !eta 1911, ko je bil star komaj 18 let. Od tedaj in v času boljše viške revolucije leta 1917 je bil v konmnističsih odborih v
bil imenovan za 'komisarja težke industrije z nalogo,- da jo razvije do najvišje stopnje. Svoj komisarjart; je razdelil na več komisarjatov, sam pa je obdržal petrolejski komisarjat. Leta 1938 je bil zopet imenovan za želetzniškega komisarja. Obenem pa je tu^? Pred-
sednik sovjeta sarjev.
ljrud-

.:»-ati
"g L AS HA10DX"-HewTorE
/ Wednesday, July 16, j 941,
VSIANOVEjeS Ti. 18S3
GLAS NARODA
99
(TOIOB OF
neopfjt)
(A Corporation).
Prwddant; J. Lopah*. Bee. — Place of boiine« of the od .........of above officer«: 216 WEST UUi STRUT.
NEW YORK. N. T.
48th Year
"Gift* Naroda" it issued every d«j except Saturdays, Sunday* and Holiday* Botwcrlptloo Yearly ffl.—. AdTertUement on
Ea eele leto velja list aa Ameriko lir Kanado Id.— ; sa pol leta aa Setrt leta fljn. — Za Hew York sa celo leto «7.— ; ca pot leta «840. Ea laoaematvo sa celo leto fT.—; aa pol leta $SJM.
"QUI Naroda" lsba]a rsakl dan Imenii sobot, nedelj In prmsnlkOT.
"GLAS NAHODA«" II« WEST 18th 8TREET, NEW YORK, N.
it CHelsea »—1242
ARGENTINSKO DELAVSTVO
Nedavno smo poročali, o pozivu republike Uruguay, naj južno-anieriške republike dovole Združenim državam u-poraibo v&eh svojih zračnih in mornariških oporišč.
Argentinska republika je predlogu nasprotovala. Zdaj je pa argentinsko delavstvo spregovorilo odločilno besedo ter zalita*a od svoje vlade najtesnejše sodelovanje z Wasliingto-nom.
Jose Domeneeh, predsednik argentinske Delavske konfederacije,, je dbjavil v julijski izdaji 4'American Federatio-lils-t-a", gladila Ameriške delavske federacije, članek, v katerem se zgraža na<u plitrvim, sebičnim in ignorantskim stališčem, ki skuša preprečiti tako zelo potreibno sodelovanje med aimeriški-mi republikami.
— Argentinsko delavstvo, — poudarja Domeneeh, — se jasno zaveda splošnega in skupnega odpora proti drznim in Bosramniiii napadom diktatorjev. Načelom vzdržnosti, pravičnosti, socialnega soglasja in civilizacije, ki so bila tako velikega pomena v našem življenju, preti pogin v silnem vrtincu blaznosti. Edino če držimo skupaj, nam bo uspello pregnati ne-varnost totalitarstva.
Argentinska Delavska konfederacija je izredno močna ter izvajm .silen vpliv na opozicijske stranke, ki kontrolirajo med štodvainpetdedtiimi $koro sedemdeset člandv argentinskega parlamenta.
Argentinski predsednik * dr. Raiberto M. Ortiz prav dobro ve, da se ne more proti viti organiziranemu delavstvu, posebno ne glede zadeve, ki je povzročila razkol med njegovimi lastnimi pristaši.
Z ojyrom.na ta dejstva so zelo zanimiva zadnja poročila, da se bo Ortiz najbrž premislil glede urogv a j skegta. predloga.
Izredno velike važnosti je, da more delavstvo izvajati tako mogočen vpliv v južno-ainoriški republiki, ki je zaradi svoje velikosti in bogastva že precej let torišče cele množice nemških in laikih agentov.
Delavstvo po vsem svetu čedalje jasneje spoznava, kaj bi pomenila Hitlerjeva zmaga za delavski razred.
To razpoloženje je opažati celo v deželah, ki so jih na-
eiji podjarmili.
Prekoniorska časnikarska ugentura poroča, da je norveški strokovno-unijski svet poslal državnemu komisarju Jo-sefu Teifbovenu ultimatum, v katerem zahteva takojšen izpust vseli zapisih delavskih voditeljev, preklic odredbe, liai gospodarijo unijam vladni komisarji, in svobodna pogajanja glede delafvskiih razmer.
Ker so Norvežaui najbolj "nordijski" (severnjaški) in "tevtonski" izmed well germanskih narodov, ki so jih naciji doslej podjarmili, je bil Hitler sklenil z njimi precej obzirno ravnati.
Tekom prvih mesecev so unije nemoteno »poslovale, in njihovih uradnikov ni nihče preganjal. Omeniti je seveda treba, da so največji nasprotniki fašizma in nacizma odšli iz dežele, še prodno se je je Hitler polastil, s čemer je bila odpravljena najh*ujša opozicija proti nacijskemu režimu.
Precej starih linijskih uradnikov je pa še ostalo ter so uzorno vršili svoje delo, dokler jih ni Terboven nadomestil s pokoruejšim orodjem — norveškimi naciji in celo & komunisti. Resnici na ljulbo je treba priznati, da je bilo po nekaj mesecih precej teh komunistov aretiranih in so še vedno v koncentracijskem taborišču, toda spočetka so vladali med komunističnim vodstvom in Terfbovenom precej prijateljski odnošaji.
Umevno je, da nacijaki režim ne bo ugodil zahtevam norveškega strokovno-unijskega sveta, ki zastopa nad 300 tisoč strokovnounijskih delavcev. V tem slučaju bo vodstvo izvedlo svojo pretnjo ter odstopilo. Začela se bo borba med delavstvom in nacijskim uradništvom, čije posledice so zaenkrat še nepregledne. Iz teiga se utegne razviti generalni štrajk ali pa kampanja pasivnega odpora. Upati je, da delavstvo ne bo začelo svoje akoije brez dobro zasnovanega načrta, kajti Terboven' in njegovi pristaši nikakor ne bodo držali rok k; ženi.	•
Ali bo norveško delavstvo zadalo pr«vi udarec v siloviti borbi proti fašizmu v podjarmi jenih evropskih državah?
Ik
(Pričujoče novice so iz časov, ko še nista Italija in Nemčija zasedli jugoslovansko ozemlje.)
NESREČNA SMRT NA CESTI.
'Med Slovensko Bistrico ^in Pragerskam se je pripetila u-odna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Po omenjeni cesti *e je peltjal v smeri iz
valil nanj z nož-ent in ga najprej ranil .v »roko, toda pisnao-nosi se je posrečilo, da. je ro parja zgrabil za vrat in ga vrgel na tla. Tako je dobil priliko da je nšel in na ta način rušil #ebe in poštni denar. Roparja naslednje orožništvo, Pi
S ovenske Bistrice na motoriu	» . • .
. : J. Muamosa sicer m hudo ranjen, otetan Baomian iz Straassram-« -i	-.t	-
. j v.	, .	J. i vendar ie-mpral v bolnišnico,
eev, obema Cukovei, V bližini L- , • . .
*	•	,. KakoY je «z tega primera raz-
potoka Devine pa je na oesti|vidno J *
naenkrat izgubil oblast nad vo- °
zilom,. Metalo ga je nekaj časa sem in tja, nato pa ga zaneslo s ceste na 1< vo stran, kjer ^e je z motorjem vred prevrnil. Padel je na glavo ter udaril ž njo v motor. Razbil si je lobanjo ter Obležal s krvavečo rano pri priči mrtev.
OČE, HČI IN SINKO SO
TIHOTAPILI SAHARIN.
graničarji zasačili tri ljudi, ki
w\ tor 'en
je premalo poskrbljeno za varnost poštnih .uslužbencev, posebno pi^tnonoš. Ti bi piorali vsaj po nekaterih krajih imeti tudi orožje, da tako zavarujejo poštni denar in svoje življenje.
HACE OBSOJEN NA DO-1 SMRTNO JEČO.

l-t • * ' "* I
-r-ti

Peter
■—T"
POGOVOR II.
brat'
Po več urnem posvetovanju se je razglasila sodiba v Hace-tovem procesu. Sodni dvor se V Sti-ojni ob nemški meji >o4je polnoštevilno sestal in pred-
so prihajali čez mejo ter'so se skušali skriti na ozki gozdni poti. Na poziv graniČarjev so začeli bežati, vendar so jih dohiteli in priejli. Bili so to 44 letni Alojz Herman- posestnik rz .Talilnice, njegova 19 letna hčerka in 13 letni sin. Vsi trije pa vo tihotapili iz Nemčije saharin,, katerega so našJi pri njih 10 kg poleg saharina pa se več zavojčkov igralnih kart toi 4 pakete kamenčkov za vžigalnike. Pri hišni preiskavi so potem našli pri Hermanu še ve4~-jo -zalogo saharina. Prianal je, da je prenašal saharin iz Nemčije, pa ne za se.be, temveč na račun nekih drugih veleti-hc-tapcev ,ki so mu dajaK zaj nacrrado 23 din od kilogram« vt'hotapljenega blaiga.
ROPARSKI NAPAD NA PISMONOSO.
Iz Stare cerkve pri Kočevju poročajo: — Smov roparski napad je bil izvršen na tukajšnje-ara pisnionošo- PLsnionočsa Pa-
jsednik ,-odi«ča je začel med velo ko tišino citati sodbo. Ha-cc je bil videti nekoliko nervozen, tu in tam je zarožljal z verigami in si brisal potne srage Bili so obsojeni:
Anton Hace zaradi umora R. Avipiča in usmrtitve orožnika Janeza Medena na dosnvrtno ječo. — Verle zaradi zločina vlomiiih tatvin na 4 leta ječe, Anton Pestotnik na tri leta je*-čej ter Žužej na 3 leta_ ječe. Zadnjemu se je prvotna sodba v Celju lazveljavila in povišala na sedanjo višino. Zaradi pre
na svetu. Na večji površini, kakor jo ima Argentina, pridelajo koruze edino Združene države. Preteklega leta je Argentina gojila koruzo na površini 7 200.000 ha in dobila 110,280-(i00 metr. stotov. Največji del koruze izvaža Argentina. Tako /e v iz^-ozni kampanji leta 1S38-39 izvozila 34,045.000 met. stotov. V zadnjem. Času pa ta izvoz iz Argentine doživlja velike težave in ima tako danes Argentina tik pred novim pridelkom rzvoani višek v količini do 7)7 milijonov metr. stotov.
Novi pridelek koruze bo po vseh izgledih doživel še večje u-ipehe. Prve ocene pridelka so že bile in strokovnjaki trdijo, da bo Argentina razpolagala po sedanjem pridelku z vif*-kom 120 milijonov metr. stotov koruze. Tak ogromen višek ko-
Toinaž župana bistro pogle-la in ga vpraša: — Kaj se ti dremlje, Franks
— Občinsko sejo smo imeli sinoči, fctri«, — odvrne župan, uverjeli, d&jga bo rojak, s svo-«1 sanjanjem ob ves dopoldan pripravil.
~ O, sejo ste imeli! — se zabliskajo Tomažu oči,- — o, potem pa ni nič čudnega, če te zmaguje. Jaz vem, kaj so seje. Ko sem bil mlajši, j seiu bil na vsaki, potem Ke je pa Jeri malo prevete zdelo in raje nese tiste sofde vsak mesec pred sejo tajniku. Seja namreč košta. Od osmVh do desetih je "dragi brat" sem, "dragi
IZ KAVE BODO DELALI LETALA.
Čudna je ta zadeva,, kaj ne! Morda bo pa le kaj resnice na tem. saj. to poroča znana ameriška agencija United Press ki takole pravi: Braziljski učenjak — škoda, da imena ne povedo — je iznašli novo sintetično in p'astično snov, ki jo je imenoval "cafelit." Ta nova masa ima to la>tnost, da jo moreš uporabljati za izdelovanje nekaterih važnih letalskih -de
i višek ko-'. v . . v . .. . rirze Argentina Se ni imela. Kar!lov;* . K°	**
pn je najtežje, pada ta višek v čas največjega omejevanja in
to]Tkov prikrivanja ukradene- omejitve izvoda in postavljanja c;a blaga je V»il krojač Mihael na svetovno tržile. Kovačič oibsojiTi na I leto ječe in 1200 din denarne kazni.
———-m**-
SVETOVNI PBn>EUK
KORU2B V LETU 1940.
O svetovnem pridelku koruze intamo nepopolne podatke zaradi mednarodnega položaja. Kljub temu ipa so nekatere države dale podatke in je pridelek koruzez na svetu v prete-letu tak; Združene dr-
vel Beve je raznaš-al kakor na- zave so prwWale 622,121-000
vadno pošto in denar, ko ga je na rekem ibolj samotnem kraju napadel neznan moški Ln zahteval denar. Pismonoša se je zavedal svoje odgovornosti in se je branil kar z golimi rokami brez orožja, celo noža ni imel pri sebi. Razbojnik pa je na-
metr. stotov, Kuiminija 40,090,-000 metr. stotov, Jugoslavija 40;802.000 metr. stotov, Madžarska 34,310.000 uneitr. stotov.
polnjen, bodo iz - te snovi lahko delali tudi cela letala. Ta novi izde'ik je iz kave.
Milk-check newyorskih farmerjev
N. J. CIadakis. mlekarski aa-
minL>trator za New York in njegovo okolico, je naznanil, da bodo za junij dobili farmer-ji za svoje rtileko $13,183,946.
ZAPRTI, K£& SO POSLUŠALI TUJE POSTAJE.
Š\-i«cai>4ci li-ti poročajo iz Mi! ana: Ker ao poslufiali lon-rlonsko -brezžično oddajo, so bili v Genovi prijeti m zaprti-3
Mandžurija 35,061000 metr.j"^;	^ 'TIS
rrC-.. \j oqa onn	»il oblasti naznanjen tudi
s to ov, Toreija 7,280,000 n^|„eki duhovnik v Verbaniji. Ta rtotov. Argentina spada medj^ jc za£rovarjal da ^ Jpri is
največje pTidelovalioe koruze
Sest dolarjev za tri čase piva
Znani lokal Pirates Den" v Hollywodu, čigar lastniki so Rudy Vallee, Bobe Hope, Tony Martin in Bing Crosby, ima pri obnovi licence precejšnje težkoče.
Neki sodnik višjega sodišča, ki pa noče biti imenovan, je potom svojega odvetnika opozoril licenčno oblast na odira-•nje v "Pirate's Den".
L Sodniku in dvema njegovima
prija/teljima je računal natakar tri čase piva šest dolarjev.
Odvetnik podjetja je pa zadevo takole* pojasnil: — Vsak gost, ki boče sedeti v nedeljo pri mizi v "Pirate's Den", mora plačati dva dolarja, pa če kaj pije in je ali ne. Pri bari je časa piva 50 centov; toda pri bari je vedno tak nawaJ, da skoro ni mogoče priti do nje
Licenčna oblast se še ni odločila "za obnovitev licence,
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOV EN SKA KATOLIŠKA JED NO T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . .. Posluje že 48. leto Članstvo 37,000	Premoženje $4,726,000.00
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%
. t V
•Ce bočes dobro sebi In svojim dragim, uwuj m pri najbeljii, žtenl In nadsolventnl podporni oirmnlxadji, KRANJSKO SLOVS^I SKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer se Ubko zavaruješ ta smrtalne. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA »prejema moške in ženske od 16, do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat« sedanje dobe od <256.06 do $5,006.06.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce ie niBi «ian ali Članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti m obrnite na uradnike in nradniee krajevnih društev K. S. K. Jednote, aH »a n«:
It
GLAVNI
4 351-353 No. Chicago Street,
'URAD
Joliet, Illinois
kan ju svoje postaje- le -po po-
moti niimogrede odiprl IcikIoh-sko postajo. Pa so ga -rendarle oteodili na dva me&eca ječe.
MOŽJE. ŽENE NAD 40 LET. NE BODTTESLABOTN!,STARI
Rodite veseli, novi. leta mlajši.
Vxernite Oatrex. Vsebuje »plodne tunike. okrefKila, ki so pogosto potrebna nad 41) let—za telesa, ki Jim manjka ieleia, kaJ-ja. fosforjja, joda, vitamina BI. Nek 73 et stari zdravnik piSer "Toliko pomaga bolnikom. Tudi ram sem ga v*eL Uspehi izborni. Bosebna vpeUevaltut množina Ostrex Tonic Tableta velja sam« 35c. Pripnite se počutiti vesetejše In mlajSe Se da-Naprodaj v vseh lekarnah.
Lindbergh
. . . Nadaljevanje « J. straiii.
ši v dvorani so mu- -navdušeno ploskali. To se je zgodilo v Civic Aiulitoriju 1. julija 1941;
—	Nemški piropa^ndni mini-f bter tie je na jbrž na vse grlo krohotal temu ri^sramnemu
zavijanju resnice. Bil je pa nedvomno tudi resnično vesel, kajti te besede je spfregovoril mož, .kmtereinu je ameriški narod omogočil pot k slavi in bogastvu.
—	Lindbergh &e dela presenečenega, ker- je zdaj tudi Rusija v tej vojni, četudi >e Rusija bori le v obupni hrambi. Pri neki -priliki je -tudi rekel Lndbergli, da bi oil ..osti raje v zvezi z Nemčija ali a eelo z Anglijo kot pa /. * rsijo.
—	Dozoaj ui Lindbergh niti enkrat/z eno besedo obhodil na-• cijskoga terorja in ni imel niti enega izraza sočutja za uboge žrtve nemškega fašizma.
—	Zdaj napada komunizem, ker se komunizem brani pred Hitlerjem. Hitlerja in iMusso-linija pa ni doaoaj še nikdar obsojal.
KNJIGA:
a
Natioiis
2.
Stane samo
(V angleškem jeziku) RECEPTI V^ ^Afe^pOV f ^ 00 l
- H »S i • ., ^
jiga je trdo vezana in ima 82 I etrani*3^!^ i
j J Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa 9o^| J tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed pOsebne v navadi] t
} Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki .se zanimajo zaii i i» kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati inf
izpopolniti. - V	' ^	— #<»
^^^* ^ - .*» i-' j* ^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING -CO.
tja, "podpiram" tukaj, "iKxtpiram''' tam, ko je vm-''potrjeno, in sprejeto'pride pa pijačai na vrsto. Pira toliko, te- kar - od mize ccJili, rine« l>a kakšen glažok'žganja, tla se pir doli potlači, Sevedi;- vj. pri va&th ^ejah vse kaj boljega pi-jete, vam ni trdbin pira žlevtti, i hipa k ni z /Jabtnej§o in žmah-tnej.šo kapljo izpirate grla in želodec.
—	Motite «e, 4*tricy — se župan trudno in žalostno nffsme-
ine. — občinske seje so vse nekaj drugega- kakor društvene, ife^to ima milijon prebiva!-eev. in občina mora skrbeti, da -'■Je- tiikonrar fcriviea ne godi. Cele k-upe pritožb je treba rešiti, pravne zadeve uravnati in gledati za napredek mesta. Kdo naj misli pri občinski seji na zabavo in pijačo? /
—	Xo, ja, — mu seže v besedo Tomaž, — se vidi, da nisi z: i ptO n j štutliral za jezičnega dolitarja. Takomu nas eden ne pride na konec. Tudi, če je čr-*no, te pretenta, da je belo. t'a-kaj4 kaj sem te že hotel poba? rati? A jn^ zaradi tistih dveh mojih lotov in domačije. Fa-brika mi da nAaj peuzjdna, Jera vjame včasi kje kakšen sold, in gornje rumse imaim zarentane. To mi je prineslo za takse, kolen, gas, elektriko in košro, in nii je. še trideset Jo farjev ost-alo. Tistih triaeset je šip j>a za grozdje, saj si Sla; venec, meiida ja, Frank, in veš, da slovenska du^a. ne more hiti brez vina, kakor ne rrba »rez vode. Leto.? se mi pa zdi,
,ua bom moral le vodo žlampa-ti, kakor žaba, Bog se me usmili, ker mi lx> mesto tistih tri-nleset dolarjev i>ožrlo.
—	Kako, stric? — se začudi hipan. Zaslutil je namreč kri-vieo in se mu ni nič vee mudilo v urad. Nak, krivica »e ne sme podrti nobenemu cleveland^ke-. mu meščanu, pa naj bo Jolm-
>on ali Pcfcruizzio, Smith ali
Stanislavski, Sohulze ali Yeil-chenduft, Maitevž ali Tomaž. Na dan z ibesedo. stric!
: Mar ne veš, €ia so mi na tinta, dva zanikrna lotca nabili trideset dolarjev davka in ee nekaj centov eca- Kar v grun-tne bukve poglej, pa boš videl, ee lažem. Trideset dolarjev! Lotov pa ne morem ne zarejr tati, ne prodati. To je trideset dolarjev čiste izgube. Saj bi riič ne rekel, čo bi imel, ampak nimam. In tako bo šlo letos vino pri hudiču. Jeseni bo in torej nioral vsak košček klobase
s kofetom poplakniti. Frank, saj ši vendar kri naše krvi, pa hh povej, če je na. svetu še kakšna bolj nesrečna- Eompanija kot sta klobasa iu kofe!
—	Krivice ni v tem slučaju nobene stric, — modro razsodi župan in se oddahne. 3— Od zemlje je treba plačati davek. In plačati ga mora tisti, ki zemlji gospodari. Nobena'pritožba nič ne pomaga. Zdaj, pa res moram naprej, stric. Čakajo me.	■	' ,
/ ~ Ce so te dozdaj čakali.-te naj pa še mulo. Saj So plačani, pa če čakajo ali praskajo po papirju- To sem ti še raj-.tal reči, samo še to: Izvolili »mo <te, in ti si bos. Nikar ne ^misli, da te kaj nerodnega u-<jim ali da te v greli zavajaqn. rPred leti s^cm bral, koliko je milijonarjev v Clevelanau. Ztlaj jih je gotovo |e enkrat več, saj se kote kakor zajci. Izbriši enkrat -pri priložnosti iilem tistih trideset dolarjev in jih kakšnemu bogatinu pripiši. Saj niti omerkal-tie bo. Prav nič ne bo čutil. Ni toliko ne kot če bi ga stenica
216 West 18th Street
Kew YorkrN. Y.
(JXaffje jutri.)
L A S W X * P D X" - Hew Toil "
.Wednesday, July 16, 1941 „
I
II
a, a.i . .
Poročija iz raznih naselbin, klei bivajo in delajo Sioveaci .
Kanadčaii
rtfsko

vojno s
Proti nemškemu blitzkriegu se poslužujejo Rusi "gibke obrambe". — Hitler skuša čimprej doseči zaželjen uspeh, dočim se Rusom nikamor ne mudi.
Vedavno jo irovorii v Toronto major K. Cecil Smith, ki se je kot povojni k kanadskega bataljona prostovoljcev v špan-.-k' državljanski vojni dve leti boril db strani ruj-kih frontnih častnikov. „
V svojem govoru je zatrjeval, da je bil -koro neprestano v njihovi družbi ter opazoval njihovo obnašanje v najtežavnejših položajih.
Ker so Smithova izvajanja glede najnovejše nemlško-rus-l:e vojne izredno zanimiva, navajamo iz njegovega go vera nekaj odstavkov.
"Oficirji rdeča armade," je trdij Smith, že leta in leta slutili vojno nled Nemčijo in Rusijo. Misel na njo jih prav nič ni plašila in tudi ne podži-?nla\ Rus je namreč v gotovem eziru wiiodnjak in se1 rad .-lcipo vdaja v svojo usodo, Če je tako namenjeno, se bo pač tako zgodilo — mi^li. V tem , mniranju ja vsa tii modi ost že vsaj preprostega ruskega človeka.
'' ffiiisk i voiskevodje so pripravljeni na dolgotrajno vojno katero bo odločila cela vrsta uspehov, doseženih s , čioyeško inr mehanizirano močjo.
"Ruska zemlja ima vsega v izobilju. Nljeira naravna bogastva so take rekoč se nedotaknjena. G'ede kovin in dru-srili surovin, potrebni!) za vojni material ,ni treba biti Rusiji nikdar v «krboh. Istotako tudi ne glede ljud*
V tem oziru se Nemčija ni-
gati, ker sovražnik ni ibil .pripravi j, n na to izpremetnbo.
Tekom zadnjih desetih let so bili Rusi trikrat v akciji: leta 1936 in 1939 proti Japoncem^ od leta 1939 do 1940 pa proti Fincem. Ijabko se-reče, da je. svetovna javnost vse - nekaj drugega pričakovala o<i ruske armade kot pa to,-, kar je do-SL^rla. ToJa Rusija ni niti na-praui Japonski uiti napram Finski razvila niti sence svoje moči.	* i
"Slutili S3 dosti težavnejšo nalogo *— vojno z Nemčijo —i in se nanjo pripravljali. Rusi so v zadnjih dveh lotili neizmerno ojučili svojo armado, zračno silo in mornarico.
^'Ix' tasn.jega 1. umi .T« je i zjavil ruski maršal Timušenko, da je tuiska amu>da v toku zadnjih dveh let toriziraal. Za nad na Evropa in .imeriški vojni "izvedenci" so
čajih, si je že prtid leti zamislil j-uski generalni štaib.
"Ruski častniki so se naučili v .špaeaki državljanski vojni da nobena fronta, postavljena proti dovolj awt-nenni sovražniku, ni "nepredoima."
Na taki stalni fronti so vijaki kakor prikQvani v strpl nili jarkih in dobro zavarovanih pozicijah. StrpJj«jo streljajo, sicer pa se ne pre-'prejuaknejo no naprej ne za-za j. Napadajoči ov^raznik pa že odkrije takšno ranljivo točko in tam z vso silo napade.
*'3V><koimenGvana "stalna fronta'' , -se začne lomiti in ko se enkrat to zgodi, ji ni več rešitve*
"Vejed toga so uvedli Rusi nekakšno "gibko obrambo". Zdaj miipadajo. zdaj >e umika-jo. pri tem pa vedno skrtbe, da <o njihove glavne pozicije dobro tsa varovane.
""( e Hit'er udari na jugu, se Rusi na jugu. umaknejo, v zameno pa napadajo na severu. Pomisliti ie tudi treba- da je sedanja neinwko ruska fron-popolnoma m o-? ta dol«ra pur tisoč milj in da' Nemci ne moix-jo no vs*\i tej Črti naenkrat vprizoriti blifcz-sc <v pest »mejali, ko je Rusi- kirega. Vprizarjajp ga v manj-ja zadnja leta preizkušala ne- ših sektorjih- in zma-^niejo. te
katere novotarije svoje vojne umetnosti.
"Tekom mamvrov leta 1930 se je naprimer izkrcala iz brez anatomih letal cela divizija ruskih vojakov. ■ F»anoc*ki, angleški in ameriški "fitokovnja-kiM so zatrjevali, da to nikakor ni resnica, pač pa le lope sanic že itak sania-vc ruske duše. Tn " =ni!ej9li
zmagnijejo zmage pa nikakor niso sploŠne-i*a ponvma.
Pred leti so ogradil i v Rusiji ogromne tovarne za-trak-' Urit', ki !pa ^aj.prodtscirajo izključno -najmodernejše tanke. Za iadolovanj«* letal so uvedli Rusi povstn« novo metodo, kateri so se spočetka v inozemstvu smejali. Nobena tovarna
krkor ne more primerjati Ru-|sprf^ati za ^^ažno linijo na siji. Zato .je pa tudi' n.anfcki tla\ /'Strokovnjaki" se
smejali. Hitler je pa poročilom verjel in se začel učiti od R*i-
n-H in vojskovanja povseni -tfru-gačen od ru-kega. Nemec bliskovite napada, . skuša doseči j. čim prej us Del: ter porabiti sa-f dove zmage
je. zastaviti __________________
ter z nekaterimi mogočnimi naU^lliodRllsov-
strokovnjaki" so se n(? izdc]a celega letaki. Ta iz-raskim poročilom. dajanje motorje, druga orodja, ve z leta.d prevažati tretja propelerje, ^frta kolesa
in tako dalje. Vsi ti deli gredo v centralno tovarno, kjer je iz posameznih delov sestavljeno etallo.
je n»og( lahke tanke ter jih
prevažati paraš-uti
sov.
"Pri napada na Belgijo in
Namen Nemcev',	M Kreto *<> poshi-
,'se sile in meči:55111	JJH^.od, ki so, se jih
Sele takrat
sunki poraaiti sovražnika.
"Način nemAkeyara vojskovanja se jo izsia prve -svetovne
so začeli "strokovnjaki'* »poznavati, da bila ruska poročila, resnična. -
"Niti zračni, napadi na Atj-vojne temeljito spremenil. Za jo- niso izključno le Hitler-to jo bilo tudi mogoče Nemcem; jevo imslo. Nfeči-ne ki se jih V -edanji vojni tolikokrat zmp-'je treba poshr/iti v sličnih slu- nost
iTBTXHP VE JBN L.
PLAČILNI DAN iZA BRANITELJE TOBRUKA
i m ŠM i - ^ ^Ml^	
a	
mmMM	
nTmm WWT .»! mm	
Angleški vojaki, ki branijo. Tobruk v Libiji, čakajo v vrsti za svojo plačo.	
prosto vol jcev
'Kanadska vlada se je ^ dofe-o bavila a težavnim
vprašanjem, kje naj dobi inestnike tistim mladini, ljudem- zaposlenim pri odgovjpty-nih delili, ki žele pros/Loveljno vstopiti v vojaško služ:bo.
Zdaj so jih začeli nadome-'■<i\V z ženami in starejšimi moškimi.	,..f., Minister za deželno obranibo {K)z\al svoje tovariše, naj gredo njihovi, etapartmuoti y vseh ozirih na roko, tigtiui ci-v;l,nini u>Ujžlbence|n0Hi bi radj jjrocstov«^ jno vstopili v vojar ■^'•ino.
Pre4 vsem.naj bo sleherneiitu ob pevratku služba zajamčena, marsikdo bi nanireč. rqd vstopil- v vojaško .glužbo, pa ga skrbi,- kaj bo počel po završenem slu2l)ov»n.ju.
\Villa:d Bliss in Duukerk«,
BELA VRANA MED DIPLOMATI
Japonski konzul v Vancouveru ima o Nemcih povsem drugačno mnenje kot pa večina njegovih tovarišev.
Iz mesta Victoria v British
Columbia poročajo:	| Londonu, je dostavil, da jez	_____ _______
; V Vancouverju je nastoipil j^emei precej težko izhajati,! mtNjn^r(Xiul organizator CIO j"e .pred kratkim časom svojo s!už-itlačim so Angleži bolj nagnjeni 0btcžil kanadske na^elnišk< u-bo novoin^enovani japjnski )h komprourisom in se je nvogo- raduikf? <ja ue pu>te qjq o,-^. koir-ul Ichiro Kawasaki.	j če ž njimi dosti lažje sporazu-	««	i.
Na prošnje časnikarjev, naj j nieti. jim pojasni Svoje politične na-i Izrazil je tudi upanje, da se zoie, ji? odvrnil:	| bodo v dosedanjem' času izku-
" Moti se, kdor bi mMil da bo! šali trgovski wlnoisaji nied Ka-Japonska za Nemf-ijo v nado, Anglijo in Japonsko.
CIO ORGANIZATOR SE PRITOŽUJE
Trdi, da je.bil prvič zavrnjen^ in da so ga šelp drugič pustili v, Kanado, — NaselniŠki ravria,-telj pravi, da ni nobenih novih naselni« predpisov.
cigenj po kostanj. Res je, da £1110 sklenili z.ošiščein pogcflbo, ki nas pa v nobenem oziru pfe-več ne veže. nobcim dekla NemCij
Kawasaki, ki je bil štiri le-
"Z angleškjin narodom i livarno dosti skupnegaje pouda-. (ri], "kakor Angleži. >mo tudi Ne, Japonska ni pon^oiSčaki ter odvisni od« svetovne trgovine. Mi se povsem razlikujemo od N< ntcev,
ta pri japonskem poslaništvu viki so brezolizimi in surovi.
Tudi temu se v inozemstvu ne smejo v«č. Le meJokatei-a metoda se je namreč tako dobre obnesla.
KANADA, ANGLUA IN AMERIŠKA LEGIJA
Značilen govor deželnega poveljnika M. J. Warnera. — Ameriška legija odobrava vse od-redbe, ki omogočajo Angliji dobavo vojnega materjala.
■ iu Chjcaga. lil., je. govorili Kanadčanom po radio Milo J. Warner, deželni načeinik Ame--riško- legie. Dejal je, da Angliji sicer precej trda piede, da bo pa končno zmagala, če ji bo do Združ. države in ž njimi gale. Aaifceriška U^gija odobra-j via vse odredbe, ki omogočajo I Augliji dobavo vojnega materiala ioi sitjer zaradi tistega, ker
uizatorjev v deželo po uradnih opravk-h. Ko se je 12. junija odpravil z anveriške strani preko mestu v niini'v kuaadski do-niinij, mu ni delal nihče preglavice, pravi paf da ni vse tako zlepa in zlahka šlo pri nc'ki piejŠTiji priliki. .
Bliss zastopa United Electrical Radio Machine Workers of America. Tudi pr«d dvema te-dnonfa je hotel po službenih -o-pravkili v Kaando, pa so ga pri Fort Erie, Gnt., kanadski na-«elniški uardniki ustavili in ga začeli o Vsem mogočem spraševati.	— -
iBiiss t** je i2»pričal, da je A-merikanec in bi torej ne bilp nobene ovire, ko je pripomnil-, da je tudi organizator CIO, ter da hoče v Kanado po uiadnih opravkih, pa ga niso pustili naprej. •
Neki naselnišfcr urachrik mil je rekel: "Niti Phillip Murray, (»predsednik CIO) ninm v Kanadi uradno ničesar opraviti in bi ga kot uradnika ne pustili v deželo. .
Ko je o tem. slišal naselniški ravnatelj C. B!air,.v Ottawi^ je rekel, da mti je zadeva naravnost nepojmljiva, kajti pred kratkim ni Kanada uveljavila nobenih novih naselniških določb. - -	. ..
smatra Atmerrška legija to za največjo varnost Zdi-uženih dr-4'Osebno poznam dosti mja-{žav. dih častnikov rdeče armade in "Lagal bi mojim prijateljem reči moram, da so vsi zelo . in-j v Kanadi, če bi govoril druga-teligentni, dobro disciplinira-] če " je povdaril TVarner. "S®. ni in pogumni niladi možje. V;kar nas je v legiji, pa smatra-Hctlanji vojnj.z Nemci bodo sto-1 nrto Ameriko za rešiteljico sve-odstotno izvršili <vojo dolž-.ta. Mi si. prizadevamo rešiti
1 Združene -države in ž ftjinii
vr^d vso Ameriko pnevl nasiljem, uničenjem in zasužnje-njem, ki preti vsemu svetu.
"Mogočna sila, ki stoji temu nasilju nasproti, je Velika Britanija s svojimi dominiji in teritoriji. Če dopustimo, da bo Velika Britanija podlegla ne m*, kova mati Mrs. Sarah Roose-škenlu napadu, bomo izgubili j vel t, Aubrey William^, ravna-s tem velik del naravnih pred-|teM United* States National dio-ti, ki nam jih nudi Atlant-: Youth Administration: - član ski ocean, kateri leži med mwui»višjega sodišča Felix Frank-
Rooseveltova žena v Kanadi
Predsednikova družina ima na otoku Campobollo v New Bmnswicku svoj poletni dom. Roosevel'tova žena je za čas počitnic odstopila letovišče članicam neke Mladinske zveze.
Z Mre. Roosevelt so dospeli na Can»poboHo tudi predsedni-
in razbrzdanim uničevalcem.'
Warner je s svojim govorom zaključil tridnevno prijateljsko potovanje lcfgijonarjev po Kanadi. To potovanje je bila prava demonstarcija soJidamo-
furter in Archilbald Mol^ersli. kongresni knjižničar.
V	nedel jo se je vršilo veliko slavje, pri katerem- je imel F«ankfurter slavnostni govor.
V	letovidčtt 'bo vse poktje sti lifted obenva den*>kracijama. par sto dekelt, ki se bodo ba-
•Mra. Galolway, ki živi v lični hišici izven mesta, je4 pripove-•IcA'ala nekemu časnikarju: "Na svetu je toliko stvari, pa ne vem, če bom imela dovolj časa, da si bom v«e natančno o-glcdala. rp Š
"Pred tedni so me spremili Obiskat niojo *«iro, ki je poročena v Aldersyde v ameriški državi ALabami. Na ipo-vratku sva se peljali,prekp stu in vlak-je obstal na majhni postaji Brent. Silila <oYe <? perona, obrnila sem, se in — iznenada bo se pojavile be vidim,"
PO ŠESTNAJSTIH LET SE JI JE VRNIL VID
Zdravniki ne morejo razrešiti nenavadnega . slučaja. — 621etna Kanadčanka, je bil šestnajst let slepa, je iznenada spregledala.
Iz Vancouverja v British Columbia poročajo:	>
t>2 letna Mr«. David Galloway je bila šestnajst let slepa, kar iznenada pa je «pet pregledala. Preiskalo jo je več slavnih Specijalitsov. ki vi pa ne morejo razjasniti nenavadne
z'igo ne tke.
pred mojimi očmi meglene postave, ki sem jih yidela kakor skozi ^roet pajčolan. Postajala so pa čedalje . jasnejše, in prvi, ki sem ga natawqno videla. je bil neki črn^c, ki je nosil prtljago.
tako težko pri srcu. Svoji hčeri si nisem upala ničesar povedati, k<«r še vedno nisem bila gotova, če je res ali ne.
A'JVP, tjve dospeli dernov ter sedeli v parlo^ju, sem vrpraša-hčer: -V^Vf^i ii^ kakšne ro|e šo v tem karpetu. Meni se da so rdeče. Ali so, ali nis6f,"
' * Da, rdeče «o, mati.*' odvme AH mogoče viditet*'
"	'i	J-	*
"Da? rože vidim in tudi te-
Spočetka sploh nisem verjela svojim očem! Zdelo se mri je. da sem znorela in bilo mi je da Je mesto Teck z okolico eno
ZA OBŠAMBO MAJNElRSKfeGA 0ICR02JA
Mesto Teck- že uvaja zaščito projti zračnim napadom, dasi še nima v ta namen potrebne oblasti. — Začeto delo Percy Smitha se bo nadaljevalo.	....
R. J. Carter je' nedavno, izjavil: Dasi mesto Teck z okolico še ni proglašeno za ogroženo o-zenifl je, je že v teku delo za -za.-Sčiio pioti zračnim ; napadom. Primerno opremo že imamo, treiba bo pa še izposlovati od oblasti v Toronto in Ottawi po-tu ebno dovoljenje^ Nadalje je pojasnil Carter,
KANADČANI! — Prosimo, v pošte vaj te številke polog Vašega naslova, ki označijo, kdaj
Vam bo oz. je naročnina potekla. List potrebuje Vašega sodelovanja.
prvih ontarijskih središč, ki je livi delo pot rabo aascite proti zračnim napadom. Pobudo jf bil dal Percy Smith, kot načelnik rdševalne postaje za onta-rijiske' majne, ki je pa zdaj v kjmadksi aktivni armadni služ-
• Tozadevne knjiige oziroma navedbe je dobil iz Anglije, ji£ natančno preštudiral ter Začel poučevati ljudi, kaj jim je storiti v slučaju sovražnega napada. . r, : " *
Smitjiovo delo nadaljuje me-
stni policijski registrar Pine-mer, Jci je v ta namen že izbral potreftmo število oseb ter jih je imenoval za posebne konštable-rje.
Mestni občinski svet je že meseca maja pozval civilni obrambni odbor v Torontu, naj proglasil Teck in okolico za o-groženo ozemlje ter naj š tem ugladi pot za primerno zaščito proti zračnim napadom.
Šele pred kratkim je sporpčU' C. A. Burns, pomožni tajnik j civilnega obrambnega odbora v Tcrontn, d^ je sprejel resolucij jo občinskega sveta, ki bi pa; morala biti pcslana pravzaprav depairtmentu Za narodno čferanibo v Ottawi. češ, da ima. taka ozemlja pravico določati le ■zivezna oblast.
Ofc koncu poročila je bila pripomfba, da bo vseeno mogoče kaj storiti v tem oziru.
ziyi
VIRI
Spisal IVAn matiCič
Knjiga je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od, davnih početkov v starem slovanstr« ' do danaSnjega dne. Knjiga je verno zrcalo našega flvljenja ln trpljenja, In kdor jo prebere bo vedel o SLovencih več kot mo more nodi ti katerokoli nage zgodovinsko delo.
DED —
je ZEMLJO otrebil, zoral
OCE -- rtr . • ^
jo je posejal in gledal bojno njeno rast T
S IN -
Je xorel med težkim klasjem
VMUK —
se. je. dvignit proti
13 POGLAVIJ — 41? STKANI
V PLATNU VEZANO
Cena
s2.
Poštnina plačana
Avtor knjige je IVAN MAJlClC, ki je spisal splošno znano, knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
KNJIGARNA
"Glas Naroda
ti« WEST 18th STREET	NEW YORK. N.
99
■wSfsl
vije z raznimi športi. Nadzorovale jih bodo jDoteebne .vzgojiteljice ,od časa -do Časa jih bo pa tudi Mrs. Roosevelt obiskala.
• t » . - .
Gospodarska konferenca
Iz Ottawa porečja o, da s« je začel v ponedeljek 14. julija v v Washiugtonu kanadsko-aine-liška gospodarska konferenca.
l>elegatje bodo razpravljali izključno o "organizacijskih ^rašanjih."
Meia^čnejse zastražena ;
Izza ponedeljka 7. julija a-mieri^ki naselniški uradniki natančno preiščejo in zaslišijo vsako vosobo, ki je namenjena pri-Xia^*rskih fšlkpovih preko meje. v Kanado. Tudi obmejn«! strata je bila zna|«o ožičena.
To se je zgodilo soglasno z najnovejšo -pr«<teednikovo odredbo, da italijanski in nen^Ski podaniki pod nobenim pogojem ne smejo iz Združenih držav.
.v
U1
bencina
< . • ,
Kanadska vlada je.odredila, da ob.iiedeljaih in vsak dan od 7 zvečer pa do 7 zjutraj, avio-mobilfetom ni dovoljeno prodajati bencina. S »tem, upa vlada, da bo poratbo bencina znižala za 00 odstotkov. Vlada jra je obenem naznanila, da bo mogoče trjeba v bližnji bodočnosti še bolj zmanjšati porabo ben-ciba.
tG. R. Cpttrelle, kontroler za porabo pr^tnoga, je refcej, da bodo tu4i Zorufžene države o-mejile porabo bencina.


^Ods^vo ameriškega , Rdečega križa poroča da je p^sla^o Kitajski za md'lijcm dolarjev obvez in zdravil. Dfcroyi, kiftih je doslej po^Lafl Rdoči kriqp Kitajski, predstavjajo vrednost treh in pol milijona dolarjev.
••« LAB IIIODIM-I«f Tcrrf
Wednesday, July 16, 1941
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: I. WINDER.
44

Dežela Eritreja in glavno mesto -Asmara
V tip dol jo sli v koTK-piako gostilno. Pili so dobro, 1-ihko pivo Oziral' eo sc na stare .grajske stolpe in miaJili:
**'l4i se nič ne izpremeni Zunaj v svetu se utegne zgoditi .narsikcj, intav.a umre danes, ali jutri cesar, mprda bo Este, noč novi gospod, danes a'i jutri cesar, zakaj ne bi bil! A tu pri nas v 3ene*ov»u ir. Konopištu es nič ne iapremeni! Gr?d, tovarna, pivovarna, ves konopiski okraj, ves je prišlo ■v njegove roke. in nič se ni izpremenilo."
Proti veotru je rekel kramar:
4<Pijto. ljmJje, nocoj cedite zadnjič v tej gostilni!"
Pili so. obupno so se opili
"Ce Ja Este podreti gostilno,, utegne podreti tudi tovarno in pivevama," so mislili. In vpraševali so:
<<K]e je ta Estc? Ail je tukaj v Konopištu?"
Ozirali so se na gr?d, mahoma je bil grad izprenvenil svor io podobo, ma'ioma }e bil videti groeeč in zlo vesten. Stolpi so Štrleli v nel o kalror morilske pesti.
Nadvojvod« ni til v Konojpištu, ko so delavcem naznanili, da >K»dc podrli tovarno in \ee kraj Konopišta, in da so vsi odslovi jeni samo pivovarna da ostane in še ta le za majhen etut. Pogosto E<e je voril ua izlete v bližnje Pruhonice in taan ogielov.sl klavni grajski park, ki si ga je hotel' vzeti za zgled. Pruijoni?ki gra^'ak. grof Sylva-Tarouca mju je svetoval. Vrtnarji ia? vrtni arhitekti so prišli v Konapi&te in se lotili dela. Imelj s« nalogo da izprenienijo površino 50 oralov v najlepši eviop^M park.
Nabavili o rc.žni vri. Prane Ferdinand je ukazal gojiti najredkejše roše. Napravili so divjačinsko oboro. Prane Ferdinand je dal zasaditi tuje drevje in grmovje. Vise ozem-.'jd- ki je b!lo njegovo, je daj ograditi z mrežami, poljske meje pa obas<i!t> s cvetočim grmovjem in divjimi rožami. Da 'bi te 1-Jejnt nasadn zavaroval, je ukazal, da mor^ ostati med mejo in njive meter r»me zemlje neobdelane. Delovni voli so morah imet" najrorfbčnik'. Tako je poskrbel za lepoto svoje posesti.
>onija me <cti ^'e piišel m uredil sobe. Po hodni kili in ostaiili protsorih je dal razobesiti rogovile vseh srnjakov, ki jih je oil vitarčlil. Bilo jih je že več ko tisoč. Hodil od rogovil ^o rogjvil m svojeročno prilepila! listke z datumom uplenitve. Nato je šel k oknu. in se zagledal venkaj. Kar je y.dol, je bilo njegovo delo, delo njegove domišljije; raslo je in iio^lajalo čedalje lepše. Ze so ovotle prve rože, najpleme-nittj^e, na]daru ocene je-. visU*. Tuja drevesa so začenjala ra-/sti, park je dobal obrise, kakršni so bfli Francsu Ferdintndu pred orni. Zelena ploskev se je širila v neskončnost.
'i u ic hote; mstati ?n upravljati svojo malo državo, dokler ne perv^anie velike. Mrmranje prebivalstva ga ni dosegalo. KJjubov;.] je svetu in se ni hotel meniti zanj. Tu je bil gospodi.", m je hotel ostali.
I oleiia še ni bilo konec, ko mu je cesar izpodbil ta naert. Frua a Ferdinanda ro Imenovali za polkovnika ter ga prestavili k 9 .huzar*k«Kn poiku 'Gferof Nadasdy" v Odenburg na Ogrskei.i. Dehrl je ul az, dv takoj nastopi sražbo pri novein polku.
Polzhrvsil ji dosegi pr^kiic tega premeščen ja. Cesar mu je Llads »o in vljudne odbi-J prošnjo, češ, Franc Ferdinand mora v odrsko garni/ijo. d-a se nauči madžarskega jezika.
Ma.ce tolažbe je bi. ov tem, da je bil Odenburg le nekaj ur od Dunaja. Ivi ugodnosti je nasprotovalo mnogo neugodnosti i»'ut nc Ferdinand se je hal, da bo Odenburg nekoilko večji Enns. maihna dolgočasna ga mizica in vrhu t3^ra še v deželi,'' ki mn je bil njen jezik neznan.
Da (!a čaka v novi garniziji hud boj. hi niti slutil. Odcm-buig na Cradijčanskem je iežal tik ob avstrijski meji. Mesto je Diio Vt .ge m ^uatnejše od Cnnsa, bilo je gh»vno mesto komi-tata^ istega ime'a, e->ar p»ebivalstvo je sestajalo do polovice 12 Sei KMrV, do polovice iz Madžarov. Franc Ferdinand je bil pripravljen na to, da b* življenje v novi garniziji pusto. Zatrjeval je, da se ga že ob imenu Odenburg polešča besnost.
Takoj po prihodu je opazil, da ni prišel v garnizijo Odenburg. ampak ✓ gamizdio Sjipron. Tako je bilo mefitu po ma-!ža-sko ime. Častnik; niso govorili o Odenbargu, marveč o Sopronu. V garnizij' so bili samo madžarski častniki. Moštvo je biic nemško in madžarsko, a nesnjški vojaki so bili pranjem da s> govorili po madžarsko. Na nlici si slišal oba jtoika, v čjctmški kazun pa niti ene neiniške besedice ne.
Franc Ferdinand jj bil presenečen in ogorčen. Častnikom je tako' pc prihodu prizna,1 da ni je zmožen madžarščine ; sto41 je hi lše več in uzjavil. da se misli jeeika naučiti in tipa, da se ga kmalu naoči. Častniki so odgovarjali na njegova N^r^anja po nemčko a e po nekaj kratkih stavkih so ee vrml' k niadživi&čini. Niti besedice ni razutmel. Prevedli so tu-1 nekrj besed ter oijmoiknili, ko je izrekel željo, da bi nadaljeval razgitn or po n^mšk^.
v ^ i;m ugajal. Oni n:u ni*o ugajali. Mjržnja je bila »e od pive ure vzajemi a. Na obrazih častnikov je bral po-Govori nn?o! Ka Ognskem si, avstrijski naivojvo-be vec :e b-al: "Po.tati hočdš ne le avstrijski cesar, ^mpak tudi og^ki krali. Mi ne poznamo arvistrijskega cesaria poznamo sam-> ogrskega kralja. Bodoči ogrski kralj mora tfovoiili v našem jeziku." Jn še več je bral: »Ne maramo Avstrijca za kralja Ko bi imeli mf kaj besede, bi smel biti eanio Madžar ogr»k* kralj."
i ( p4® i^kaj J ni ni bil sarao ogorčen, ampak prepad en. Ugibal je: ^'Zaka; ni n;«o posedali, da je Ogrska samostojna država? Ogrska nam j- sovražnerša od tujine! Tem častnikom nc ocmeiv av.->tro-ogr*ka moirarfi ija. Skupna vojska nje, cm ne poznajo in r.e Hubijo ničesar dru^iga, kakor svojo narot'njfct, svojo oholo naižanSčino, Kaj toga na Dunjau ne vedoT '
INadaijeraaj« prfiiodajH.1
Dežela, ki se vleče od francoske kolonije Džiibuti 1100 km daleč proti severu ob ofoali Rdečega morja, nam ni bila vedno znana pod imenom Eritreja. Ime so ji dali šele Italijani okrog leta 1890. Italijani so zasedli Eritrejo, in iscer najprej njen južni del. leta 1881.
Prej je bila ta dežela last deloma abesinske države, deloma pa so jo upravljali na pol neodvisni mohamedanski poglavarji, ki so priznavali vrhovno oblast turškega sultana. Po hudih in napornih bojih se je Italijanom posrečilo, da so svojo posest razširili proti severozahodu. Vendar jih. je upravljanje kolonije veljalo ogromno
denarja. Leta 1898 je doletel Italijane pri nadaljnem prodiranju v notranjost Abesinije silovit poraz. V bitki pri Adui jih je porazil abesinski cesar Menelik ter za dolgo dobo ustavi! italijansko prodiranje.
Eritreja je v zemljepisnem pogledu večinoma visoka planota. Le proti obali pada nišj^ ter seiga ponekod celo pod črto nioVske gladine ter ima tako imenovane depresije. Tu je seveda vročina najhujša. Mas-saua, ki je sicer odlično pristanišče, je eno izmed najbolj vročih mest na svetu sploh, ker leži nizko ob morski gladini. Nat
šine meri Eirtreja 120.000 kv. kilometrov ter šteje veega skupaj komaj nad' 500,000 prebivalcev, ki so v veliki večini no-nmdi mohamedanske vere.
Glavno mesto A^anara je z železnico zvezano s pristan iščem Maasauo. Poleg Massaue ima Eritreja še pristanišče v Assa-
bu, ki leži na skrajnem jugu eritrejske olbale. Po važnosti se pa to pristanišče ne da ' primerjati z Mjassauo. Pa tudi Masa»ua je s padcem Kerena, zlasti ,pa Asmare, izgubila skoraj ves pomen za Italijane, ker gre promet iz Massaue v Aibe-sinijo ie čez Asmaro. Zato je razumljivo, zakaj si Italijani tako srdito in dolgotrajno branili trdnjavo Keren, ki je v resnici pomenila ključ do severne Abesinije.
Če bi sovražnik vdrl na Angleško
Angleška vlada je uradno izdala knjižico ki ima naslov: "Kako se morasno vesti, če bi sovražnik vdrl na Angleško.'* Nemški vdor na Angleško je tista velika mora, ki tlači vse Angleže ter se na to tudi temeljito pripravljajo. Vdor
preprečiti je velika naloga orjaške mobilizirane armade o-baLnih čuvajev, orno vojn iškiih polkov, protiletalskih čet,, čuvajev, stražnikov v morskih svetilnikih, protiletalskih po-velj.-te»v in obveščevalnih oddelkov. To vse je porazdeljeno po vsej deželi. Zlasti na gusto pa so ti oddelki posejani na južni in vzhodni angleški obali. Ker pa so Angleži hladni računarji, ki upoštevajo vsakršno možnost, so upoštevali tudi mošiost. da bi sovražnik vendarle utegnil kdaj kje vdre-
ti na njihovo ozemlje. Zato so sprotno pa ima Asmara, glavno izdali tisto brošuro, katera An-
mesto Eritreje, zmerno evropsko podnebje, ker leži na 2347 m visoki planini, to je približno tako visoko, kakor pri nas najvišji vrhovi Kamniških Alp. V splošnem je Eritreja pustinj-sha dežela, kjer prevladuje stepa in savana. Le v severozahodnem delu je dežela obdelana in rodovitna. Glede povr-

ziv dai
IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS?
V tek kritičnih fesih J« wwmkemm titaleljn dnevnih vmU potreben to priročni ATLAS, ki |a peftlje-■m nm&im naročnikom p« najntŽfl eeni. — Naročit« cm fee ta«!
Velikost »K x 14)4
48 rellklh strani; 82 barranlh »emljeridor tujih d rta t Ja D zemljevidov Zdr. d rta v in biUt vodilnih dr-fav;
45 svetovnih slik popolnoma o-
zna^enlh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši temi Je vid kale ceU ■vet In tudi:
RAZDELITEV POLJSKO MED
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA-
ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-BU8KA MEJA
gložem nazorno razlaga, kaj Ibi v takem primeru bila dolžnost vsakega angleškega državljana. Knjižica-med drugim pra
vi:
Ko bi se kljub vsej previdnosti in vsej obrambi kak nemški poskus vendarle posrečil in bi se Nemci kje izkrcali, takrat je p« >jl dolžnost vseh državljanov, Kateri se zavedajo svoje odgovornosti, da ne izgube živcev. Visak se (mora izogibati vsakršne panike, ki bi sicer utegnila škodovati nalogam n aših Čet. Vsak mora (biti hladnokrven ter se mora z želez-
kak sovražni napovedalec ma angleški oddajni postaji hotel s svojimi porocHi in navodili ljudi motiti. Zato so angleške oddajne postaje zdaj že uvedle to novost, da se vsak napovedovalec pred zazčetkoin svojega po-roci'a poslušalcem pred.-tajvi
ter jkn pove svoje ime. da bi potem ne bilo nobene žmede.
Vsi ljudje, ki (poznajo glavno angleško lastnost ki je hlad-nokrvmost, zdaj trde, da bi Angleži tudi ohranili mir in trez no presojo, če bi sovražnik res vdrl na Angleško. To pa je glavni pogo;. da 'br angleška armada ižkrcanega sovražnika potem na Angleškem onemogočila. .
TITIHOYE JIN L. 1M
NOTF 7A KI.AVIR AI.I H AR-
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KAT.TJE-
EmiJ Adam K—1C JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PB8M1 *» moikl
ŠEST NARODNIH PCSM1 za m-
6« ihor ....................
Sest narodnih pesmi *m m-
feanl
I rane Ventnrini—SEST MEŠANIH IN MO&KIH zborov ......
MONIKft
SLOVENIAN DANCS VANDA POLKA __
PO JEZERU
KOLO BARCICA
MLADI KAPKTANR
OHIO VALLEY
SVLVIA POLKA______M
TAM NA VRTNI OBEDI MARIBOR WALTZ______ JI
7.
SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ____h_____
DEKLE NA VRTU
OJ, MARIČKA. PEGLJAJ__
ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)
M
M
JI
IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Jnvaaee—R> MLADIH LET,
Peter Jerfh-OSEM ZBOROV (sw *ki ia meta nI) .............
SILA V MIKROFONU.
.Mri krof on silno okrepi vsak glas, zlasti pa, če nastaja glas prav blizu mikrofona. Ko je filmsko podjetje snemalo fi*!xn "Eskimo" so skušali v filmu tudi posnemati šumenje ledenih plo3č, ki druga drugo tarejo Da bi v filnru dobil tak glas, je režiser najprej dal vreči več ton ledu na cementno pflo&čo pod mikrofon. Pa to v m?krofonu ni bilo podobno škri panju tročega se ledu. Nato so na tleh začeH razbijati cei kup lesenih zabojev, kar pa tudi ni dalo zaželjenega glasu.
Končno se je nekdo spomnil, da bi kaj manjšega bilo tudi do-
Moski zbori
OSKAR DEV:
Bar«ca; OJ, moj Hooei /« Sov; |tn mL fantje, drov v vae poj-demo ......................M
OSKAR DEV:
.Srečno, ljnbca moja; Ko pUCl-ca na tuje gre; SoCl; MoJ očka ma konjiaca dva; Dobi v aem pt-
Slovo; Je v pihnila InC M
EMIL ADAlll&i—
Modra devojks {belokranjska.. M
Vso noč pri potocl ...........JtM
Jnrjeva ......................M
Hodi Mirita domo; Kaj druge-.. ' gm hočem; Zdravica ........Jt
VASILIJ MIRK In A. GUOBMINO: . VetrU!; P« gradlol ----------Jt
AmeriSka slovenska lira. (Hofanar)
Orlovske Umne (Vedophrec) - M
Slovraakl akordi, tZ mešanih la
maikik zborov (Karl AdamU) .1» Trije metani zbori (Ol^beoa Ma-Uea)-------------J4
V prpr Inlfui nsfi. ban tata sole,
sbor. In orkester, (Sattner).... M Mladini, pesmi aa mladino a klavirjem (E. Adaasii)___...________ J«
Dve prsmi, (Prriovee) ta moikl in
Nail
Gorski odmevi, (Lahanmr). O.
zvezek. Miki zbori__M
ZA TAMBURICE:
NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk ...........75
Slovenske
ratal zbor (Raji*) Bom iel na planine«, (Bajnk),
FERDO JUVANEC:
Zjutraj........
Slovanaka u
3tk .J20
.. volj. Perišče kuhinjske soli' rTJ^Il °	510 P°ložili na stekleno ploečo
""" "	" pred mikrofon, nakar iso s pal-
cem tjjsto sol na lahno pritiska-tiskali na ploščo, da se je počasi trla Ker je bilo to čisto blizu mikrofona, je iz njega prihajal stokratno močnejši glas, ki je do pičice natanko posnemal, kakor se tero orjaške ledene plošče.
PETER JEREB: Pelin rofa; VASI-_LIJ MIRK: Podokslra........Jt
/iORKO PREIX)VEC: .
Ko so fantje proti vasi i)i....JHi
Le enkrat fie .......... ..v...20
8lava delu ..................Jt
Cena
35
centov I
PoSljlte svoto v znamkah
oc. po 2 centa.
po S
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite i atlasom ln ko ga izpolnite in poffljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite, dodatne zemljevide ■ novimi mejami vojskujočih se drSav, kakor bodo preme-njene po eedanjl ,vojni.
Naročite Atlas pri:
#,GLAS NARODA"
n< WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.
kakor je povedano y tej knjižici.
Xato brošura našteva celo vrsto naukov, nasvetov in navodil* ki so spretno prirejena, na podlagi skušenj iz zasedbe Holandske. Bekgije in Francije. Po teh vzgledih knjižica najprej nujno priporoča, naj prebivalci nikjer ne beže pneid sovražnikom. Tak 'beg1 civilnih ljudi je zelo slab za vojaške o-peracije, ker po knlalu vse ceste zasedene in natrpane; živeža po vaseh in malih mestih začne zmanjkovati, prav tako rezerve bencina. S tem pa je močno oškodovana prostost gibanja vojskujoče se armade. Pač pa naj civilno prebivalstvo ostane doise!a mimo ter naj prelbiva v svojih stanovanjih a-li v delavnici. Tukaj naj mirno ter potrpežljivo čaka, da bo vojna vihra oehrihrala naprej.
Če pride civilni Anglež v stik s sovražnikom, so v brošuri ha vedena navodila, kako naj se
takrat dbnaša. Prvo je, da mora vsakdo ibiti čim bolj molčeč. Pravočasno, preden pride sovražnik v kraj, naj prebivalci polbero vse1 cestne tablice in vse kažipote. Nihče naj ne kaže nobene radovednosti in naj nikjer ne prodaja zijal. Prav
HB. VOLARIC: Koto^ftn ; PAVCIČ: Potrkan pleo
MOŽ, KI SO MU NAPOVE
VEDALI SKORAJŠNJO SMRT.
V metstu Rev era živi mož, ki -e piše Santael Mahoney. Ta možak je zdaj obhajal svojo 80. obletnico, dasi so mn pred 40 leti napovedali zdravniki, da bo žrvel krvečjetinu še nekaj mesecev. Mož je bil takrat hudo bolan, vtneli so se mu nanfreč sklerpi, imel je tudi silno slalbo srce, kri -se mm je z urinom za strupljala itd. Zdravniki so mto takrat odkrito povedali, da bo živel kvečjemu še kak mefcee dni. kar je moža\ seveda mfoč-no potrlo. Ko je videl, da ni ndbenega upanja več, da bi ga zdravniki mogli zdraviti, se je opogumS! in se začel zdraviti sam, kakor je pač vedel in znal.
Zdravil se je s soncem in z mor
j os
ZA CITRE:
Poduk n d tre. — 4 treski — (Koieljskf) .............
ZA KLAVIR:
Bori pridejo. — Koračnica — — M Slovenske narodne pesmi, Janko
Žlrovnlk
L zvezek. 123 pesmi aa moSkl
ali ienakl sbor ............ 121
II. zvezek, 77 pesmi za m«*ki ln mefianl zbor ................1.18
ttt narodnih pesmi za moikl In
mešani sbor, Emil Adamič ....L— FANTJE NA V^SI. 18 narodnih ■a mofikl sbor. Ciril Pregelj.. M
Naročilo poffljlte
"Glas Naroda
99
tit WK8T ista
NEW YORK. N. Y.
, , . . , __. , ... skimi kopelji. Sonči in v morju
tako je treba s cest odpraviti	,_, , . i
^ J^ ...	Jl^il JjP1^ s* dandanes, ko je že
80 let star, čeprav je včasih
vse otroke ter se oploh izogibati vsakršnega stika s sovražnikom ter pogovorov ž njim, kolikor je^ najbolj mjogoče. To navodilo ima ta namen, da bi sovražnik iz kake morda nehotene opoirfbe ne delal kakih sklepov v škodo angleške armade.
V knjižici so še druge zelo koristne stvari: Tako je na primer Angležem nujno priporočano. naj si dobro zapomnijo glas tistega, ki napoveduje v njihovem radiju. Lahko bi se namreč utegnilo ugoditi, da bi kaka trga oddajna postaja ali
zunaj več stopinj mraza. Poslej je vedno zdrav in krepak.
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da m poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY 'ORDER, ako Ja vam la priročno.
Spisi Josip Jurčiča
I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč. med slovenskimi polhar« — Domen.
—	liva prijatelja.
H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smuko va ženi te v. — Klošterski žolnir urad Ro-jinja. — Goliaa.
UL ZVEZEK: Deseti brat. — NemSki valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. <— Med dvema stoloma.
VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. VTL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka MoS in pravica. — V vojni krajini. — Pravt4« p»*>d bratoma.
VUL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica is življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoSčljivosti. — apommi starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Bokovnjači. — Kako je Kotaijev Peter pokoro delal, ko je krompir gradel. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov. * .$10
POSAMEZNI ZVEZKI $1.50
NaroČite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO.
"GLAS NARODA"
21« WEST 18th STREET	NEW TORE, N. Y.
as®«-,.....	*	■>■•