KRANJ, torek, 11. 1. 1983 CENA 11 din • . • GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO Odgovorni urednik: Jože Košnjek Glavni urednik: Igor Slavec V SREDIŠČU POZORNOSTI —■ m 1 ■" Razvoj delegatskega sistema Skupščina socialist it-ne repub-like Slovenije je v preteklih dveh mandatnih obdobjih sprejela ko. trajno nalogo spremljanje uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov. To nalogo je skupščina med drugim uresničevala tudi s posveti in razgovori v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v občinah". Sodelovale so tudi druž: benopolitične organi/ari je, /lasti socialistična /ve/a in sindikati. Tak način spremljanja razvoja delegatskega sistema in delegatskih odnosov je na eni strani omogočil spoznavati dejansko stanje na tem področju, na druji' strani pa prispeval k razčiščevanju posameznih problemov m k učinkovitejšemu uveljavljanju delegatskega sistema v celoti. Razvoj delegatskega sistema je treba spremljati tudi v tem mandatnem obdobju, posebno še, ker zaostrene gospodarske razmere terjajo še učinkovitejše uveljavljanje skupščin družbenopolitičnih skupnosti, zlasti zborov združenega dela. Skupščina socialistične republike Slovenije je /ato ta mesec pripravila regijske posvete glede nadaljnjega razvoja delegatskega sistema m delegatskih odnosov. Za gorenjske občine Jesenice, Kranj, Radovljico, Škofjo Loko in Tržič bo posvet jutri, 12. januarja, ob 9. uri na Jesenicah. A Z. __ ______J Praznik občine Škofja Loka Proizvodnja, izvoz, preskrba Dražgoše — ("'as zabriše spomin, ne more pa krvi, ki se je v hudem januarskem mrazu in snegu pred 41 leti prelivala na obronkih Jelovice. Ko so se borci Cankarjevega bataljona z nadčloveškimi napori izvili iz sovražnega obroča, so se besni morilci znesli nad Dražgošami. Zverinsko so pobili II domačinov, številne vaščane odpeljali v taborišče, vas pa požgali in pozneje zravnali z zemljo. Razplamtelo narodnoosvobodilno gibanje je Nemcem zadalo hud poraz, ki ga je občutilo celo vrhovno poveljstvo Hitlerjevega morilskega stroja. Dražgoška bitka pa je pomenila samo uvod v še bolj ognjevite borbe gorenjskih in slovenskih partizanov. Vztrajnost, borbenost in iznajdljivost ter visoka idejna in politična zavest borcev so bile glavne odlike Cankarjevega bataljona, ki je tudi iz neenakega boja izšel kot zmagovalec. Sporočilo te slavne bitke ostaja aktualno tudi za sedanjost. »Dražgoška bitka opozarja, kako se da kljub navidez nemogočim razmeram kljubovati težavam in skoraj brezizhodni stiski, kako vzdržati, kako uveljaviti i/najdljivust, kako z z majhnimi sredstvi doseči velike učinke, kako ob eni uspešni bitki utirati pota novim, včasih morda še hujšim, a vendar zmagovitim, kako idejnopolit ično zavest spreminjati v dejanja. Za nas je to sporočilo zlasti pomembno danes, ko se ne glede na dosedanje velike uspehe srečujemo tudi s celo vrsto gospo- Zdrsana snežna odeja — Prave zime s snegom, kakršno bi si r teh dneh želeli predvsem šolarji, noče in noče biti. V Kranjski gori je snežna odeja že precei zdrsana in če v kratkem ne bo zapadel nov sneg, verjetno ne bo zdržala niti zimskih počitnic. Vsekakor pa bi bil zdaj že čas, da nas narava osreči s snegom, sicer bo letošnje veselje na smučiščih kratkotrajno. - Foto: F. Perdan darskih težav in drugih slabosti,« je dejal Franc Perovšek, član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije na nedeljski slovesnosti pri spomeniku v Dražgo-šah številnim udeležencem šestindvajsetih šport no-rekreacijskih prireditev »Po poteh partizanske Jelovice«. Med n jimi je bil tudi Sergej Kraigher, član predsedstva SFRJ. Z vseh strani so se v nedeljo zgrinjali v Dražgoše športniki in po-hodniki: S Pasje ravni, odkoder so na pot krenili že v soboto, iz Krope, Železnikov in Rudnega, iz Stražišča prek Cepu 1 j, od Soteske prek Jelovice. prek Križne gore 'in celo iz zamejstva — s Koroške, Furlanije in Julijske krajine. Prihiteli so tudi nekdanji in sedanji člani pionirskega odreda Ratitovec z osnovne šole v Železnikih, ki so na slovesnosti prejeli posebno priznanje Zveze prijateljev mladine Slovenije za pomoč narodnoosvobodilnemu gibanju in povojne uspehe. C. Zaplotnik Svečanost ob spominu na slavne dogodke Predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin je opozoril, da letošnje leto zahteva aktivnost na vseh področjih, da bodo uresničeni razvojni cilji — Podeljena priznanja občine za leto 1982 Skofja Loka — V soboto je bila v kinu Sora svečanost v počastitev praznika občine Skofja Loka v spomin na legendarno dražgoško bitko }). januarja 1942. leta. Slavnostni govornik. predsednik občinske skupščine Matjaž (*Ypin, je v govoru opozoril, da letošnji gospodarski rezultati niso najboljši, saj je bila proizvodnja po devetih mesecih manjša kot lani v enakem času. padel pa je tudi konvertibilni izvoz. Zato bo letos glavni poudarek na povečanju proizvodnje in izvoza, predvsem konvertibilnega, ambicioznejšemu pristopu k takim investicijam, ki bodo v čim krajšem času zagotovile konvertibilni izvoz in na večji uporabi znanja. Skratka, nadaljnji razvoj bo moral težiti za takimi proizvodnimi programi, ki bodo dolgoročno gledano zagotavljali ugodne dohodkovne učinke in izvozno usmeritev. hkrati pa tudi racionalno uporabo surovin in energije ter večjo uporabo znanja. Brez odprtosti v širši jugoslovanski in svetovni prostor ne bo šlo. Zaustaviti bo potrebno upadanje kmetijske proizvodnje oziroma odpraviti negativne dejavnike, ki zavirajo uresničevanje planov v kmetijstvu. To so neurejena politika cen, neurejena preskrba s krmili in nestabilni pogoji gospodarjenja. Preskrba oln anov je bila lani v škofjeloški občini še najbolj zadovoljiva na Gorenjskem. To seveda ne pomeni, da se trgovini ne bi bilo treba truditi. Res pa je, da je škofjeloški prostor ^lede oskrbe izredno zahteven, ker je velik po obsegu. Matjaž Cepin je spregovoril tudi o urbanističnem urejanju naselij, saj se pripravljajo urbanistični načrti za vso občino, kar je zahtev no, počasno in drago delo. Prav tako ne bo moč do leta ]!)8,"i uresničiti celotnega referendumskega programa, čeprav ostaja šolstvo še nadalje prva priori- teta. Opozoril je tudi na prevoz delavcev na delo in šolarjev. Problem ni enostaven in ga ne bo lahko rešiti, če prizadeti ne bodo pokazali več' volje za prilagajanje novim razmeram. Na slovesnosti so podelili tudi državna odlikovanja Ivanu Franku-Iztoku in I vetu Subicu, priznanja občine Skofja Loka za leto 1982 in nagrade Inovator škofje Loke za leto 1982. Kulturni program so pripravili otroci iz loških vrtcev, pevski zbor Ciciban, člani šolskega kultur-noumetniškega društva Ivan Grohar na osnovni šoli Petra Kavčiča Skofja Loka in kulturnoumetniške-ga društva Slikarji Šubici na osnovni šoli Cvetka Golarja Trata, mešani pevski zbor Iskra in učenci osnovne šole Ziri. L. Bogataj 24- gošah praznično Tik pred novim letom so ilelegali / zresni sku/)ščini sprejeli več pomembnih planskih dokanicn/ot i .ir./ _ gospodarsko politiko v letu 19S:i. Gre za resoluciji/ o uresimiranju ekonomske politiki' c letošnjem leta. zakon o rebalansa' zi e. ntga proračuna t prejšnjem /<(/■ o predvidenih izdatkih letos, za projekcijo plačilne bilance in krcditnonionetamc politike držat c tu _roi zvodnja mora porasti za 2.5 odstotka. Izvoz blaga in storitei naj hi poraste/ za .9 odstotkov, od tega na konvertibilnem trgu za 20 odstotkov, predviden pa je tudi realni padec osebnih dohodkov in sicer za 7.o odstotka. Zaposlenost naj bi se zvečala za 2 odstotka in bi se tako produktivost dela zmanjšala za I,.'i odstotka. Čeprav so bile vse te številke predmet številnih ruzprav in dvomov, da so realne, so izraz gospodarske resničnosti. V vseh republikah in pokrajinah so namreč prepričani, da obstajajo možnosti za hitrejšo rast družbenega proizvoda. posebno še v industriji. Več naj bi naredili predvsem izvozniki, hi bi imeli tudi večje možnosti uvoza, manj pa tam. kjer večino surovin uvažajo ali pa so v veliki meri odvisni od uvožene energije. Tako naj bi bili nosilci rasti in izvoza predvsem kori tiska industrija. del industrije široke porabe, del prehrambene industrije, gradbeništvo, kmetijstvo, turizem in promet. Takšna opredelitev poudarja selektivnost in smotrnost, ki doslej nista bih odlika naše ekonomije. Smotrnost je zajela tudi investicije. Tako bo letos težišče investiranja v elektrogospodarstvu, premogovništvu, črni in barvni metalurgiji, železnici in kmetijstvu ter živilsko-predeloi ahn industriji. Selektivno bo tudi zmanjšanje vseh oblik porabe, pri čemer bodo še najmanj prizadeti osebni dohodki, vendar bo s/)lošni padec porabe prizadet vse. tudi upokojence, dijake in študente. Zmanjšuje ,se tudi poraba v JLA in sicer tisti del. ki-zadeva njem' pripadnike. IV* ta prihranek bo namenjen zvečanju akumulativne sposobnosti gospodarstva, zlasti spodbujanju proizvodnje _ 41 let mineva v teh dneh od slavne dražgoške bitke. Dogodke na obronku Jelovice je v nedeljo udeležencem opisal Franc Perovšek, član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. — Foto: F. Perdan Sporočilo dražgoške bitke sedanjosti Kako kljubovati težavam Več tisoč pohodnikov in športnikov, pripadnikov enot teritorialne obrambe, milice, vojakov in rezervnih starešin, borcev, planincev, tabornikov in mladih je sodelovalo na 26. prireditvi »Po poteh partizanske Jelovice«, ki je bila posvečena 41. obletnici dražgoške bitke in škofjeloškemu občinskemu prazniku — »Dražgoška bitka opozarja, kako se da kljubovati težavam kljub navidez nemogočim razmeram«. -—---s. Letos dvanajst mladinskih delovnih akcij Leta 198:j ho v Sloveniji dvanajst mladinskih delovnih akcij, šest zveznih in šest republiških. Zvezne bodo na Posočju, v Slovenskih - goricah. Kozjanskem, Suhi krajini, Istri in Vipavski dolini, republiške pa na Gorič-kem, Trebčah, .v Beli krajini, Kubanskem. Brestovni in Ljutomeru. Na akcijah bo letos sodelovalo 5.000 brigadirjev i/ Slovenije, drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, mladi iz zamejstva ter pobratena mladina iz tujine. Slovenska mladina bo sodelovala tudi na drugih zveznih mladinskih delovnih akcijah. V 30 brigadah lw> na deloviščih drugih republik in pokrajin delalo 1.500 slovenskih brigadirjev. Predvidevajo, da bodo na dvanajstih slovenskih akcijah brigadirji opravili 600.000 delovnih ur, v popoldnevih pa si v okviru dejavnosti »šole samoupravljanja« poglabljali tudi socialistično etiko. D.Papler, PO JUGOSLAVIJI SPOMIN NA BATALJON JUNAKOV V soboto je bila na zadnjem bojišču Pohorskega bataljona na Pohorju svečanost v spomin na 69 borcev Pohorskega bataljona, ki so 8. januarja, 1943. leta izkrvaveli v borbi z večkrat močnejšim sovražnikom. Svečanosti se je razen številnih občanov, planincev, tabornikov, borcev in pripadnikov J L A in teri torialne obrambe udeležil tudi predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. DELEGATSKE SKUPŠČINE SLABIJO Z razpravo o raziskovanju in sredstvih javnega obveščanja, so v Jugoslovanskem centru za teorijo in prakso samoupravljanja končali okroglo mizo »Samoupravljanje in informiranje<<. Razpravljalci so poudarili velik pomen javnih občil za informiranje najširše javnosti. Objektivnost množičnih medijev pa je odvisna tudi od objektivnosti njihovih virov informiranja. Ko so govorili o rezultatih raziskave o uresničevanju in delovanju delegatskega sistema so opozorili, da sicer prevladuje samoupravni način odločanja, da pa se vedno pogosteje pojavlja formalizacija sistema. Delegatske skupščine zgubljajo svojo moč, ki prehaja na izvršilne organe. Pojavlja se nevarnost zraščanja tehnobirokrat-skih struktur v združenem delu s politično administracijo. To je še posebej nevarno zato, ker je v zadnjem času opaziti, da se veča apatija pri samoupravnem odločanju v združenem delu. NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK. 11. JANUARJA 1983 Prizadevanja šol premalo očitna Analizo stanja v tržiških osnovnih šolah bo treba pred problemsko konferenco socialistične zveze o vzgoji in izobraževanju vsebinsko temeljito obogatiti, če naj nakaže stvarna izhodišča za nadaljnji razvoj te dejavnosti — Poudarek predvsem boljši samoupravni in delovni organiziranosti šol, večji ustvarjalnosti pri delu z učenci in povezovanju z okoljem skupnostmi, precej kritik pa gre tudi na račun kadrovske zasedbe ter racionalnega izkoriščanja kadrov in delovnega časa. Zato bi gotovo kazalo ponovno preučiti možnosti za delno ali popolno združevanje treh osnovnih šol v tržiški občini. Do problemske konference o vzgoji in izobraževanju, ki jo bo pripravila socialistična zveza, bo analizo z izhodišči za nadaljnji razvoj potrebno temeljito obogatiti. Tudi v poglavjih, ki se nanašajo na materialna vprašanja. Spregovoriti bo treba o tem, kje v naslednjem srednjeročnem obdobju dobiti denar za razširitev šolskih prostorov, ki bi omogočili najprej enoizmenski pouk in nato prehod na celodnevno obliko dela in življenja, dogovoriti se bo treba za enotne regresirane cene šolske prehrane, za vzdrževanje objektov, ki so potrebni vse zahtevnejših popravil, skratka, za usklajeno financiranje in porabo sredstev, med katero sodi tudi enoten sistem nagrajevanja, ocenjevanja in vrednotenja pedagoških del in nalog. H. Jelovčan Tržič - Analizi stanja v tržiških osnovnih šolah, ki naj bi rabila predvsem kot izhodišče za razprave o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja, še veliko manjka. Osnovne šole niso spoštovale navodil, katere podatke za določeno časovno obdobje naj posredujejo komisiji, vsebina analize pa izzveni kot eno samo tarnanje šolskih kolektivov o pomanjkljivostih, slabostih, nerazumevanju širše tržiške skupnosti za napredek te pomembne dejavnosti. Res je, da se tržiš ko šolstvo ubada s številnimi težavami, ki jim botruje stalno pomanjkanje denarja, vsekakor pa je za podružbljanje doslej tudi samo premalo storilo. Dokler namreč ne bo preraslo stare miselnosti, češ da so šole nekakšne državne ustanove, za katere mora skrbeti družba, dokler samoupravna organiziranost in svobodna menjava dela ne bosta v praksi dejansko zaživeli - za to pa so v prvi vrsti odgovorni šolski kolektivi — tako dolgo bo najbrž tudi vse tarnanje o nerazumevanju njihovih težav zaman. V analizi torej manjkajo zlasti podatki o prizadevanjih učiteljskih zborov za boljše, ustvarjalnejše vzgojnoizobraževalno delo. Premalo je še fakultativnih predmetov in interesnih dejavnosti, ki bi bili odraz želja učencev in potreb združenega dela, sveti staršev niso zaživeli, obstalo je povezovanje šol s krajevnimi »Stabilizacijska kava« Iz množice življenjsko ne tako pomembnih prehrambenih izdelkov so naši ustalitveni tokovi med prvimi odpihnili kavo. Naj smo še tako rovarili in bentili, kava je postala luksuz in zanjo trošiti devize bi bilo nesmiselno. Sem ter tja jo iz pražarn pošljejo v trgovine, da ».zas-mradijo« prostore, razdražijo čakajoče in mimoidoče in ustvarijo potrošniško mrzlico. Podobno je bilo tudi pred novim letom, koje navadni zemljan ni dobil niti toliko, da bi v kavni brozgi pošteno pogledal v oči svoji prihodnosti. Kavin surogat ali po domače ka-vin nadomestek, ki nam ga je najprej ponudila stabilizacija, se ni ob-nesel. Gospodinje so se zmrdovale, češ da divke, franka, proje in knaj-pa že ne bodo kuhale; še bolj so vihali nosove pivci, ki z nadomestkom niso bili zadovoljni niti v najhujši »kavni krizi«. Svoje so k temu dodali še inšpektorji, ki so kmalu izvohali, da novorojenček nima vseh potrebnih dovoljenj za življenje. Proizvajalec je namreč nadomestek prodajal po enaki ceni kot pravo kavo. Potem smo se na prazne police že navadili. Bolj ali manj straptni »ka-vopivci« smo tudi našli poti, po ka- terih se pride do črnih zrnc (prek maloobmejne dovolilnice, če jo le kdo ima v žlahti) ali smo se preprosto odločili, da bomo kavo pili v gostinskih lokalih. A glej ga zlomka, gostilniškega! ,Kot da je pozabil na tradicijo Turkov in nam namesto turške ponudil — »stabilizacijsko kavo«. Kilogram kave nateguje in nateguje, iz nje vari'skodelico za skodelico in znatno več, kot ima zapisano v predpisih in kot je to počel pred družbenim zategovanjem pasu. Kava je bolj ali manj zvodenela; včasih celo tako, da se od daleč vidi, da so jo črna kavina zrna le oplaknila. Pres neto! Ko pa so kmetje odgovorne može povprašali, če bi lahko zdaj, ko mleka manjka, oddajali tudi manj kakovostno mleko, so se komaj obranili očitkov. In zakaj naj bi bili gostinci izje-me? Verjemite, pri nas doma lahko voda priteče skozi pipo kadar koli pa jo plačamo samo dvakrat letno. Navadili smo se na tak način porabe in plačevanja in še na misel nam ne pride, da bi vodo pili v skodelicah in za vsako posebej plačevali od 20 do 30 dinarjev. C. Zaplotnik Delegatski vprašaj Hidrofor v Žiganji vasi Tržič — Delegati iz tovarne obutve Peko so na seji zbora združenega dela skupščine občine Tržič konec novembra vprašali, kdaj bo komunalna služba uredila vprašanje vode na hribu v Žiganji vasi. Krajevna skupnost je zbrala denar in kupila hidrofor, vendar ne dela. Odgovor je pripravilo Komunalno podjetje Tržič. Takole pravi: »Pomanjkanje pitne vode za stanovanjske objekte nad rezervoarjem Ziganja va\ ki stojijo deset do petnajst metrov višje, je že od vsega začetka problematično. Graditeljem hiš je bilo z uradnim soglasjem predpisano, da vgradijo lastne hidroforje, a se tega, žal, ne držijo. Pomanjkanje pitne vode v omenjenih stanovanjskih objektih smo skušali v Komunalnem podjetju urediti tako. da smo montirali skupni hidrofor. Poskus se zaradi preobremenitve tlačnega stikala ni obnesel. Rešitev problema je mogoča samo tako, da lastniki hiš uredijo vodovodno instalacijo v skladu z izdanim soglasjem. Možnost, da bi krajevna skupnost zbrala denar, sicer obstaja, vendar ga za obstoječi hidrofor ni prispevala. Montiran je bil na stroške Komunalnega podjetja.« H. J. naš sogovornik Znanje vse bolj cenjeno Judita Rakovec 2286 -v _ od pomembnejših vprašanj......... skupnosti za zaposlovanje delegati novega mandata. O tem smo se pogovarjali z Judito Rakovec, predsednico občinske skupštine občinske skupnosti za zaposlovanje Kranj. . , »Nepodeljene štipendije. 571 jih je ostalo na Gorenjskem so posledica neusklajenosti med tem, kar mladi študirajo, m tem. kakšne kadre v združenem delu potrebujejo. Večina nepodeljenlh štipendij se namreč nanaša na deficitarne poklice predvsem na četrti stopnji izobraževanja; sem pa sodijo poklici, kot so gradbinci, Jamarji, skratka, proizvodno tehnični poklici tja do 5. stopnje V ecina štipendij je bila tudi razpisana za proizvodne poklice, izredno malo pa Za družboslovne, saj je teh kadrov trenutno dovolj.« Alije podobna situacija tudi v kranjski občini? »V tem šolskem letu je ostalo nepodeljenih kadiovskih štipendij, kar je sicer manj kot leto prej, vendar vse za proizvodne poklice. Zdi se mi pomembno poudariti, da se spreminja struktura razpisanih štipendij; od skoraj 1500 razpisanih kadrovskih in štipendij iz združenih sredstev v kranjski občini jih je bilo v tem šolskem etu kar 16 odstotkov za študij na visoki stopnji. To vsekakor kaze, da v organizacijah združenega dela vse bolj cenijo znanje.« Skupščina skupnosti za zaposlovanje se bo morala letos podatke o potrebah po kav*...., ... v« ........- 1 . ... • , ,,..].• - - obdobja. Le tako bo mogoče zmanjšat, sedanjo veliko neusklajenost med potrebami in kadri, ki prihajajo iz šol 1 renutno stanje bo vsekakor treba reševati s preusmerjanjem že izšolanih kadrov, mennn. da bodo mladi to razumeli in da bodo prijeli tudi za drugačno delo, kot so se usposabljali. Vendar pa naj bo to le začasna rešitev.« Morda še ne bi mogli oceniti, kako so se delegati vključili v razreševanje aktualnih vprašanj zaposlovanja? »Skupščina skupnosti za zaposlovanje mora vsekakor prek delegatov doseči, da se bomo v občini in v družbi sploh zavedali predvsem problemov mladih ter pri tem ustvarjali primerno klimo Za hitro razreševanje. Moram reči. da so se nekatere delegacije ze takoj poglobile v ta vprašanja in na dosedanjih sejah skupščin smo slišali koristne predloge. V začetku je bilo sicer nekaj nesporazumov glede sestave delegacij, toda zdaj je to urejeno in menim, da bo skupstma v tem mandatu dobro opravljala svoje naloge.« L. M. »Plus minus« znova med bralci Kranj — Glasilo dijakov Iskrine-ga šolskega centra »Plus minus« je v tem letu prvikrat izšlo. Čeprav še vedno sledi stari uredniški politiki, si je tokrat nadelo malce drugačno podobo. Ne ukvarja se več izključno s problemi šolskega centra Iskra in njegove mladine, čeprav še vedno pogumno biča napake. Tokrat je svojim dopisnikom dopustilo, da se razgovore o človeku, vrednotah. ljubezni, znanju, odnosu mladega človeka do sveta. Glasilo je končno dobilo tudi estetsko zunanjo po. dobo. Urednifitvo se je precej pomladilo, njihova mentorica pa je se Vedno Jožica Mihev, ki mladostno Ustvarjalnost usmerja že od vsega začetka Pred leti je glasilo dobilo republiško priznanje, ki dokazuje, da je na pravi poti. Odlikovanja in priznanja ob občinskem prazniku Na slovesnosti ob občinskem prazniku je predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin izročil državna odlikovanja in priznanja občine Skof-ja Loka — Državno odlikovanje sta prejela Ivan Franko — Iztok in Ive Šubic, veliko plaketo občine Škofja Loka p^ Boris Strel Škofja Loka - Na slovesnosti v počastitev občinskega praznika v Škof j i Loki vsako leto izročijo odlikovanja predsedstva socialistične federativne republike Jugoslavije in nagrade in priznanja občine Škofja Loka. Lani je predsedstvo SFRJ odlikovalo dva ugledna občana škofjeloške občine. Red zaslug za narod z zlato zvezdo je prejel Ivan Franko-Iztok, ki je bil že leta 1942 zaradi naprednih idej aretiran in zaprt najprej v Škof ji Loki, Begunjah in nato v taborišču Kraut na Koroškem. Februarja 1943 se je pridružil partizanom i/i je bil najprej komisar čete, nato bataljona, brigade in komisar 31. divizije. Po osvoboditvi je bil do 1966. leta v jugoslovanski ljudski armadi, nato pa je opravljal razne odgovorne družbenopolitične funkcije. Med drugim je bil od 1971 do 1974 sekretar zveznega izvršnega sveta, v naslednjem mandatu pa član zveznega izvršnega sveta in sekretar za pravosodje in organizacijo zvezne uprave. V tem obdobju je bila opravljena največja zakonodajna preobrazba pravosodja in zvezne uprave. V tem obdobju je Ivan Franku Iztok opravljal tudi več drugih funkcij v zveznem izvršnem svetu. Red dela z rdečo zastavo pa je predsedstvo SFRJ podelilo Ivu S svojim bistvom je ostal slikar partizanske epopeje, kar izrazito potrjujejo njegova dela kot je mozaik v dražgoškem spomeniku, freska poljanske vstaje, Partizan, Ranjenec, Napad na vlak, Prehod čez reko, Partizanska ljubezen itd. Na seji so podelili tudi domicilno listino Skupnosti partizanskih tehnikov in tiskarjev Slovenije. Za podelitev listine se je škofjeloška občinska skupščina odločila, ker je bila prav na območju Škofje Loke ter Poljanske in Selške doline zibelka partizanskega tiska na Gorenjskem. Listino je prevzel Adolf Arigler- Rodin. Zatem je predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin podelil priznanja občine Škofja Loka za leto 1982. Veliko plaketo je prejel Boris Strel za izjemne Šubicu, znanemu slikarju, doma iz Poljan. Ze leta UMI je odšel v partizane in je nosilec Partizanske spomenice 1941. Bil je borec Cankarjevega bataljona in udeleženec dražgoške bitke, borec Tomšičeve brigade, ilustrator in vodja grafičnega oddelka centralne tehnike Komunistične partije Slovenije, prvi ilustrator Kurirčka in Mladine. V svojih delih je izredno navezan na domačo deželo in iz nje izvira jočo partizansko motiviko, vzporedno s kmečko tematiko. športne dosežke, saj je z njiTOj doprinesel k uveljavitvi naše ožje in širše domovine v svetu. V elika plaketa naj bo tuko Strelu kot drugim tekmovalcem ter športnim delavcem spodbuda za nadaljnje delo. Malo plaketo občine ŠkoQa Loka so prejeli Manja Berton-celj iz Železnikov za izretino uspešno delo na področju matematike in /a aktivnost v samouprav- „ih organih osnovne šo J fenove brigade v Železnikih, Alojz Cufer iz Železnikov za velike zasluge pri izvedbi referendumskega programu v Železnikih, Janko Dolenc i/. PoU«" /« J^tne zasluge pri razvoju Kmetijske zadruge Škofja Ix>ka in za družbenopolitično delo in Murica 2u. E>anc iz Selc za dolgoletno < ruž. jenopolitično delo v k.ajevni | skupnosti Selca. R Nagrado občine Skofia Loka pa ,o podelili ^aHiUkemu « Stvu Bukovica m Rudiju Foj. karju za prizadevno m usp«Sno delo na področju no priznanje pa Jelovici ln Gradiš u za enkratni v letu 19H1, vokalni skupni r\onet B lego A za požrtvovalnost na p„. drolju kulturnega življenj* p.J^1*®-n skupnosti Poljane, Hl!pu Berniku iz Železnikov za doigo. tuodelo v občinski organizaciji Rdečega kri/a in l»j*etu Jele*Cu Ž eleznikov /a delo v ,nMm«ki organizaciji. L Bogataj TOREK, 11. JANUARJA 1983 GOSPODARSTVO 3. STRAN G L, A S Energetska skupnost za Gorenjsko Na Gorenjskem je v sprejemu samoupravni sporazum o ustanovitvi energetske skupnosti za vseh pet občin — Osnovanje energetske skupnosti je za energetsko siromašno Gorenjsko posebej pomembno — Uporabniki s podpisom sporazuma ne bodo sprejeli nikakršnih materialnih obveznosti, izvajalci stroške administrativno-tehničnega delovanja skupnosti Kranj - Zakon o energetskem gospodarstvu, ki je bil sprejet oktobra 1981, narekuje osnovanje občinskih energetskih skupnosti, dopušča pa tudi možnosti združitve več občin. Na Gorenjskem so se odločili prav za to možnost, saj je Gorenjska v pogledu energije zaokrožena celota. Iniciativni odbor je tako pripravil samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske energetske skupnosti za območje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Te dni ga je razposlal v sprejem vsem temeljnim sredinam in v razpravi bo tja do konca februarja. Računajo, da bo skupščina gorenjske energetske skupnosti začela delati marca. Ob vse večjih energetskih težavah je osnovanje energetske skupnosti toliko bolj pomembno, posebej za Gorenjsko, ki je energetsko zelo siromašna, saj skorajda vso energijo dobimo od drugod. Samoupravno je bila doslej organizirana le elektroenergetska dejavnost, saj je na Gorenjskem delovala območna skupnost, ki bo z osnovanjem gorenjske energetske skupnosti ukinjena. Zato pa bo poslej z interesno skupnostjo povezana vsa energetska dejavnost: elektro, naftno-plinska in oskrba s trdimi gorivi. Na Gorenjskem so se v pripravah na osnovanje energetske skupnosti odločili, da daljinsko ogrevanje za zdaj ostane še pri komunalnih skupnostih, s tem, da bodo potrebe vročevoda po energiji upoštevane v načrtih energetske skupnosti, kar bo pomembno pri sestavi energetske bilance. Seveda vrata energetske skupnosti tudi za daljinske oskrbovalce s toploto ostajajo odprta. Nova energetska skupnost bo imela veliko nalog. Med prvimi bo vsekakor ugotovitev potreb po energiji glede na posamezne energetske vire. Takšnega pregleda namreč na Gorenjskem danes ni. Pregled potreb bo osnova energetske bilance in energetskega načrtovanja ter programiranja izgradnje in razvoja distribucijskih energetskih objektov in skladišč. Med nalogami energetske skupnosti bodo seveda tudi prizadevanja za smotrno ravnanje in varčevanje z energijo. Tako se bodo na primer v skupnosti dogovorili za merila in vrstni red pri morebitnih omejitvah porabe energije. Vsekakor danes ni treba posebej dokazovati, kako pomembno je osnovanje interesne skupnosti na področju energije, saj bo prinesla skupno in načrtno delo, povezovala interese na področju, ki bistveno pogojuje naše življenje, delo in razvoj. V skupščini gorenjske energetske skupnosti bodo imeli v zboru izvajalcev osem delegatov izvajalci s področja elektrogospodarstva, štiri s področja naftno-plinskega gospodarstva, |)et s področja dobave trdih goriv in dva s področja dobave gospodinjskega plina; skupaj torej 19 delegatov. Uporabniki pa bodo imeli 25 delegatskih mest, iz vsake občine bo pet delegatov, ki bodo na čelu konferenc delegacij. V vsaki olrfini bodo imeli po štiri konference delegacij v združenem delu in eno za krajevne skupnosti. Skupščina gorenjske energetske skupnosti torej ne bo široko sestavljena, kar bo omogočalo operativnejše delo, zato pa bodo široko sestavljene konference delegacij. S sprejemom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi gorenjske energetske skupnosti uporabniki ne bodo sprejeli nikakršnih materialnih obveznosti, izvajalci pa le stroške, ki bodo izvirali iz administrativno-teh-ničnega delovanja energetske skupnosti. Skupnost bo imela le poklicnega tajnika, vsa ostala dela bodo opravljale st rokovne službe organizacij združenega dela s področja energetskih dejavnosti. M. Volčjak Priznanja inovatorjem Občinska raziskovalna skupnost Škofja Loka podelila plaketo in priznanja Inovator Škofje Loke 1982 — Plaketo ie preje 1 Zavod hlajenje in klimatizacijo, ki je letos samostojna delovna organizacija, doslej pa je deloval v okviru LTH — Tudi nagrade so dobili delavci LTH oziroma zavoda V Šenčurju dvajset stanovanj Kranj - Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj je na zadnji seji konec minulega leta sprejela predlog izračuna programirane cene stanovanj na območju zazidalnega načrta Šenčur. V skladu s plani stanovanjske gradnje bo t »d << dinarjev. A. Z. Škofja Loka — Že nekaj let na slavnosti v počastitev olninskega praznika podelijo tudi priznanja inovatorjem za leto 1982. Priznanja podeljuje olxinska raziskovalna skupnost Škofja Loka. Za člani so se odločili podeliti plaketo in tri nagrade. Plaketo so podelili Zavodu za hlajenje in klimatizacijo Škofja Loka. Delo v Zavodu, ki je bil do lani temeljna organizacija v LTH, letos pa je postal enovita delovna organizacija, obsega temeljne in aplikativne raziskave s področja klimat izacijske. ogrevalne, regulacijske in sušilne tehnike. Prav aplikativne raziskave predstavljajo težišče dejavnosti in sestavljajo s pilotno proizvodnjo v končni fazi zaključeno celoto. Izdelki te proizvodnje so velikega pomena za testiranje kvalitete in uporabnosti proizvoda. z njimi sondirajo tržišče in omogočajo povratne informacije o obnašanju v praksi. Vse to pomaga naročniku pri odločitvi in zmanjšuje njegovo tveganje. Lani so obravnavali sledeče naloge v raziskovalnem programu: kalorimeter. digitalni psihrometer. računalniški program za simulacijo delovanja zračnih upar jalnikov z olameljeniini cevmi, računalniški program za simulacijo delovanja vodnih upar jalnikov, računalniški program za vrednotenje meritev in direktno in indirektno izkoriščanje sončne energije. V razvojnem programu pa so bile toplotne črpalke za industrijo in zasebne hiše, nadalje so zanimivi programi na področju elektronike, sončnih zbiralnikov, energetsko varčnih klimatizacijskih sistemih in novi hladilni stroj za kamione. Prvo nagrado Inovator Škofje Loke 1982 je prejel Maks Ažbe, ki je v LTH prijavil že vik- tehničnih izboljšav. Sedanja je predlog re/anja kolen cevi in izdelava orodja s katerim bi v LTH prihranili' 224.000 dinarjev. Drugo nagrado je prejela skupina Ivan Goljat, Anton Lebar, Vinko Nastran, Andrej Peternelj, Jurij Prevoršek, Jožef Sokol in Anton Ušeničnik za razvoj kalorimetra K 15. Tretjo nagrado pa sta prejeli dve skupini in sicer so v prvi: Tomislav Čop, Anton Ušeničnik, Aleš Juhar, Jože Potočnik, Polde Po renta, Anton Mihelič in Jože Sokol za visoko temperaturni kondenzat ijski sušilnik lesa. V drugi skupini pa so Jurij Kapus, Peter Triler in Tone Ramovš. Nagrado pa so prejeli za razvoj postopkov za izkoriščanje direktne in indirektne sončne energije. Vsi nagrajenci so i/. LTH. L. Bogataj SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kam po osndvni šoli? (1) Ali je les da gredo izobraževalne (poklicne) namere mladine gluhe in brezbrižne mimo stvarnih kadrovskih in družbenih potreb? Se je v treh letih od začetka usmerjenega izobraževanja sploh kaj spremenilo9 Tokrat imamo namreč že tretjo generacijo, ki bo šla v srednje usmerjeno izobraževanje, zato se kar sama po sebi ponuja priložnost, da naredimo vzdolzni prerez njihovih namer in s tem na vprašanje posredno odgovorimo. , ... >• , ■ Namere so svojevrsten odsev številnih vplivov, ki delujejo na učenčevo opredelitev: osebnostnih lastnosti učenca, njegovih staršev, ožjega m širšega socialnega okolja, poklicne vzgoje ter informiranja v osnovni šoli, situacije na pulročju izobraževanja m zaposlovanja ipd. Čeravno so namere le točka v procesu izbire poklica, so nadvse zanimive in praktično uporabne. Primerjava za tri generacije gorenjskih osmosolcev dokazuje, da se izobraževalne (poklicne) namere spreminjajo. Vendar spremembe niso zgolj naključne in nepomembne,ampak v mnogih primerih občutne in pomenljive. Spremembe so nasledek množice dejav- nikov; ne poznamo udeležbe posamičnega vpliva, zato se bomo naslonili le na nekaj domnev, ki so lahko bolj ali manj ustrezne. Videti je, da dokaj priostrene razmere na področju štipendiranja in zaposlovanja že odmevajo. Tako si predvsem razlagamo okrepljeno zanimanje osmosolcev za kov insko-predelovalno, metalurško, lesarsko, obutveno, tekstilno-tehnolo&o in še nekatere usmeritve. Z druge strani verjetno isti razlogi botrujejo močnemu upadu zanimanja za ekonomsko, zdravstveno, pedagoško, veterinarsko in farmacevtsko usmeritev. Cv nekoliko bolj podrobno osvetlimo omenjene spremembe, tedaj vidimo, da je število namer za tri generacije rastlo takole: za program metalurgije je bilo v prvi generaciji osem namer, v drugi devet in v letošnji 21; še bolj strmo rast beležimo v programu kovinarstva in strojništva, saj je poskočilo s .'502 na 315 in letos na .148 namer; v tekstilno-tehnološki usmeritvi na žalost ni občutnej.ših sprememb pri tekstilni mehaniki in tekstilni kemiji, kaže pa se še nadaljnji prilastek namer pri tekstilni konfekciji (72-100-117 namer). V ekonomski usmeritvi je namer pri vseh treh generacijah manj od šolskih kapacitet, kar je bilo še v nedavni preteklosti skoraj nedoumljivo. Zelo močno pada interes v tej usmeritvi za trgovinsko dejavnost, saj smo imeli v prvi generačiji še HJ8 namer, lansko leto 90 in letos le 7.1 namer. V okviru družboslovne usmeritve gre verjetno podobnim razlogom pripisati usihanje zanimanja med osmošolci za administrativno dejavnost, kajti število namer je zdrknilo od 87 v prvi generaciji na 42 v letošnji generaciji, kar pomeni, da se je prakatično razpolovilo. Pred tremi leti je na zdravstveno usmeritev nameravalo preko deset odstotkov generacije (259 učencev), lansko leto le še slabih sedem odstotkov (170 učencev) in letos dobrih pet in pol odstotka (131 učencev). Pomeni, da so namere v tej usmeritvi skopnele skoraj za štiri šolske ,a/mle- FIlANCBELClf Skrb za kmetijska zemljišča Hektar izgubljen, ne vrne se noben Novi zazidalni načrti v jeseniški občini predvidevajo gradnjo na slabših kmetijskih zemljiščih. Pri varovanju le-teh bi morali biti še bolj vztrajni in pogumni, saj je v občini tudi dovolj nerodovitnih površin. Z nadaljnjim varovanjem kmetijskih zemljišč pred posegi urbanistov in gradbenikov in z boljšim izkoriščanjern bi v občini lahko pridelali četrtino vse potrebne hrane. Jesenice — V zadnjem desetlet ju se je \ občini delež kmetijskih površin zmanjšal za 45 odstotkov. Leta 11)71 je zemljiška knjiga izkazovala 8100 hektarjev kmetijskega zemljišča, deset let zatem pa so pri izdelavi prostorskega načrta ugotovili, da ima občina le še 4500 hektarjev površin, ki so primerne za kmetijsko obdelovanje. Prek tisoč hektarjev pašnikov in košenic se je v tem obdobju zaraslo z gozdom. Na delu že tako skromne kmetijske pogače so zrasle stanovanjske zgradbe, poslovne hiše in tovarne ali so bile površine tako ali drugače »žrtev« urbanizacije in industrializacije — širjenja naselij in krepitve industrije. Minulo leto so v občini od kmetijskih zemljišč odškrtnili novih osem hektarjev. Medtem je kmetijstvo pri nas postalo prednostna gospodarska panoga in ob tem se je vse bolj krepilo spoznanje, da doma ne bomo pridelali 85 odstotkov vse potrebne hrane, če bomo kmetovalcem vztrajno odvzemali zemljo. V jeseniški občini je trdo desetletno delo kmetijske zemljiške skupnosti pri varovanju kmetijskega prostora šele v zadnjih letih rodilo prve sadove. Pri prostorskem načrtovanju jim je uspelo rešiti del kmetijskega zemljišča pred posegi urbanistov- in gradbenikov. Dosegli so, da so novi zazidalni načrti premaknili gradnjo s polj in travnikov na pašnike in druga slabša kmetijska zemljišča. Se vedno pa je to kmetijski prostor, na katerem bi bilo moč pridelovali hrano. Povsem razumljivo, da se s tako rešitvijo k.metijci in kmetovalci ne strinjajo. Pri varovanju kmetijskih zemljišč bi vsekakor morali biti še bolj odločni in pogumni, četudi za ceno d lažje komunalne ureditve teže dostopnega terena in s tem tudi dražjega kvadratnega metra stanovanjske površine. Jeseniška občina pa ima slabših zemljišč, primernih za pozidavo, dovolj. Tudi za ta pio-mr -e bo veljalo čimprej odločiti. Ali ga bodo uporabili kmetovalci za i slabše) pridelov ali je ali bodo po teh površinah posegli urbanisti in na njih zgradili prijetna naselja? Prijetna zato, ker gre za področja, za katera je značilna prisojna lega. boljša potresna varnost in.dober ladijski in televizijski sprejem. Na odločitev bosta verjetno vplivala novi intervencijski zakon o kmetijskih zemljiščih pred spreminjan jem namembnost i, ki izrecno prepoveduje gradnjo na zemljiščih prve in druge kategoriji', tet akcija kmetijskih organizacij, da bi bil vsak kos zemlje čimbolje obdelan. Posledice preteklih napak so se namreč pokazale šele v zadnjih letih. Kmetje, ki so izgubili obdelovalne površine - travnike in njive v nižini, kjer so pridelovali osnovno krmo. so opustili tudi višje ležeče pašnike. Prav zavoljo tega ostajajo nepokošene jeseniške Hov te: take in podobne površine pa predstavljajo glavni del neobdelanih ali slabo obdelanih zemljišč v občini. Ni pričakovati, da bi jeseniška občina kdajkoli pridelala dovolj hrane za lastne potrebe. Toda z nadaljnjim uspešnim varovan jem kmetijskih zemljišč in n jihovim boljšim izkoriščanjem bi v občini lahko pridelali četrtino hrane. Po sedanjih ocenah jo le 17 odstotkov. C. Zaplotnik Železniki — Lani so v Alplesu največ vlagali v tehnologijo. Postavili so novo linijo za oblačenje profiliranih elementov iz iverice in slabšega masivnega lesa. Celotna naložba je veljala 30 milijonov dinarjev. Pomembna pa ni le zaradi prihranka, temveč tudi zato, ker daje možnost bogatejšega oblikovanja pohištva. —- Foto: F. Perdan V-----------S Izvoz, kmetijstvo, turizem Te tri stalnice družbenoekonomskega razvoja kamniške občine zapisali tudi v letošnjo resolucijo — Osnova gospodarjenja v prihodnje projekt »Dolgoročni razvoj kamniškega gospodarstva« Kamnik — Resolucija kamniškega družbenoekonomskega razvoja za leto 1983 ne vsebuje kaj bistveno novega. Zapisala je le tisto, kar je že lani utiralo kamniškemu gospodarstvu razvojno pot, letos pa bo treba na tem temelju še dosledneje načrtovati. Izvoz in čim boljše razmerje med uvozom in izvozom na konvertibilno tržišče v letu 1983 predstavlja izhodiščno točko kamniške resolucije. V tem lefu se bo moral izvoz povečati za najmanj 19 odstotkov, če hočejo uvoziti vsaj toliko kot lani. Za boljšo reproduktivno sposobnost gospodarstva pa je ta odstotek premajhen. Za kamniško gospodarstvo je sicer moč trditi, da je izvozno uspešno, toda samozadovoljstvo krni dejstvo, da je tod še veliko neizkoriščenih možnosti. K izvozu bi radi spodbudili tiste organizacije združenega dela, ki danes proizvajajo izključno za domače potrebe. Se bolj kot minulo leto bo letos treba varčevati s .surovinami, reprodukcijskimi materiali in energijo. K štednji bodo mnoge delovne organizacije pripomogle tudi z razvojem proizvodnje in tehnologije, sloneče na domačem znanju, kar danes žal še ni pogosta praksa. S selektivno politiko posameznih proizvodnih programov po načelih ekonomično- sti in rentabilnosti bodo začeli tudi postopno ukinjati nerentabilne programe. Kako se bodo v Kamniku tega lotili, jim še ni jasno. Za letos pa obetajo, da bodo izdelali študijo »Dolgoročni razvoj kamniškega gospodarstva«, ki bo odgovorila na taka in podobna razvojna vprašanja. Posebno pozornost letošnja resolucija namenja kmetijstvu, ki mu je namenila tudi precejšnje naložbe in dokaj širok delovni program. Od kmetijstva terja le razumenjše iz-koriščenje naravnih možnosti in ustreznejšo organiziranost. Sedanja, razdrobljena, namreč požira precej denarja in še zdaleč ne zadošča vsemu kar so načrtov ali lani. Glede gostinstva in turizma se v Kamniku zavedajo svoje »naravno dane prednosti«, vendar jim le-teh doslej še ni uspelo vnovčiti. S celovito turistično jx>nudbo občine in z združevanjem družbenega sektorja gostinstva v enotno delovno organizacijo, ki ju ponuja resolucija, tudi temu področju bol je kaže. Letošnja resolucija je smelejša pri varčevanju in donosnejših gospodarskih vejah, skopa pa pri naložbah, programih družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti. Takšni razvojni okviri pa niso le kamniška, temveč bržčas vseslovenska značilnost. I). Z. 4. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK. 11. JANUARJA 1983 Občni zbor APZ France Prešeren Kranj — Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja z dirigentom Tomažem Faganelom je na občnem zboru pregledal delo v preteklem letu, ki ga je zaznamovala skoraj polletna odsotnost dirigenta Tomaža Faganela. Zboru sta zato v tem času priskočila na pomoč -Jernej "Habjanič. sicer dirigent APZ Tone Tomšič iz Ljubljane, in Marko Studen. -Jernej Habjanič m- je z zborom udeležil Jugoslovanskih zborovskih svečanosti v Nišu in festivala Kuro-treff Musili v rimu. l'deležbo na •Jugoslovanskih zborovskih svečanostih si je /bor zagotovil s ponovno osvojitvijo zlate plakete na tekmovanju slovenskih zborov \ Umu. Na festival "KurotrelT Mt.sik pa ^a je povabil organizator. Kv ropsko združenje mladinskih pevskih zborov. Marko Studen je z. zborom naštudi-ral novo kantato Alojza Ajdiča »Taborišče Kavensbriick«. Zbor jo je skupaj s Simfoničnim orkestrom in Komornim zborom HTV Ljubljana (udi posnel. Dirigiral je Anton Nanut. 1:10 delovnih je priprav I jal Zbor je imel lani nastopov in koncertov »koli trideset skupaj okoli terminov. Dvakrat se na intenzivnih pevskih vajah: v Portorožu za tekmovanje v Mariboru in v Kranjski gori za letni koncert. Zboru zvesti poslušalci so prav gotovo pogrešili njegov letni koncert lani. Pravkar ga pripravljajo in koncem marca se bo zbor spet predstavil kranjskemu občinstvu. Lani so začeli tudi z uradnimi urami v gradu Kiselštajn. ki so ob ponedeljkih od IS. do 19.30. Zbor .je lani prejel tudi priznanje ol*ine K ran j. Na olK uem zboru je bil potrjen tudi delovni program za letošnje leto. Najprej si' bodo letnim koncertom predstavili kranjskemu občinstvu. Koncert bodo ponovili tudi v nekaterih slovenskih krajih. Aprila bo zbor skupaj s Simfoničnim orkestrom sodeloval v abonmaju Slovenske filharmonije, kjer bo predstavil kantato Sergeja Prokofjeva »Aleksander Nevski«. Dirigiral bo Uroš Lajovic. Udeležil se bo oličinske in gorenjske revije pevskih zborov ter festivala Revolucija in glasba. Za poletje načrtuje sodelovanja na Osorskih glasbenih večerih in kon- Ljubiteljstvo najtrdnejši porok Delo tržiških kulturnih društev bo zaradi skromne vsote denarja, ki ga ima občinska zveza kulturnih organizacij, tudi letos slonelo predvsem na ljubiteljstvu — Kulturna društva v vseh treh osnovnih šolah — Številni nastopi na večjih skupnih akcijah Tržič - Občinska kulturna skupnost bo letos iz osebnih dohodkov zaposlenih zbrala dobrih 9,3 milijona dinarjev oziroma šestnajst odstotkov več kot lani. Ljubiteljska kulturna dejavnost pri tem ne bo deležna nikakršnega povečanja, saj bo v primerjavi z minulim letom dobila celo nekaj manj denarja. To pomeni, da bodo v številnih in izredno raznolikih tržiških kulturnih društvih morali še naprej delati dobesedno l jubiteljsko. V programu zveze kulturnih organizacij, ki povezuje društva, letos zavzema dokaj pomembno mesto izobraževanje amaterskih kulturnih delavcev, predvsem vodij skupin, s čimer želi zveza spodbuditi nadaljnjo množično in kvalitetno rast vsen zvrsti kulturne dejavnosti. Dobra osnova za to bodo vsekakor tudi šolska kulturna društva. Medtem ko v osnovni šoli heroja Bračiča že obstaja, bodo društvi ustanovili še v osnovnih šolah heroja Grajzerja in Kokrškega odreda. V društvih bo tako zbrana vsa pestra šolska kulturna dejavnost, mladi člani pa bodo kasneje lahko zapolnili boleče vrzeli v skupinah odraslih. Ljubiteljska kultura delavcev iz drugih republik v tržiški občini kljub obetavnim besedam doslej ni zaživela. Zveza kulturnih organizacij jih bo zato ponovno spodbudila, da se s svojimi sekcijami vključijo v že obstoječa društva' oziroma oblikujejo samostojno društvo. Člane tržiških kulturnih društev letos čakajo tudi številni nastopi na večjih skupnih akcijah. Sodelovali bodo na Naši besedi 83, Na.šem klubu 83, na srečanju gledaliških skupin Gorenjske, srečanju, pevskih zborov, folklornih skupin, pesnikov in pisateljev začetnikov, manjših vo- kalnih skupin, harmonikarjev na Pokljuki, na foto razstavah in na prireditvah ob mesecu knjige, kar bo ob številnih drugih nastopih v ožjem krajevnem oziroma občinskem merilu društvom in skupinam vsekakor največja spodbuda za dobro delo, hkrati pa lahko tudi priznanje. H. Jelovčan cer le v istrskih severnodahnat inskih mestih. Pripravlja tudi izmenjavo s češkim zborom H osa iz Prage, koncem leta pa ponovno letni koncert v Kranju. Zbor bo seveda snemal za Radio Ljubljana, sodeloval na proslavah in prireditvah, kamor bo povabljen. imel delovne in prijateljske stike /. drugimi slovenskimi zbori. Na olHiiem zboru so pevke in pevci izvolili tudi novo vodstvo. Novi predsednik je Zlatko Pavlica. Počitniške filmske matineje Kranj — Kino podjetje iz Kranja bo gorenjske šolarje med počitnicami razveselilo z desetimi znanimi in priljubljenimi filmi za mladino, ki j ili bo vrt elo zunaj rednih sporedov v dvorani Center v Kranju, v Domu v Kamniku, v Tržiču in Plavžu na Jesenicah. Gre za naslednje filme: italijanski pustolovski Šerif v dolini Nila, ameriški risani Pepelka, nemški vestem 01 d Firehand, francoski risani Srečni Lukec in bratje D al ton, ameriški Lessijeve čarovnije, ameriški akcijski Dva super policaja, slovenski Kekčeve ukane, ameriški pustolovski Lov za izgubljenim zakladom, nemški vestem Med jastrebi in ameriški risani Zajček dolgouhi, na mah dve muhi. V Kranju, kjer so predstave vsako dopoldne ob 10. uri in v Kamniku ob 16. uri, se je program že začel. V Kranju bo trajal do 19. januarja, v Kamniku do 18. januarja, medtem ko bo v Tržiču trajal od 11. do 20. januarja, vsak dan ob 15.30, na Jesenicah pa od 13. do 22. januarja, vsak dan ob 10. uri. Tako se kranjsko Kino podjetje po svojih močeh vključuje v prizadevanja, da bi bile počitnice za gorenjske šolarje, ki zaenkrat zaman pričakujejo debelo snežno odejo, čim manj dolgočasne. H. J. Jezikovno razsodišče (83) Vekanje »Zgodil tx11• * di m o| ju tekanje, v Celju \ i tik 11 i« >V o|il ll i o je. reči ' n.»»topil koleni kot predlog v ve Celju. .._ ...... se je na naši televiziji, k«a \ nov, mlad moški. -J. C po imenu. Ta je \ na-, razpoznavno značko uvedel na našo televizij« zmeraj izgovori s polglasnikom. npr. namest . namesto v očeh ve očeh iu laki* napiei. Skoraj nikoli >e ne zmoti, da bi spregovoril normalno, namreč izgovori ta predlog >kupa.i z besedo, ob kateri stoji, ali pa kot u (gre v mesto iu bo u mestni. Suer pa niti ni čudno, da se ne zmoti, saj svoj stavek na »ploh »eka na drolme koso-, t i. na posamezne besede, med kateri- se - kot da bi jih pi.-al - muli vrivati kratke razmike, bog ve zakaj. Motam reči. da trpim vsakokrat, ko ga gledam/poslušam, kako govori, kol da bi hodil čez p..žiešm. močvirje in skakal s kamna na kamen jm> zasilni >i< zi< i. T<>\ariš-J. C. (in včasih še kdo, upajmo, da le po pomol ii. >lo\en»ki jezik ni inoćvnie. je obdelano širno polje, z lepimi potmi, .e-t.imi in -i./u.om prepoln, prosim vas. hodite po njih. Tako bo /.hm.- iu /a v.i- bolje. jo\en»ki jezik pa vam ho še posebno hvaležen, sni gie v.i- napačni J.t- v detel o vas in ustvarja glde govorne navade. - Nekdo, ki mu ni t-eeiio. kaj -e dogaja z našo ljubo slovenščino.« Jezikovno razsodišče se povsem strinja > temeljno mislijo svojega temperamentnega dopisnika. Slovensko piavorečje namreč ne sprejema »vekauja«, kakor ga imenuje naš dopisnik, tega znamenja polovične jezikovne omikanosti, ki ne loči črke od glasu iu ne besede od besedne zveze ali stavka. Dolžnost ustreznih organov na televiziji je. da nas reši kritizirane nadloge, ne moremo veiulm sprejeti očitnega kršenja izrecnega pravorečnega predpisa. Franc Miklošič je pred sto leti jasno rekel: jezik je naša predi agoeena skupna stvar, tla bi z ujmi ravnali, kakor ravno kdo hoče. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljam na naslov: JEZIKOVNO RAZSODI SCE. Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana. Koinenskega Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (75. zapis) Spešim po poti ob levem »/gorenjskem« bregu Save, da bi čim-preje zaključil tudi te ljube zapise. Moral bom zares hiteti — saj so tu še Vače s sloveč im i izkopaninami in -z oznako geometrijskega središča SR Slovenije (ne pa tudi središča celotnega slovenskega ozemlja!), potem Prešernova Sava pod zasavsko Sveto goro in konec poti — Zagorje, Medijske toplice iu Izlake. RIBČE, VERNEK IN HOT1Č Kar 2 km dolgo naselje ob Savi . - to so Ribče! Menda je tu pravi raj za ribiče, v Savi so kleni, ščuke in suhi. posebno tam, kjer se v reko izlivata Drčarjev in Dašenski potok, ki ju poji pobočje Vrha sv. Miklavža. Tu je tudi ribiški rezervat Gojitvene uprave. Zanimivost tega dela Save so tudi velike ptice selivke (čaplje), ki se tu ustavljajo in počivajo. Kako pomembno je bilo za kraj ribištvo že v preteklosti, pove podatek, da je bilo domačinom tudi glavni vir zaslužka. Ribče so bile nekoč važna čolnarska postaja z velikimi skladišči za razno robo, ki so jo pripel jali po Savi navzgor. Lastniku ene takih stavb še sedaj pravijo Gomazinar (— maga-cinar, skladiščnik). Nad Ribčami je .">7G nt visoki preval Grmača, prav prikladen za prehod v Moravsko dolino, ki nas ves čas spremlja onstran hribovja. In že smo tudi v le 2 km oddaljenem (od Hibo!> Verneku. Danes prav majceno (le 44 prebivalcev) naselje, je bilo po svojem položaju cenjeno že v rimski in celo v ilirski dobi. Tudi tu je bilo pristanišče za rečne ladje, kar dokazuje leta 1842 v savski strugi najdeni kamnit žrtvenik, posvečen rimskemu bogu Savu su. V srednjem veku je trgovino ob reki in na poteh v dolini varoval grad Vernek, ki ga listine prvič imenujejo že leia 1250. Takrat se je lastninskim pravicam odpovedal koroški vojvoda Ulrik v korist oglejskega patriarha. Poslej so na gradu bivali kot ministeriali verneški gospodje. Le-ti so se kmalu preselili na drugo stran Save, v grad Pogonik. Vernek sam pa je bil že v Valvasorjevi dobi v razvalinah, ki so delno še danes vidne. Tik nad cesto stoji stara cerkvica sv. Janeza Krstnika (iz leta 1*589). Obnovljeno stavbo krase slike Mire Pregljeve. Nad Vernekom so skladi dobrega apnenca (Zapodje in UščenLšče), ki ga nenehno vozijo z žičnico v tovarno apna v Kresnicah onstran Save. Kamnolom velikih dimenzij se zdi očesu kot živa odprta rana v sicer zelenem gorovju. A kaj hočemo varuhi narave, apno je vendar tako potrebno! In ut ilinemo ... Kakih 200 m dolg viseči most čez Savo so postavili leta 1966 — narasla voda ga je še isto leto vzela. Poslej je spet vozil čez Savo do Kresnic večji čoln, kot nekoč... Pred dnevi, ko sem potoval tam mimo pa sem videl, da so inostič le obnovili. Hotiča sta pa kar dva. Spodnji in Zgornji. Domačini si pravijo Iločani, šaljivci pa jih kličejo za Pijavčane. Zakaj? Ni bilo varno vprašati! Ta-ko| je zamera ... Oba Hotiča sta si blizu skupaj, tudi po številu prebivalstva sla si v ravnovesju (162 in 1 ">">). Cerkev sv. Helene je obnovljena baročna stavba. Zasilno šolo so imeli v Zgornjem Hotiču ž leta 1814! V času čolnarstva* po Savi so na skromnih njivah obeh Hotieev pridelovali lan za pletenje ladijskih vlečnih vrvi: . Jesenje - kraj z lepim imenom! Vasica leži visoko nad Hotičem, večji ravninici v pobočju Slivne. No. t jakaj pa sem prav zdaj namenjen. Tam je namreč geometrijsko (GEOSS) središče naše republike. tam so tudi Vače. ki so v svetu zaslovele zaradi svoje prekrasne situle. VZPON NA VAČE . S Spodnjega Hotiča je treba vzeti 0 km dolgo, strmo, a lepo pot pod noge. Naravnano skoro natanko proti severu! Vače so bile še pred desetlet ji t,-^. torej malo manj kot mesto, a vev kot vas. Danes teh krajevnih"oznak ni več in tako tudi trgov, kot so bili Mengeš. Kropa, Lukovica, Trebnje ni več. Kot tudi kakih posebnih trških privilegijev ni več. So še velike vasi. In spomini na trško jail, gospodo ... Vače so danes razmeroma male obljuden (le 200 prebivalcev) kraj. a kako je bilo v preteklosti.' Vsaj pe številu že izkopanih grobov in grobišč iz starejše železnodolme ture pa tudi še po razvitem srednjeveškem rudarstvu in fužiiiarstvu v teh krajih, lahko sklepamo o pomembnosti kraja, ki kaže danes le še sence nekdanje slave in moči. pra. zgodovinskih Vač, očitno velikega središča staroselskih rudarjev »n j-o-vačev, ni več. Le številne izkopanine govore o cvetoči dobi še pred začetkom našega štetja. Po svojem arheolos^m bogastvu sodijo Vače med najbogatejša vzhodnoalpska prazgodovinska naj. dlšča. Kljub temu. da potekajo strokovno vodena izkopavanja na Vačah že od leta 1878 pa vse do danes še vendar ni odkrito vse, ^ skriva pod zemljo številnih gomil, v skeletnih in žarnih grobovih. Područje Vač GEOSSa .sred. SR Slovenije) Edo Torkar #popotna povest plovba Taval je po hodnikih in jo klical: »Špelca, ljubica, kje si? Špelca, ljubica, oglasi se mi! Spelca, ljubica!« Nekoč jo je mehanik Lovro zgrabil za rep in jo vrgel v strojnico. »Da bi videli, kako je bežala nazaj ven — kot da bi ji bil sam zlodej za petami!« nam je pozneje pravil. »Kar mi prenašamo sedem ur na dan, tega uboga mačka ne bi prenesla niti sedem minut. To je dokaz, da je človek vzdržljivejši in potrpežljivejši od vsake živali.« — »In nespa-metnejši,« ga je dopolnil nekdo od navzočih. »Žival nikoli ne sili tja, kjer ji ni dobro, človek pa to venomer počenja.« Bombay, novembra V petek zvečer smo kot ponavadi posedali v razkošni čajnici Taj Mahal hotela: mazač Dario, čistač Zlatko, elektrikar Jeremija, kadet Aco in jaz. Z nami je bil tudi mlad Nemec, ki smo ga pobrali v Leopold baru — plavolas, z nežnim otroškim obrazom, niti dvajset let mu ni"bilo. Prigrizoval je toast in nam pripovedoval o starših (ki seveda niso nič prida), o nemški policiji (ki tudi ni nič prida), o indijskem dekletu, v katero je bil zaljubljen in s katero sta se bila pred kratkim razšla. Potem ko je Nemec odšel, sem rekel Acu: »V nedeljo grem v Puno.« »Kaj boš tam?« »Sit sem že Bombaya, rad bi si ogledal notranjost Indije.« »Me vzameš s sabo?« je rekel Aco. »Zakaj pa ne?« V soboto sva si na ladji izprosila prosto popoldne in se odpeljala na Falkland road po dekle, ki jo je Aco nameraval vzeti s seboj v Puno. Ni mi bilo jasno, čemu mu bo dekle, saj je deklet tudi v Puni dovolj. V Indiji pač ni problem za dekleta — če imaš denar, seveda. Šele ko je taksi ustavil pred hišo s številko 007, hišo, ki sem jo poznal in v kateri sem tudi sam preveseljačil marsikatero noč, se mi je posvetilo. Aco je prišel po Pusbo — dekle, ki jo je imel prvič, ko je prišel v to hišo in za katero smo že vsi na barki vedeli, da se je zaljubil vanjo, saj je v svoji prostodušnosti vsem na dolgo in široko razlagal, kako jo bo pripeljal s seboj v Istro in se z njo oženil. Sprejemnica v »007« je bila v teh zgodnjih popoldanskih urah še prazna. Dekleta so posedale po klopeh, starejše so vezle in se ukvarjale z drugimi ročnimi deli, mlajše so se smejale in žgečkale, hišni boy pa je sedel na zabojih z oranžado, zvonil z nogami in vrtal po nosu. Pusbe ni bilo v salonu in Aco je ni oblastno poklical, kot bi to storil kdo drug, pač pa je mirno in potrpežljivo občepel na klopi, čakajoč, da bo sama prišla. Šele ko se to nikakor ni zgodilo, je ves v zadregi povprašal po njej eno izmed njenih tovarišic. »Pusbo bi rad? Žal si prepozen, že sinoči je odšla v hotel z nekim Turkom,« je reklo dekle. »Vzemi mene, nič slabša nisem od nje.« Aco je brez besed vstal in jadrno planil skozi vrata, tako da nisem utegnil popiti oran-žade in sem se polil z njo po srajci — po svoji lepi beli srajci, ki sem jo bil komaj nekaj dni prej kupil na stojnici pred muzejem VValleške-ga princa. Preklinjajoč Aca, Pusbo, ta bordel, to mesto in ves svet sem se z Acom odpeljal na železniško postajo. Aco se je postavil v vrsto pred blagajniškim okencem, da bi kupil karte za Puno, jaz pa sem šel v najbližjo trgovino po novo srajco. Izbiranje srajce in baran tanje za ceno mi je vzelo ravno toliko časa kot Acu kupovanje vozovnic. Vozovnice so bile za drugi razred in brez rezervacij in iznajdljivi indijski deček nama je za nekaj rupij napitnine poiskal prostor v prenapolnjenem nadstropnem vagonu z ozkimi in neudobnimi lesenimi sedeži. »Ni ravno udobno,« je rekel Aco. »V Indiji sva in ne v Ameriki. Teh pet, šest ur bova že prestala.« »Pet, šest ur? Kaj si nor! Vso rit si bom ožulil na teh deskah.« Že tako polni vagon se je še kur naprej polnil, zadušljiva vročina kljub odprtim oknom ni dala dihati. »Pojdiva dol, dokler je še čas,« je rekei AC°Ni me bilo treba ravno prositi. Pet minut pred odhodom vlaka sva se Peron. »Karti veljata tudi za naslednedanasn;, vlake. Lahko se odpeljeva tudi s tistim ob vetih če se nama slučajno z ljubi.« »In tako bova tudi napravila « je rekel Aco Nekaj časa sva se še brez cilja potikala p* mestu, nato pa sva se z obljubo, da se ob dev, lih Hobiva na kolodvoru, razšla. Roko bi oceni da ie^šel Aco v »007« čakat svojo PUsbc da se vrnelz objema pohotnega Turka. ^ /en ie slepa, ljubezen odpušča, razlog, iJube /n? odločajo, kadar razlog, razuma odpovejo In če jo bo e dočakal, svojo kurbico. Poteir in ce jo do .e brez njega b°mTaPko je*tud bE: na dogovorjenem mes, in ob dogovornem času ni bilo o Acu ne d, ha ne sluhu _ 2U p^ «• UksiTn se odpelješ wt ? ? o obale do ribiiev. do sušnih * 12 T ' tifoČk ki se svetlikajo v pesku. rbe. V slovensko likovno ustvarjalnost se je krepko zarezal kot slikar, grafik in ilustrator, saj je tudi njegova zasluga, da sta postala slovenska grafika in ilustracija fenomen, ki prerašča ozke nacionalne meje. Uveljavil se je tudi v monumentalnih tehnikah, v freski in mozaiku, ki bogatita širši kulturni prostor. Zelo znan je njegov delež pri spomeniku v Dražgošah, pomembne so freske v Poljanski in Selški dolini, posebej freska »Poljanska vstaja« v Poljanah. V utemeljitvi Groharjeve nagrade je med drugim zapisano, da umetnost Iveta Subica označujeta dva vodilna motiva - poetično videnje partizanskega življenja in slikanje kmečkega okolja v vsej njegovi prvobitnosti in monumentalnosti. Tematika se prepleta, saj v krajinah vedno čutimo tudi prisotnost človeka, v njegovih poetično in otožno interpretiranih partizanskih kolonah pa živi tudi globoko občutena podoba kmečkega človeka, garača in upornika. Kljub izredni navezanosti na okolje, v katerem se je rodil in v katerem živi, pa je njegovo delo univerzalno — probleme, ki se navidez nanašajo na svet pod Blego-šem in v dolinah pod njim, občutijo in rešujejo povsod po svetu. Prav zato je Ivetu Šubicu uspelo, da je lokalno izročilo in dileme preprostega kmečkega človeka dvignil na raven univerzalnega, vsem ljudem razumljivega sporočila. Groharjevo štipendijo je letos prejela mlada škofjeloška slikarka Mirna Pavlovec. V utemeljitvi je zapisano, da se je moč o njenem delu izražati le pohvalno. Njeno slikarstvo je razmišljujoče; kvaliteta, kakršne si želi vsak slikar, sleherni umetnik. Iz njenega dela izžareva prizadet odnos do sveta. Pavlovčeva s svojimi slikami krajin in tihožitij resnično pripoveduje o svetu in sebi. Njen svet je intimen, nekoliko samosvoj in zaprt, vendar vseskozi iskren in brez patosa. Nikoli komercialen. Zavestno na minimum skrčena barvna lestvica, trdna kompozicija in značilen, gost nanos barve na platno pričajo tudi o dobrem obvladanju izfraznih sredstev. Neobremenjena z modnimi stili zavestno sledi lastnemu izražanju in odkrivanju, je še zapisano v utemeljitvi. M. Volčjak Teden slovenske drame 83 — Prešernovo gledališče Kranj Pregled izvirnih slovenskih gledaliških dosežkov Teden slovenske drame od 10. do 19. februarja — Letos tudi predstava iz jugoslovanskega gledališkega ustvarjanja — Tradicionalne organizatorske težave Teden slovenske drame, letos ga že trinajstič zapored organizira Prešernovo gledališče Kranj, bo v dneh praznovanja slovenskega kulturnega praznika omogočil vsem gledalcem Kranja pregled najzanimivejših gledaliških predstav preteklega leta v Sloveniji. Pri pregledu slovenske uprizorjene dramatike gre seveda za tehten izbor najbol jšega in najznačilnejšega v preteklem gledališkem letu. Sprva je festival v bistvu predstavil vse iz slovenskih gledališč, a že nekaj let gre pri Tednu slovenske drame za izbor. V letih, ko se je Teden slovenske drame začel formirati kot pomembna slovenska gledališka manifestacija, se je bistveno povečalo tudi število slovenskih izvirnih gledaliških predstav. Tu seveda mislimo na starejšo slovensko dramatiko ter na krstne uprizoritve. Zadnjih je iz leta v leto več in Nagrada Slavka Gruma, ki jo že nekaj let podeljuje organizator TSD, je logična potrditev novih izvirnih slovenskih gledaliških besedil. Pozornost kranjskega občinstva bo v februarskih dneh v precejšnji meri uprta v gledališče. Ze danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se bo letošnjega Tedna slovenske drame udeležilo tudi jugoslovansko gledališče. Gledališčniki iz Banja Luke bodo uprizorili svojo izvirno inačico znamenitega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski« Ivana Cankarja. Banjaluški ansambel je v zadnjih letih že drugič gost kranjskega gledališkega festivala, njihovo vsakoletno uprizarjanje slovenskih dramskih tekstov tako odmeva tudi pri nas. Med spremljevalnimi prireditvami moramo omeniti svečano otvoritev Tedna slovenske drame s podelitvijo nagrade za najboljše besedilo preteklega leta ter uprizoritvijo do danes neigrane drame Josipa Vošnjaka DOKTOK DRAGAN, ki jo bo krstno izvedel domači-dramski ansambel. Ze 4. februarja bo otvoritev razstave fotografije na temo Gledališče, ki jo skupno organizirajo Prešernovo gledališče^ Foto-kino klub »Janez Puhar« ter Gorenjski muzej. Repertoar Tedna slovenske drame je tako kot lani oblikovala (med vsemi premierskimi predstavami preteklega leta) dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega Mojca Kreft. Kranjskemu občinstvu se bodo poleg domačega in banjaluškega ansambla predstavili: Stalno slovensko gledališče iz Trsta z uprizoritvijo drame Matjaža Kmecla MlITASTI BRATJE, Primorsko dramsko gledališče i/. Nove Gorice z drama Dimitrija Rupla POŠLJITE ZA NASLOVNIKOM, Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z dramo Draga Jančarja DISIDENT AR NO Ž IN NJEGOVI, Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora z uprizoritvijo poetičnega besedila Franceta Forstneriča LUBSTAVA, NEKOČ IN V BLATU, Slovensko _______ Gregorja ______________^ . Pengova iz Ljubljane z NEBESNIM GLEDALIŠČEM Borisa A. Novaka ter Lutkovno gledališče Ljubljana s SANJAMI O GOVOREČI ČEŠNJI Milana Dekleve. Organizator TSD vsako leto povabi tudi predstavo iz amaterskih vrst, ki jo izbere Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Tokrat bodo v gosteh amaterji iz Velenja z uprizoritvijo drame Janeza Žmavca SEKIRA. Repertoar torej ponuja pestro soočenje lanskoletnih najboljših in najznačilnejših predstav. Prešernovo gledališče se bo skupaj z ansambli potrudilo, da bodo predstave na domačem odru in da bo čim manj neljubega., vozarjenja. Dimenzije kranjskega odra seveda ne bodo omogočile, da bi bile vse predstave avtentične tistim ponovitvam, ki jih ansambli sicer igrajo v svoji sredini. Organizacijsko-tehnične težave tako že nekako sodijo v okvir slovenskega gledališkega praznika ter mu dajejo tudi svojevrsten pečat kot odraz našega posluha za ustvarjalnost in kulturo. M. L. Spet bogata številka Loških razgledov Sredi januarja bo izšla 29. številka edinstvenega zbornika Loški razgledi, ki bo prinesla vrsto zanimivih prispevkov že uveljavljenih, pa tudi novih avtorjev - Bogato je poglavje Razgledi, pozornost bo spet pritegnilo poglavje o NOB, pozivu so se odzvali prvi pisci sodobnega gospodarskega razvoja — Kljub tridesetletnemu izhajanju in koreniti uveljavitvi doma in v svetu se Loški razgledi nenehno bore z denarnimi težavami, ki so letos okrnile njihov obseg Škofja Loka - Sredi januarja bo izšla 29. številka zbornika Loški razgledi. Urednik France Leben popravlja zadnje poskusne odtise iz tiskarne. Za njim je že četrtič obsežno in naporno delo, vendar pravi, da bo prihodnjo, jubilejno številko, vsekakor še uredil. Trideseta številka edinstvenega zbornika bo nastajala v 1010. letu obstoja škofjeloškega mesta. Tokrat bodo Loški razgledi obsegali 320 strani, malce manj torej kot lani, saj jih nenehno peste denarne težave, tako da so avtorske honorarje skrčili na komaj 4 odstotke celotnih stroškov. Pisci torej pišejo zastonj, zaradi zavesti o pomenu in vrednosti Loških razgledov. Tudi letos se je že običajnim avtorjem zbornika pridružilo nekaj novih, kar je vsekakor posebej razveseljivo. Za Loške razglede bo tokrat značilno Groharjevo obeležje, čigar spomin so lani počastili. Tako bo na platnicah fotografija lani odkritega Groharjevega spomenika v gorici, ki je delo škofjeloškega kiparja Toneta Logondra. Med prispevki bo objavljen tudi govor Načeta Šumija ob odkritju spomenika, Mira Jeseniko pa piše o obnovi spominske zbirke Ivana Groharja v Sorici. Na Groharja se seveda navezuje tudi prispevek Andreja Pavlovca o delu akademskega kiparja Toneta Logondra, ob čigar petdesetletnici življenja so lani v Škofji Loki pripravili pregledno razstavo. Poglavje Razgledi, ki so za zbornik posebej pomembni, saj so vselej objavljeni tudi povzetki v tujih jezikih, bo obsegalo 11 prispevkov.. Pavel Blaznik je prispeval članek »Puštalsko zemljiško gospostvo in njegova posest znotraj loškega teritorialnega gospostva v času rekti-fikacije«. France Golob piše o upodobitvah sv. Krištofa - delu slikarja Jerneja iz Loke, Emilijan Cevc o portretu freisinškega škofa Janeza Frančiška iz Visoške kronike, Franc Štukl o slikarju in pozlatarju Francu Ledervvaschu, ki je poslikal oltarje v cerkvi na Ledinici pri Žireh. Janez Dolenc je zapis posvetil slikarju Antonu Ažbetu ob 120-letnici njegovega rojstva; prikazuje tragično življenjsko usodo slikarja in njegovih domačih, kakor so mu jo sporočili domačini, ki so slikarja in njegove svojce še osebno poznali. Anton Ramovš piše o slapu potoka Slatuška v Gorenji Žetini in o slapu Jablenovica blizu Ševelj v Selški dolini, Loškim razgledom dobro znani avtor Anton Polenc pa o novih najdbah med pajki. Posebej kaže omeniti prispevek Alberta Murna in Dalibora Stovička o poštnih žigih Škofje Loke. Prizadevna filatelista sta pregled vseh poštnih žigov pripravila ob 140-letnici prve poštne zbiralnice na Gorenjskem, ki je bila ustanovljena v Škofji Loki. Pregled torej vsebuje poštne žige v obdobju, ko še ni bilo poštnih znamk. France Planina je tokrat prispeval članek o planinskih društvih na loškem ozemlju ob 75-let niči organiziranega planinstva. Zanimiv je prispevek Vladimirja Žužka o tridesetih letih delovanja škofjeloškega turističnega društva, ki torej posega v sodobni razvoj. Pozivu k pisanju o sodobnem gospodarskem razvoju se je odzval Tone Rakovec, ki je popisal 35-letni razvoj tovarne Iskre v Železnikih. Poglavje »Zapiski in spomini« vsebuje že omenjeni Šumijev govor, Pavlovčev prispevek o kiparju To- netu Logondru in slikarju Rajku Šubicu, Blaznikov spominski članek o zgodovinarju Josipu Zontarju, loškem rojaku, Jože Šifrer piše o pisatelju Tonetu Šifrerju, France Planina o prenovi spominskega kamna botaniku Francu Jesenku, prav tako loškem rojaku. Dva prispevka se nanašata na Žili, Alfonz Zajec piše o 80-letnici gasilskega društva Žiri, študent arheologije Draško Josipovič pa o najstarejšem zapisu o kraških jamah iz okolice Zirov, ki ga je Jernej Cenček napisal leta 1858. Tako kot v zadnji številki je tudi v zdajšnji bogato poglavje o NOB, saj obsega kar sto strani. Niko Kavčič obširno, z dokumenti dopolnjuje prispevek Sveta Kobala o Milošu Zi-herlu v prejšnji številki Loških razgledov, ki se nanaša na tehnike v Poljanski dolini, zlasti na Primoževo žago. Marjan Masterl v članku z naslovom »Trije črni dnevi in prerani grobovi v Crngrobu« piše, kako so padli partizani Slavka Zorman, Franc Kalan iz Pevna in Ivan Lu-žan-Slavko iz Zabnice ter aktivistka Ivana Masterl. Janko Mrovlje je prispeval pregled poveljniškega kadra Poljanske, Žirovske in Crno-vrške čete v sestavu Poljanskega bataljona. Sveto Kobal pa opisuje, kako so »tiskali« in uporabili prve letake leta 1941 v Škofji Loki. V poglavje Leposlovje je Jej a Jamar Legatova prispevala povest »Poročilo Agneze Kunstlnove o loških luteranih«, ki se dogaja v 16. stoletju. V poglavju Poročila in gradivo je prispevek Mire Jesenko o obnovi Groharjeve spominske zbirke v Sorici, ocena vodnika »Junaki v obroču« izpod peresa Franceta Planine, Branko Berčič osvetljuje organiziranost muzejske dejavnosti v škofjeloški občini, Alfonz Zajec dodaja poročilo o občnem zboru ži-rovskega muzejskega društva, prispevek h kroniki škofjeloške občine je napisala Mira Jeseniko. M. Volčjak Večer jazza Kranj - Klub ljubiteljev glasbe v Kranju organizira vsak torek v kadilnici Prešernovega gledališča jaz/ večer. Drevi bo gost kluba Kvartet Boška Petroviča v sestavi: Boško Petrovu' - vihrafon, Neven Frangeš - klavir, Mario Mavrin - bas in Salih Sadikovič — bobni. C L A S5 6, GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK 11 JANUARJA 1983 Dobro obiskan kamp Kamp Šranc na Plavžu na Jesenicah obišče vsako leto več prehodnih gostov — Dobra obcestna reklama Jesenice — V jeseniški občini je le malo turističnih kampov, ki bi lahko sprejeli prehodne ali stalne goste, čeprav vodi skozi občino magistralna cesta in prihaja poleti veliko motoriziranih turistov. Ce vemo, da se v svetu turisti vedno bolj in vedno raje odločajo za zasebna turistična potovanja, mimo agencij, postajajo kampi nadvse dobrodošli in zaželeni, še posebej tisti, ki so zadovoljivo opremljeni. Ze minulo leto smo lahko ugotavljali, da turisti »divje« kampirajo in postavljajo šotore kamorkoli že ob cesti. Ne le, da ostaja za njimi obilo nesnage, tudi turistični dinar (xlteka mimo občinskih blagajn — pa bo še posebej letos še kako dobrodošel. V jeseniški občini se gostje ustavljajo v kampu v Gozd Martuljku. kajti Kranjska gora kampa še nima, čeprav ga že nekaj časa načrtujejo. Naslednji in edini kamp na Jesenicah pa je kamp Šranc na Zgornjem Plavžu, v ka-teiem se že nekaj let radi ustavljajo stalni gostje iz domala vseh dežel, v zadnjem času pa ima največ prehodnih gostov, V minulem turističnem letu so v jeseniški občini zabeležili dokaj pičel turistični .obisk, vsekakor veliko manjši kot so ga pričakovali. Bolje se je odrezala le Kranjska gora, medtem ko so turisti hiteli mimo ostalih krajev občine, turistične organizacije in posamezni hotelski in gostinski objekti pa so zabeležili primanjkljaj. Podatki, v katerih je zajeto turistično poprečje, pa zameglijo tudi morebitne uspehe. Tako je tudi s kampom Šranc na Plavžu, kjer se je leto:- ustavilo veliko več prehodnih gostov kot lani. Tudi zato. ker so lastniki zgradili penzion z dvajsetimi posteljami in tako no skrbeli tudi za tiste, ki nimajo s seboj šotorov. V kampu Šranc na Jesenicah je lani prenočevalo /a 10 odstotkov več gostov kot predlani. Veliko je bilo Nemcev, manj Holandcev, precej Dancev, nasploh gostov iz skandinavskih dežel. Kako je vendarle manjši kamp sprejel več gu-stov. ko pa v večjih ugotavljajo, da je prišlo znatno manj gostov? »Prepričan sem,« pravi Tine Šranc, »da so gostje prišli samo zato, ker smo postavili nekaj dobro vidnih obcestnih tabel, na primernih razdaljah. Obcestna reklama je velika hiba našega turizma, ne le kampov. Od gosta, ki mu na meji ne moremo ponuditi primernega turističnega prospekta Gorenjske, pač ne moremo pričakovati, da bo prenočeval v naših kampih. Večji obisk tudi dokazuje, da si turisti želijo spočiti, predvsem pa si najprej žele primerne informacije. Zanima jih prav vse in če prideš prvi z njimi v stik, pot!em jim je treba postreči — poleg dobre domače kuhinje in lokalnih specialitet — tudi s kar najbolj temeljito turistično informacijo. Vsekakor se bodo vrnili. Enako je s stalnimi gosti, za katere redno prirejamo izlete v bližnjo in daljno okolico in vsi se navdušeno vračajo tudi naslednja leta.« Kapm Šranc na Plavžu zasluži vso pozornost in vso podporo tistih, ki se na Jesenicah zavzemajo za večjo turistično veljavo jeseniškega turizma. Treba se bo odločiti in urediti pravni status kampa ter njegovo namembnost, saj nedvomno dokazuje, da je zaželen in v turistični sezoni še potreben. D. 'Sede j Kamp Šranc na Plavžu skupaj s penzionom leži na lepem kraju: dmak/.jcn od središča, a vendar sredi Jesena . Kamp je lepo urejen, poleti obilo rožami in luni gu je obiskalo veliko več prehodnih gostov. Prijetno drsališče V tej dokaj suhi zimi posebno otroci že hudo pogrešajo sneg, zato pride prav vsaka vsaj malo zaledenela poljana. Po svoje so se j znašli otroci na Blejski Dobravi, i kjer je na travniku nekaj ledu, £0 katerem je prijetno drsati. D. Sedej KAMEN SPOTIKE mm I . i ž ušla Mereator je lepa trgovina, le ob vhodu so potrošniki neprijetno presenečeni. ko' ob deževnem vre-nenu nujno zakoračijo 1 kotanjo, iljei se zadržuje voda ... — Foto: F. . rdan Bo razneslo? — Ta nesrečni kranjski petelin'. Glasu smo kritizirali komunalce, kei niso časa posadili rožic 1 korita />< /c (diralo i koritih vode. P/i m le t ode. Ti. h snu ti'. Spodnja /, ■n/a >•> - <>\> čisto na 1 odcit smetnjak, hi pa je v njem. vothj' izgleda 1 se slvpaj Lot velik mestni pljuva/nt/. .\;.bi(o časa ,11 človeka. tla hi to očistili /med zinio. Zilaj so rse te s meti m odpadki t vodi lepo zamrznili in so tlobesedno konten i rani za zimo. In /jot nalašč, jih še sneg noče pokriti. Pa ne le to, kot vemo ima led hudo moč in če ne bodo poklicani tu kaj storili, nam ta lepi Plečnikov spomenik lahko raz žene. Skoda bo neprecenljiva ... — Foto: D. Dolenc Trideset bratrancev in sestričen na kupu — V Goricah so prišli na zanimive zamisli. Dogovorili so se namreč, da se bodo srečevali vsi bratranci ni sestrične, ki izhajajo iz družine Pervčevih iz Srednje rasi i>n Goricah. Gros so se včasih pisali pri hiši, zdaj se pa seveda večina piše drugače, ker je bilo pri hiši več deklet. Ko so se prešteli, je bilo vseh kar devetintrideset, Po vsej Sloveniji so raztreseni. V soboto, IX. decembra so se zbrali v gostilni Lovec v Goricah. Kar trideset jih je prišla. Izostali so le tisti, ki so v tujim, ki so bolni ah so bili službeno odsotni. A o, svoj številni naraščaj so prišli pogledat tudi strici in tete in primaknili za nekaj litrov. Mladi so se dogovorili, da se bodo še dobili. Morda na poletje na kakšnem velikem pikniku, kamor bodo lahko pripeljali vije svoje. Ce drugega ne, zdaj se vsaj poznajo med seboj, lep večer so si pripravili, gostilna pa je imela take goste kot še nikoli doslej! (D. D.) — Foto: A. Mali VAŠA PISMA NOV VRTEC V MOJSTRANI V soboto, 18. decembra, smo v Mojstrani odprli nov otroški vrtec, ki je bil zgra jen s sredstvi drugega samoprispevka. To je prva dokončana zgradba iz samoprispevka, ki je bil izglasovan junija 1981. Od začetka del do vselitve je trajalo le štiri mesece, kar je zelo kratek čas. Zgradba je montažna, dobavitelj pa je bil Marles iz Maribora. Poleg njega so sodelovali pri izgradnji še Gradiš z Jesenic. Elim z Jesenic, Elektro Žirovnica, Vodovod Jesenice, PTT Kranj in še nekateri drugi. Vsi so se zelo potrudili in so dela opravili do roka. Še posebej se je izkazal Elim /. Jesenic, ko je sredi novembra zamenjal kurilne naprave v šoli v štirinajstih dneh. S tem so delavci Elitna pomagali otrokom, ki so prezebali v neogrevatli šoli. Vrtec ima tri igralnice, spre-jemnico z garderobo, izolirno sobo, metodični kabinet, razdelilno kuhinjo, shiainbo za živila, za umazano |>erilo, postajo za ogrevanje in sanitarije. Skupne uporabne površine je 380 kvadratnih metrov. Zmogljivost vzgojnovarstvene enote je 74 do 84 otrok. Po zaslugi solidarnosti vseh delovnih ljudi v jeseniški občini je problem otroškega varstva v krajevni skupnosti Dovje-Moj-strana za nekaj časa rešen. Zaupanje vseh tistih, ki so glasovali za samoprispevek, je bilo upravičeno. S skupnimi močmi je mogoče reševati nujne potrebe delovnih ljudi. Ena takih je tudi potreba po organizirani in sistemski predšolski vzgoji otrok. Z dokončanjem vrtca je bil izpolnjen priigram prve etape gradnje iz samoprispevka v Mojstrani.. Za drugo etapo ostane še izgradnja prizidka k šoli, v katerem bodo jedilnica in kuhinja, dve učilnici in garderobe, potrebna je tudi sanacija strehe na obstoječi stavbi. Težave s prehrano so se / izgradnjo vrtca na osnovni soli šc povečale Vrtec ima namreč le razdelilno kuhinjo, zato bo treba dova/ati kosila iz hotela Triglav, kar bo znatno dražje. Razliko v "ceni bo morala kriti skupnost otroškega varstva Jesenice. Zaradi težav s prehrano prosiorske stiske učencev na razredni vsopnji iti zaradi škode, ki se dela zaradi zamaka-nja strehe je naloga gradbenega odbora, da čimprej začne v Mojstrani z drugi) gradbeno etapo. V imenu krajevne skupnosti Dov je-Mojst rana in vseh sedanjih in bodočih staršev, ki bodo uporabljali vrtec za svoje otroke, se zahvaljujem delovnim ljudem, ki so prispevali svoj težko zasluženi denar za izgradnjo vrtca. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so pomagali pri propagandi za samoprispevek in gradbenemu odboru s predsednikom tov. Antonom Arhom na čelu. Gradbenemu odboru želim srečno roko pri izbiri odločitev ob nadaljnji gradnji in več podpore družbenopolitičnih organizacij v občini kot doslej. Ravnatelj: Emil Brezavšček STRAŠEN JE S PETARDAMI ' Vljudno vas prosim, da v rubriki »pisma uredništv u« objav ite moje pisanje. Zelini. «la bi pisanje komu razjasnilo misli, tako otrokom kot tistim staršem, ki nosijo prek meje petarde. Z možem >va se odločila, da bova silvestrovala doma, ker se je 14-tnesečna hčerka vrnila iz bolnišnice. Je srčni bolnik in zato rahlega zdravja. Deklica je spala, z možem pa s\a gledala televizijo. Nekaj pred polnočjo sem jo previja iti ponovno it zaspala. Vendar samo za nekaj minut. Neki lani je v okno vrgel petardo, ki je eksplodirala. Ker živimo v stati hiši. je bilo povsod slišati strašen pok. Hčerka je zaradi strahu doživela šok in se skoraj do pol dveh ni pomirila. Mož je slučajno pogledal skozi okno in videl dekleti, ki sta tekli mimo naše hiše. Videl je tudi šiiri fante, ki so se kot »komandosi« prebijali skozi vas. Šel je k bližnji hiši in vprašal dekle, kdo je vrgel j»e-tardo, ona pa se je k«»t pridna deklica sprenevedla. Njen oče se je razje/il, terjal, da se njeni hčerki opravičimo in zabrusil, da smo sami krivi, če imamo bolnega otroka... Komaj se je hčerka pomirila. i> ponovno počilo! Tudi sama sem šla iz hiše iti srečala UK let starega soseda, ki je isk;U fante, od katerih je eden \ ry»-! vanj petardo, drugi pa v njegovo /eno. Gotovo mož. ki ie piv/ ive! -t rabote -Dachatta. ni /.ashi/.il. da lanlje. ki s<> komaj /lezli 1, plenic. inečei< 1 vanj pelard« Poudarjam, da nimam nič pl ot i ot 11 »šk» mu v c-m i i prav tako pa tudi zopet petarde nimam nič Ne la/umein pa tistih, ki sam jih prosila, naj pri naši hiši n<* m- • ejo pel ard, da moje prošnje ne morejo ali nočejo razumet i ( i 1 do <> nam nagajali. 1'ov eni na. < . da -o tvuli kasneje Vsak d.m pri naši hiši pokale pelaide Otroka peljem h kardiologu. Bojim kako bo, sai se hčerka sedaj boji že hrupa avtomobila Slavka Kapus, Studentice 10, Lesce Nagrade ob 100-letnici hraniiništva Bled — Na minuli seji centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled so meti drugim razpravljali 0 uresničitvi načrta in sprejeli smernice za sestavo zaključnega računa temeljne organizacije kooperantov /.a leto H>82. Načrt prodaje iglavcev bodo dosegli, letnega načrta prodaje listavcev pa ne bodo dosegli, kljub temu pa bo načrtovani dohodek dosežen povsem. Na seji so se tudi dogovorili, da bo načrt sečen j v temeljni organizaciji kooperantov v zasebnih gozdovih v letu 198;} 55.000 kubičnih metrov iglavcev in 5.000 kubičnih metrov listavcev, skupaj fil .000 kubičnih metrov. Na zaključku je predsednik sveta temeljne organizacije kooperantov podelil priznanja in plakete zaslužnim članom ob 100-let niči hraniiništva v Sloveniji. Za aktivno delo v hranilno kreditni službi so prejeli plakete: Franc Burja z Bleda. Vinko Toman i/ Žirovnice. Alojz Pekavec iz Staie Fužine, Alojz Resman iz Zapuž in Franc Cvetek iz Studorja. Priznanja so prejeli; Minka Praprotnik iz M osen j. Alojz Cvenkej iz Peračice, Peter Kunstelj iz Bohinjske Bele. Martin Zupane iz Srednje vasi in Franc Klinar sPlavškega rovta. Ciril Rozman Poziv bralcem Koliko je bilo na Gorenjskem Besarabcev Novinarka Danica Dolenc je v novoletni številki Glasa v rubriki Mi pa nismo se uklonili v članku Konj v vati prijetno predstavila karavanškega junaka >« mojega rojaka Jožeta Robolja-Planinca. Mojo pozornost je poklicno (pisateljsko! pritegnil stavek: »Planine je vodil akcijo, ko so šli likvidirat Besarabca, ki je takrat imel v lasti s tražiš ko vrtnarijo . . . Za področje radovljiške ob£ine sem začel zbirati podatke, koliko je bilo takih nemških priseljencev, največ iz Besarabije, ki so dobili izgnanih družin, ki so imele kog« v partizanih ali pa so z njun t sodelovali. Znano mi je, da so se Besarabci naselili na Pretnarjevi kmetiji ,la Poljšici pri Zgornjih Gorjah, v y.up-nišče v Zgornjih Gorjah, v dve h&j v Spodnjih Gorjah, v župnišče v Zasipu (tega Besarabca so partizani likvidirali. vendar nimam podatkov ne o njem ne o tistih, ki so opravili likvidacijo), v Vintgarju (tega so tudi pregnali, živino pa pobrali), v Korit-nem. na Lancovein in Mošnjah. Tudi v Gorenjskem muzeju nj. majo podatkov, kje in koliko je l>j|0 med vojno na Gorenjskem besaral>-skih družin. Prosim bralce, naj mi sporočijo, če so jim znani taki podatki, kdo so bili to, kateri so bili nekdanji lastniki itd. Prosim tudi za podatke o primerih Zasipa [n Vintgaria. Naj povem le podatek iz dokumenta, da so vse te druži„e poleti 1944 prosile pismeno okrajnega vodjo za dovoljenje za vrnitev v kra je,

Lol,f, Anlvj Teran i/ 'I -v • ^ 1 ■ .h nko 1/ .vi» m 1 M ajdi<- o I i' 1 Lok, skltnili , n it'.xl<- m -t<>/«■* Huoartn 1 )«miiiuia I i lipi« 1B« jer 11 avti r k Škofii I lun niMum«' »»r na 1 \ Mini pri |(al«j i 1" r/ i' " in >■ r/u.u m. -kitili zakonsko f\v,XK , V i n k n I n«Kik Ahf.n I/ li|Mr„v Vniln l'i KHVi-ir m •><*« Ko- SkotL- I •ok«1: M a 1 lin.i /«pl«taik >1 H j C I/ I'""' l.lh.M»1,V**"Vr« KuhlnnK " "' ' .' M,in/ Mftfli^ » II'1''1 Srn n.k m VhU ..|„s,,,u. Lap«inja ... / J u ,iUl|u —h bo. hini« 1/ '" nit S I M ■ I »i 111 Gorenjska nočna kronika j DVA NEPOMIRLJIVA Prijet/to (/rušćino r bistriškem Bisfroju sto minuli leden motila dva opita razgrajača. Fden se /< spravil nad steklenimi, drugi je nadležno silil i goste. Ko so ju hoteli odgnati. sta .se odločno postavila po robu. Eden si je drzni! celo uda/iti miličnika. Pri njih v gosteh sta razgrajača tudi prebila noč in ker se nista docela pomirila, je padla tudi katera z gumijevko. OBJESTNEŽI LOMILI ZNAKE Od Podvina do Črnivca so bili tisto noč do zadnjega polomljeni vsi prometni znaki. Objestnih mladeničev (štirje so bili), ki so se 'v pijanosti znesli nad njimi, tega dne niso izsledili. Toda kazni ne bodo ušli, kajti krivci so bih opazovani. MNOŽIČNI MEDNARODNI PRETEP V diskoteki hotela Prisank v Kranjski gori je dan pred novim letom izbruhnil pravcati mednarodni spopad. Krivec in razlog Za pretep petnajst eri ve domačinov s šestdesctgfavo skupino francoskih gostov še nista znana. Domnevajo, da so težave nastale zaradi jezikovnih težav, pa so se morali pripadniki obeh narodov drugače sporazumeti. Razgretim pretepačem tudi roka pravice ni takoj mogla do živega. ŽARNICE IZGINILE V Podlubniku je pred novim letom stala ena najlepših novoletnih jelk. Prelepo okrašeni m osvetljeni pa je neki zlikovec ponoči odlomil vrh in si izbral šest najlepših žarnic. Menda je bilo obojega dovolj ravno za miniaturno jelko sobne velikosti. POŠTENO PRETEPEN V Podlu bniku pa je očitno doma tudi nasilje. Vsaj tis/i občan, ki se je v praznikih pozno • vračal domov in je to občuti na lastni koži, trdi tako. Na parkirišču je ob opuščenem avtomobilu naletel na sumljivo šesterico. Ko je mladeniče povprašal, kaj imajo tam iskati, so družno padu po njem in ga pošteno premlatili. Enega od nasilnežev je žrtev prepoznala, zato se mu je bati kazni. ^pet na krivi poti Komaj dobra dva meseca je bil na prostosti Ante Šipura, star 30 let,.»z *votor Varoši, pa je Že spet za zamahi. Ko je namreč prestal zaporno Hazen v Zenici, si ni poiskal kake ^poslitve, pač pa se je mudil nekaj v Zagrebu, nato pa v začetku ^ktobra v Ljubljani. Ker je bil brez ^enarja za preživljanje, je bil spet 5Mtro na krivi pot L Ko ga je 10. novembra letos v Škof j i Loki miličnik Povprašal za osebno izkaznico, bila to povsem slučajna kontrola, se je Prestrašil in pobegnil, kar je bil vsekakor znak, da ima nekaj na vesti. Tvasneje se je res izkazalo, da je jlomil v tri vikende na škofjeloškem ^odročju, ko pa se mu je zazdelo, da ALPINIZEM SPREJEM ČLANOV V AO KRANJ V soboto 18. 12. .1982 j<- bil v koči na Ratitovcu vsakoletni sprejem v vrste pripravnikov in alpinistov. Sprejem je bil skupaj s člani alpinistične sekcije Železniki, nad katero so Kranjčani letos prevzeli pokroviteljstvo. Po končanih izpitih, ki so obsegali teoretični in praktični del. so, bili izmed članov sekcije trije tečajniki sprejeti med pripravnike. Prav tako so trije tečajniki postali pripravniki AO Kranj. I ranci Marki«" Igor Jelov- an. Srečo Rebbei (jer, Janez Trii« r in Andrej Zidat ;>a so postali alpinisti. Podelili so tudi skromne nap"-« vrhunske dosežke, i a per-pel i. - nt Člane in za delo na odseku. Pregledali >0 tudi lanske plezalne uspehe. Omeniti je treba vsekakor dosežen najvišji vrh Sovjetske zveze Pik Komunizem (7495m), pomembni vzponi *o bili opravljeni v Centralnih Alpah: smer tfonatti-Zapelli v Grami Piher d A.igle. znani Bona! t v steber v Ur u ju, Frendojev in Seigneurjev • eber v Aig du Midi. solo vzpon po nori Majoi v Mont Blancu ter Švicarska smer v bes Curtes V Dauphinei ( b rancijal je Kresnička varuje pešce Z odsevnimi telesi — kresničko — naj bi letos opremili vse osnovnošolce in male šolarje, drugo leto pa morajo odsevno telo ponoči zunaj naselja nositi tudi odrasli V novem zakonu o varnosti cestnega prometa je v 12. členu določba, po kateri morajo nositi otroci, kadar so na cesti ponoči ali pa' ob slabi vidljivosti, ustrezno odsevno telo. Odrasli pešci pa bodo morali takšno svetlobno telo ob hoji po cesti brez pločnika nositi od 20. februarja prihodnjega leta. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je zato letos začel z akcijo za uporabo svetlečih teles tako pri otrocih kot odraslih. Podobne akcije so bile sicer že pred leti, ko so posamezni občinski sveti za vzgojo in varnost v cestnem prometu naročili za osnovne šole svetleče se narokavne trakove za vse prvošolce. vendar je na žalost le izjemoma najti tako zavarovanega otroka, kaj šele odraslega. Na posameznih cestnih odsekih, ki so speljani skozi naselja brez pločnikov. je \ mraku veliko pešcev in nemalo prometnih nezgod se je pripetilo prav na takih odsekih. Vendar pa le redkokateri pešec ob robu ceste nosi s seboj prižgano baterijo, ki bi lahko pravočasno opozorila voznika. Pešcev je meti ponesrečenimi v prometu vsako leto veliko. V letu 1981 je bilo od 505 mrtvih v prometnih nesrečah v Sloveniji kar 142 pešcev, od 8597 ranjenih udeležencev pa jt bilo kar 1410 pešcev. Brez dvoma hi bilo marsikatero življenje obvarovano, če bi se pešci na cestah izven naselja ali tudi v naseljih bolj ravnali po pravilu »varno je le, če si dobro viden«. Tovarna Saturnus iz Ljubljane je že izdelala poseben odsevni obesek, ki so ga poimenovali za kresničko. V tem šolskem letu naj bi jo dobili v Sloveniji vsi učenci malih in osnovnih šol. Kresnička se zasveti, če jo v temi obsvetli avtomobilski žaromet. Voznik z zasenčenimi lučmi zagleda pešca s kresničko na razdaljo 130 metrov, z dolgimi lučmi na razdaljo 300 metrov, kar je dovolj za varno srečanje. Pešca na cesti brez svetlobnega odsevnika pa mmmmmmmmmm NESREČE SEKAL OVINEK Jesenice — Na Cesti železarjev na -Jesenicah se je v nedeljo, 9. januarja, pripetila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi ranjeni, gmotna škoda pa dosega 400.000 dinarjev Bojan Grohar, 25-letni voznik osebnega avtomobila, doma z Bleda, je peljal od Hrušice proti Koroški Ikdi. Blagega desnega ovinka ni izpeljal, temveč sekal in pri tem zašel na nasprotni vozni pas. Po njem je pripeljal 49-letni Alojz Jane / Jesenic, ki se je sicer umikal, bi ga tam utegnili kmalu odkriti, se je preselil proti Bledu in v okolico Radovljice. Nekaj vlomov je zagrešil tudi v Kranju, tako v zasebne hiše v Šiškovem naselju, vlomil je v kiosk na kranjski tržnici itd. Kriminalisti kranjske IJNZ stTže napisali ovadbe za devet vlomov, za katere ga na podlagi najdenih dokazov utemeljeno sumijo. Menijo pa, da bi utegnil imeti na vesti še kak vlom, saj sumijo, da si je predmete, ki jih je vzel ob vlomih, nosil v skrivališče. Šipura, ki je ob svojih 30 letih že 12 let prebil v zaporih, je trenutno v preiskovalnem priporu. bila preplezana Direktna smer v La Meije in severni kuloai v Les Kcrains. Izmed domačih vzponov so bili najpomembnejši solo vzponi, med katerimi je treba omeniti Trikot in smer Ši-menc-Škarja v Dolgem hrbtu. Varianta Asehenbrennei ja v Travniku. Krušičeva z varianto Mihelič-Zumer In Direktna smer (obe v Špiku). PRVI ZIMSKI VZPONI 25. 12. 1982 sta Tomo Česen in Andrej Stremfelj plezala v severni steni Storžič«. Plezala sta Cankarjevo smer, v sestopu pa še Kramaijevo smer 2. januarja 198J pa so Tomo Česen. Igor Jelovčan, Franci in Peter Marki« ter Andrej Ntremlelj plezali Spominsko smel Viktorja Krča v S/, steni Velike Koroške Babe. Stena je visoka 1000. i, težave pa so ocenjeni lil. I\. ledeni skoki pa dosežejo mestoma 50—80 stopinj naklonine Vsi so sestopili j.«> Grapi med V. Koroško Babo in Ledinskim vrhom. Sicer pa razmere na začetku zimske sezone niso ravno najboljše. To še posebej velja za tež je smeri, saj so stene ponekod jiopolnonui prekrile s snegom in ledom. Tomo č esen voznik avtonro' 'a zagleda pri zasenčenih lučeh • pri razdalji 30 metrov, z dolgi. lučmi pa na 130 metrov, kar je seveda glede na pot ustavljanja lahko prepozno in za pešca usodno. Saturnosova kresnička je izdelana v skladu z evropskimi normativi, odbija pa štirikrat več svetlobe, kot je minimalna zahteva po JUS. Po ugotovitvah raziskav v nekaterih evropskih državah je oliesek najbolj učinkovit, če prosto niha na vrvici v višini kolena. Ce torej pešec hodi zunaj naselja po skrajnem levem robu ceste v smeri hoje, mora nositi odsevno telo na desni strani. Najenostavneje je, če ga nosimo pripetega v žepu, ko pa se zmrači in bi bili radi za avtomobil iste dobro vidni, ga enostavno spustimo i/, žepa, da zaniha na vrvici v višini kolen oziroma 40 cm do 1 met ra od tal. Otroci, ki nosijo torbice na hrbtu, seveda kresničko pripnejo na spodnji del desnega jermena, vendar tako da niha. saj jo le tako žarometi dovolj osvetlijo. vendar trčenja kljub temu ni mogel preprečiti. Jane je bil v nesreči huje. Grohar pa laže ranjen. POLEDICA IN NAGLA VOŽNJA Voklo - 53-le t ii i Vinko Ahčin iz Moš pri Smledniku je v soboto, 8. januarja, zaradi prevelike naglice in ledene ceste z avtom zletel s ceste. Po nekaj metrih neobvladane vožnje po bankini je avto čelno trčil v hišo ob cesti. Hudo ranjenega so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Gmotna škoda na vozilu znaša 100.000 dinarjev. TRČIL V DREVO Voklo — Dan poprej se je domačinu, 22-Ietneinu Ladu Koželju, ki je peljal iz Prebačevega fTrbti Vokletn, zgodilo, nekaj podobnega. Zaradi vrtoglave hitrosti je zapeljal s ceste iu trčil v obcestno drevo. V nesreči je utrpel hude poškodbe. Odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljano. D. Z. Nesreča pri sestopu 25-letni Lenko Matejčič iz Zagreba je v soboto. 8. januarja, plezal po Uroševi grapi v Sitni glavi nad Erjavčevo, kočo na Vršiču* Pri sestopu jx.(l Tičarjevim domom mu je -spodrsnilo, nerodno je padel in si zlomil nogo. V dolino so ga s teptalcein snega odpeljali reševalci i/, Kranjske gore. Pogorelo do tal Meja — V stanovanjski hiši na Meji pri Kranju je v petek, 7. januarja, izbruhnil požar. V hiši je sama živela Marija Založnik, stara 57 let. Kuhala je na starem pregorelem štedilniku na trda goriva. Skozi odprtino na spodnji strani štedilnika je menda padla žerjavica, ki naj bi povzročila požar. Poklicni gasilci so požar lokalizirali, hiša pa je pogorela do lal. Gmotno škodo cenijo na 000.000dinarjev. Izgubil življenje v požaru Kranj — 7-1-lemi Tone Miklavčič, invalidski upokojenci i/ Kranja, je \ petek, 7. januarja, izgubil življenje v požaru, ki je zajel njegovo hišo na Nartnikovi uli< i. Miklavčiču se je vnela obleka, ko je nalagal na štedilnik. Gorečo obleko je skušal strgali s sebe, pri tem pa je ogenj raznese! na kuhinjsko opremo. V zaprtem prostoru sicer ni zagorelo, temveč se je •Čno dimilo, pri tem pa se je klavčič zadušil. I). Z. 11 Za večjo prometno varnost T j Alkohol v prometu SPV let ie Prav vsi vozniki v prometu niso t te/ni. pač pa sedajo za v olan s toliko in toliko promili alkohola v krvi. kar seveda vpliva na njihove psihofizične sposobnosti pri vožnji. Večina voznikov m- lega sit er zaveda in ni malo takih, ki svoje vozilo raji' pustijo na parkirnem prostoru in se odpravijo proti domu peš. v avtomobilu treznega voznika ali / javnim prevoznim sredstvom. Tako pa ne ravnajo vsi. Za nekatere -e vožnja v vinjenem stanju morda izteče srečno, drugi karamboli- io z.a prvim vogalom, razbijejo svoj avto in moida se t ti jega. za morda taka vožnja konča na pokopališču. , Številke so dovolj zgovorne: vinjenosti j« v promet u cestah preveč. Medtem ko je voznike možno konirolhat ir preprečiti nadaljnjo vožnjo, pa je to z.;i pešce praksi-'no m o vendar ne povsem trezen pešec dosti laže -pregleda v »žilo pri ceste in neprevidno, v nepravem « asu stopi pločnik,: voznike motornih vozil naj i>i veljalo prav ilo -kad.« v -š. kadar piješ, ne vozi«, z.a pešce in kolesarje pa bi bilo on. . ■'< reklo »bolje cel kot vesel*. Da se žal udeleženci v pioiheiu po teh pravilih niti po določilih zakona, zgovorno piičaio p00. leta 1081 pa 24.500. Zaradi tega je bilo leta 1981 odvzetih kar 11.500 vozniških dovoljenj, leto prej pa nekaj več kot 12.000. Alkohol je med vzroki prometnih nesreč pri nas na vidnem mestu. Samo vozniki osebnih avtomobilov so leta 1981 povzročili 211 prometnih nezgod zaradi vinjenosti, v teh nesrečah je iN voznikov umrlo, 193 pa je bilo ranjenih. Tega leta je zaradi vinjenosti povzročilo prometno nezgodo 149 kolesarjev. :) so pri tem izgubili živ ljenje. 1 10 pa je bilo ranjenih. Tudi pešci so zaradi alkohola v letu 1981 povzročili 27 nezgod, od katerih sta se dve končali s smrtjo. 2." pa je bilo lan jenih pešcev. Tudi vozniki motornih koles niso izjema, v letu 1981 s«> povzročili 32 prometnih nezgod. Prav tako ne vozniki tovornjakov, traktorjev, avtobusov in drugih vozil, vinjeni so povzročili 30 prometnih nezgod, v katerih sta dva voznika umrla. .'M pa ie bilo ranjenih. Skupaj se je v letu 1981 zaradi alkohola pripetilo 155 prometnih nezgod, v katerih je 2-"> oseb izgubilo živl jen je. 430 pa jih je bilo huie ali laže ranjenih. Mrak asih t lidi -'o Za Ue i i i i — K poznali e ravnajo ;l ai ist ični nili neka i Lahovče - Gasilsko-prosvetni dom v Lahovčah že dolga letu kaže takole podobo. V njem je trenutno le gasilska oprema, ki v vlažnih prostorih propada, prostor ima tudi mladina, vse ostalo pa je neizkoriščeno. Krajani si želijo v prazni stavbi trgovino, zbiralnico mleka. prostor za delo družbenopolitičnih organizacij, vendar bi bila naložba v staro, vlažno stavbo za njihov žep prehuda. — Foto: D. Z. IMOS - SPLOŠNO GRADBENi 'CDJETJE TRŽ i C , .o. V sklatiti s 81. členom Statuta delo :« organi.-.<« iji «! la-.ski >vot razpisuje dela in nalogi združene » posebnimi pooblastil; in odgovornostmi za dobo i let. 1. IN DIV IDI' AL N EGA POSLOVODNEGA ORGAN V — direktorja delov ne organizacije 2. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati za zasedbo navedenih del in nalog morajo poleg splošnih, z zakonom in Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod l. —• višja ali srednja strokovna iz.obniz.ba -ju adbene smeli. — 5 let ust rezuih delov uih izkušen i. — ustrezne moralnu politične vrline in oi-^mi/acijske -omogočaj« > opl'a \ 1 ta n ie i azpi-.oi ih del in . 1 mv m-ga ; ažpisa t v zaprl i!i ij« i na naslov; IMOS.Splošno Izbira kandidatov bo t,pravljena v 30 dneh p«, preteku razpisnega roka. Kandidate bomo o izidu izbire „1 vestUi v i? dneh po opravljeni izbiri. u 1111 N l,> Mednarodna skakalna turneja »Treh dežel« Norvežan Opaas zmagal z novim rekordom PLANICA - Mladi Norvežan Vegaard .Opaas je zmagovalec prve tekme petnajste mednarodne smučarske skakalne turneje »Treh dežel«, ki se je pričela v soboto v Planici na 90-metrski skakalnici, se nadaljevala v nedeljo v Beljaku in Na prvi tekmi v Planici je na skakalni turneji »Treh dežel« presenetil Kranjčan Miran Bizjak. Bil je drugi najbolje uvrščeni Jugoslovan. mmML..........................._..,.....__________ Najboljši trije v Planici - Italijan Rigoni (2), Norvežan Opaas (1) in Jugoslovan Ulaga (3). —___-- • 1 ~~ N Šestdeset let smučanja v Ratečah Rateče - Decembra lani so v krajevni skupnosti Rateče praznovali 60-letnico Smučarskega društva Rateče-Planica. Kako so leta 1922 ustanovili klub in o smučanju v Ratečah do konca druge svetovne vojne, se spominja eden nrvih soustanoviteljev kluba, domačin Maks Juvan: »Začel sem smučati, ko mi je bilo deset let. To je bilo med prvo svetovno vojno. Sam sem iz bukovega lesa naredil meter dolge smuči, smučala pa sva skupaj s sosedom Sumarjem - Janezom KerStajnom. Po prvi svetovni vojni pa smo bili že vsi nekoliko starejši in večji. Moj letnik je bil tedaj star sedemnajst let. Smučali smo v Voglah in v Slatnah in tedaj se je porodila misel, da bi se malo bolje organizirali in da bi ustanovili svoj smučarski klub. Tudi Vinko Jalen je smučal in smo ga vprašali, če bo on prevzel vajeti. Pristal je in leta 1922 je bil voljen prvi odbor kluba.« Izvolili so prvi odbor Smučarskega društva Rateče, katerega predsednik je bil Vinko Jalen, tajništvo kluba je prevzel Janez Kerštajn,. blagajnik je bil Franc Tof, člani pa so bili Maks Juvan, Franc Žerjav m Jože Petne. Rateski smučarji so se takoj po ustanovitvi povezali s smučarsko zvezo, začelo se je lx>lj resno smučanje, za pomoč pa so prosili Jankota Janšo z Dovjega, da jim je pokazal pravilno smučanje. ••»«.• i i- »Mi smo vadili v nedeljah popoldne,« se spominja Maks in nadaljuje: »Tekmovali smo najprej v okviru svojega kluba in sicer v smučarskih tekih na 15 in 18 kilometrov. Tekaška proga je bila speljana iz Rateč do Tamarja in za Savo do Podkorena in od tam nazaj v Rateče. Potem smo se odločili, da bomo tekmovali v zveznem merilu. Z Emilom Žerjavom sva tekmovala v Bohinju, Kranjski gori, na Jahorini ... V tistem času ie bila udarniško narejena tudi dvajsetmetrska skakalnica za železnico v Planici. Smučarsko društvo je sklenilo, da bi začeli učiti smučati turiste saj se je začel v Ratečah razvijati tujski turizem in tudi smučanje je postajalo vedno bolj popularno. In tako sva se z Emilom Žerjavom udeležila smučarskega tečaja na Krvavcu, kjer nas je smučarskih veščin učil Ivan Tavčar iz Ljubljane. Po končanem tečaju 8va z Emilom naredila izpit za smučarskega učitelja lr. začela v Ratečah učiti turiste smučanja.« Rateški aktivisti so se med vojno odločili, da bodo ustanovili (>r v Rfltcčiih »Prvi odbor OF v Ratečah se je povezal z Ivanom Krivcem in ostalimi terenci,« pravi Maks Juvan, »tesno smo bili povezani s terenci in jim pomagali, tako, da so prišle pozimi v poštev tudi smuči. Ta odbor pa je bil leta 1943 izdan gestapovcem. Vsi člani odbora smo bili prepeljani v Begunje, kjer smo bili obsojeni na smrt. Vendar smo bili po prošnjah takratnega rateškega župana Josipa Dolinarja pomiloščeni. Toda vseeno smo bili odpeljani v taborišča, nekateri v Dachau, mene pa so pripeljali v delovno taborišče Raichennau pri Innsbrucku. Nekaj jih je v taboriščih ostalo, nekaj pa se nas je vrnilo domov. Ko smo se iz taborišč vrnili, v rateškem smučarskem društvu ni bilo več tiste organizacije kot pred vojno, temveč so prišli mlajši člani, ki so naprej vodili klub in to uspešno. Med njimi je bilo več dobrih smučarjev, tudi olimpijcev.« .... . ,. Maksovo smučarsko /.nanje pa je prišlo prav tudi v slu/In Hit je lovski nadzornik pri gojitvenem lovišču Triglav na Bledu. Pozimi je nadzoroval Malo Pišnieo in Martuljek, v pomoč pa so mu bile smuči m krplje, da je laz je premagoval snežne ovire. Kljub starosti pa *e vedno rad stopi na smuči m obnovi znanje iz mladosti. A. Kerštan končala včeraj v Trbižu. Norvežan Opaas je tudi novi rekorder te 90-metrske skakalnice, saj je v prvi seriji doskočil pri 100 metrih in s tem popravil sedem let stari rekord Avstrijca Walterja Schnabla kar za štiri metre. Schnabl je namreč leta 1976 doskočil pri 96 metrih. Čeprav v soboto v Planici niso bili idealni pogoji za skoke, bilo je slabo vreme, vmes je snežilo in pihalo, je že dopoldanski uradni trening poftazal, da bo nad devetdeset skakalcev iz sedemnajstih evropskih držav in Amerike pokazalo vse tisto, kar smučarske skoke dela privlačne. Skakalnica je bila taka kot vedno, ko so v Planici skoki. Organizator te prve tekme »Treh dežel«, ki šteje tudi za evropski skakalni pokal, SK Ilirija, se je potrudil, da je bilo vse nared za res dobro skakalno prireditev. To so nato potrdili tudi vsi skakalci. Lahko zapišemo, da je bila to res izredno dobra tekma v Planici, čeprav niso skakali vsi najboljši. Videli smo lepe in dolge skoke in nov rekord .skakalnice. Tokrat so se odrezali tudi naši, saj je Jugoslovan Primož Ulaga z dvema uspelima skokoma zasedel odlično tretje mesto. Pri tem so se izkazali tudi ostali naši, saj so med prvo deseterico kar štirje. Poleg Ulage so dobro skakali še Kranjčan Bizjak, Ljubljančan Baje in veteran Bogdan Norčič. V mladinski tekmi smo z lepimi in dolgimi skoki videli avstrijsko zmago. Zmagal je namreč njihov mladinski re-prezentant Franc VViegele, pred Italijanom Robertom Varuttijem in Jugoslovanom Matjažem Debeljakom. Tudi mladinci so pokazali, da znajo skakati, saj po dolžini in z lepimi skoki niso dosti zaostajali za svojimi starejšimi vrstniki. Rezultati — mladinci — 1. VViegele (Avstriia) 241,8 (88, 92), 2. Varutti (Italija) 220,8 (87, 85,5), 3. Debeljak 214,5 (88, 81), 4. Dolar (oba Jugoslavija) 207.0 (85, 78), 5. Locedelli (Italija) 202,8 -<84, 78,5), 6. Erat 199,2 (84, 75), 7.Neulandlner (oba Avstrija) 193 ( 77, 80), 6. Peljhan 191,4 (79, 77), 9. Kavčič 189,7 (82, 74), 10. Verden (vsi Jugoslavija) 186,8 (82,5 , 75); člani - 1. Opaas (Norveška) 268,1 (100. [ Plavanje Plavali z vojaško puško KRANJ — V počastitev dneva JLA je komisija za plavanje pri ZTKO Kranj v zimskem bazenu organizirala plavanje z vojaško puško. V ekipnem delu je bila najboljša Gimnazija Kranj, ki je bila boljša od ŠC Iskre I in OŠ Stane Žagar. Ekipni vrstni red — 1. Gimnazija, 2. ŠC Iskra, 3. OŠ S. Žagar, 4. Iskra VI, 5. Gradbinec, 6. Iskra V, 7. Iskra III, 8. Iskra IV, 9. Iskra II, 10. EAŠC Kranj. Rezultati — kategorija B — 1. Naglič (Kibernetika) 15,30, 2. Pečjak (Sava) 16,47, 3. Radženovič (DPD Kranj) 18,12, 4. M. Rus (Gradbinec) 18,40, 5. Lapan (Kibernetika) 24,30; kategorija A — 1. Veličkovič (Gimnazija) 29,70, 2. Urankar (VP 1098) 30,50/3. R. Naglič (Gimnazija) 32,20, 4. Matelič (Iskra) 32,50. 5. D. Stare (Sava) 33,09. -dh Pionirji za dan JLA KRANJ — Zimski bazen v Kranju je bil pred dnevi prizorišče tradicionalnega plavalnega mitinga v počastitev dneva jugoslovanske armade. V letošnjem nastopu so nastopili mlajši pionirji in pionirke kategorije A. V vseh disciplinah in obeh kategorijah so bili doseženi dobri rezultati. Čeprav je v tem tekmovanju bilo doseženih kopica dobrih rezultatov je miting imel le en rekordni dosežek. Lahko zapišemo, da so mladi naraščajniki s svojim plavanjem dokazali, da se razvijajo v dobre naslednike svojih starejših vrstnikov. Rezultati — pionirji — 400 m kravi: 1. Sušnik 4:48,50, 2. Drašler (oba Ilirija) 4:50,54, 3. Osolnik (Ljubljana) 4:55,01; 100 m hrbtno: 1. Jerkovič (Ilirija) 1:15,16, 2. Ažbe (Triglav) 1:16,85, 3. Glu-šič (Branik) 1:22,48; 100 m prsno: 1. Zaje (Rudar) 1:24,52, 2. Kos (Ilirija) 1:26,58, 3. Završnik (Olimpija) 127,30; 100 m delfin: Vene 1:14,84, 2. S. Jocič (oba Triglav) 1:17.11, 3. Prokofjev (Ilirija) 1:18,62; 100 m kravi: 1. Drašler 1:04,91, 2. Sušnik (oba Ilirja) 1:05,77, 3. Tušar (Ljubljana) 1:07,05; 200 m mešano: 1. Ažbe (Triglav) 2:44,51, 2. Završnik (Olimpija) 2:54,46, 3. Mohorič (Triglav) 2:55,10; pionirke — 400 m kravi: 1. Toplak (Celulozar) 4:55,93, 2. Peljhan (Ljubljana) 4:57,99, 3. Papež (Ilirija) 5:04,85; 100 m hrbtno: 1. Savinšek (Triglav) 1:16,60, 2. Kučej (Branik) 1:17,85, 3. Kocmut (Ljubljana) 1:18,68; 100 m prsno: 1. Puntar 1:23,63, 2. Kramberger (obe Ilirija) 1:25,00, 3. Savinšek (Triglav) 1:27,51; 100 m delfin: 1. Kalan (Triglav) 1:12,63, 2. Horvat (Branik) 1-23,34, 3. Govedarica (Celulozar) 1:26,64, ... N. Rebolj (Triglav) 1:34,79 (rekord SRS za ml. pionirke C); 100 m kravi: 1. Toplak (Celulozar) 1:06,30, 2. Peljhan (Ljubljana) 1:07,21, 3. Kmetic (Rudar) 1:07,61; 200 m mešano: 1. Kalan (Triglav) 2:38,40, 2. Martinčič (Ilirija) 2:55,33, 3. Gril (Triglav) 2:59,32. Za najboljše rezultate v moških in ženskih disciplinah je pokale poklonila VP Kranj. Dobila sta jih Andrej Sušnik za rezultat na 400 m kravi. Z rezultatom 4:48,50 je dosegel 517 točk. Pri ženskah je pokal dobila Triglavanka Zala Kalan za dober rezultat na 200 m mešano. Za rezultat 2:38,40 je dobila 607 točk. -dh __ _ ^mstmimt Republiška sekretarka za turizem Milica Mitič je v imenu pokrovitelja IS Slovenije podelila pokal zmagovalcu Norvežanu Vegaardu Opaasu. Opaas je s 100 metri postavil tudi nov rekord 90-metrske skakalnice. mer (NDR) 235,1 (90, 85,5), 9. Palmer (ZDA) 232.5 (91. 86), 10. Norčič (jUf!l). slavija) 231,4 (87,84). D Humer Foto: F. Perdan 93), 2. Rigoni (Italija) 263,6 (98, 90), 3. Ulaga 258,5 (98, 89), 4. Bizjak 245,2 (91, 88), 5. Baje (vsi Jugoslavija) 244,4 (94, 87), 6. Esser (Avstrija) 243,2 (90, 89), 7. Brekk (Norveška) 242,3 (87, 93), 8. Schwingham- Brata Petrič imenitna v ZDA Novi državni rekordni dosežki _ 200 m kravi - 1. B. Petrii 1:48,27, 400 m kravi - 1. B. Petrič 3-47,24, 3. D. Petrič 3:50,09, 800 m kravi - 2. D. Petrič 7:48,74. Po zmagi na 200 in 400 m kravi je Borut Petrič dejali »Kar presenečen sem nad zmago na 200 m kravi. Premagati svetovnega re. korderja Gainesona in Šveda Holtmertza ni lahko. Ta zmaga j« veliko pomenila za nastop na 400 m kravi. V tej disciplini sem plaval bolje kot v Goteboj-gu. Bolje sem razporedil moči in mi ne bi šlo za zmago, bi lahko plaval še sekundo bolje. Se toliko je bilo rezerve.« -dh INDIANAPOLIS - Brata Borut in Darjan Petrič sta se na odprtem mednarodnem prvenstvu ZDA res imenitno odrezala. Naše plavanje je dobilo "še eno veliko mednarodno veljavo, čeprav se je tu v Ameriki plavalo v 25-metrskih bazenih. Za te bazene je naše plavanje bogatejše tudi za tri odlične državne rekorde. Borut Petrič je na tem prvenstvu zmagal z novima državnima rekordoma na 200 in 400 m kravi. Na 400 m kravi je bil Darj an Petrič tr.etji z boljšim rezultatom kot je bil stari B<>ru-tov državni rekord, Darjan Petrič pa se je izkazal še na 800 m kravi, kjer je bil drugi in postavil nov državni rekord. Devete športne igre jeseniških delavcev Največ uspeha železarjem Jesenice — Na devetem sindikalnem prvenstvu delavcev jeseniške občine v kegljanju, streljanju z zračno puško in šahu je nastopilo 85 ekip ali 315 zaposlenih. Največ uspeha so imele sindikalne organizacije in posamezniki iz Železarne. Rezultati — kegljanje — neregistrirani tekmovalci: 1. Čerin, 2. Basara (oba tozd Žicama Železarna), 3. Koselj (tozd Hladna valjarna Bela — Železarna); registrirani tekmovalci: 1. Šmid, 2. Čampa (oba Kovinar Jesenice), 3. Sr-pak (tozd Gradiš); ekipno: 1. Kovinar Jesenice, 2. tozd Gradiš, 3. tozd Žičar-na Železarna; članice: 1. Černe (sindikalna konferenca Železarne), 2. Novak (Športno društvo Jesenice), 3. Smolej (Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje); ekipno: 1. sindikalna kon- Sedma številka tržiškega Biltena Tržič — Konec lanskega leta je izšla sedma številka Biltena, glasila telesno-kulturne skupnosti Tržič, ki je nekoliko drugače oblikovana. Na 36 straneh najdemo kar 40 fotografij in 31 prismevkov o športnorekreativni dejavnosti Tržičanov med lanskim avgustom in decembrom. Oblikovalci glasila so namenili več pozornosti dobitniku Bloudkove plakete Francu Homanu, dosežkom in programu vrhunskega športa v občini, uspehu na republiškem krosu, kriškemu športnemu tednu, na katerem je sodelovalo skoraj 1000 športnikov, alpinistom in zmajarjem itd. Bilten že prehaja v četrto leto izhajanja in je postal sestavni tlel vsakodnevnega športnega in rekreativnega utripa Tržiča. Je pa tudi dokument trajne vrednosti o vseh najpomembnejših športnih dosežkih Tržičanov. J. Kikel Padalci na para-ski tekmovanjih Bled - Padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc bodo tudi letošnjo zimo tekmovali na nekaj para-ski tekmovanjih, na katerih morajo opraviti skoke na cilj v dolini in v gorah ter speljati veleslalom. Od 26. do 29. januarja bodo leški padalci sodelovali na tekmi evropskega para-ski pokala v Bad Wiesseeju v Zvezni republiki Nemčiji. Nastopila bo tričlanska ekipa, medtem ko je kandidatov zaenkrat še šest: Darko Svetina, Benjamin Smid, Dušan Intihar, Branko Mirt. Iztok in Bogdan Jug. Državno prvenstvo v tej zanimivi kombinaciji padalskih skokov m smučanja bo tokrat v Mariboru od 16. do 20. februarja. Na njeni bodo izbrali tudi reprezentanco, ki nas bo zastopala na tekmi za svetovni pokal v Bad Hof gasteinu od 19. do 26. marca. M. Hudovernik ferenca Železarne, 2. Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje, 3. tozd TE IL Iskra Blejska Dobrava; stre. lian je z zračno puško — člani: 1. Otrin, 2 Kalan (oba tozd Transport Zeiezar ne), 3. Bizjak (sindikalna konferenca Železarne); ekipno: 1. sindikalna konferenca Železarne, 2. tozd Transport Železarne, 3. tozd TEIL Iskra Blejska Dobrava; članice: 1. Kralj, 2. Eniko, 3 Frelih (vse sindikalna konferenca Železarne); ekipno: 1. sindikalna konferenca Železarne, 2. dom dr. Franceta Bergelja, 3. tozd TEIL Iskra Blejaš Dobrava; šah - prva deska — Krničar (tozd Vzdrževanje Železarne), druga deska — Lužnik (tozd Remontne delavnice Železarne), tretja deska -Pavlin, četrta deska - Ravnik (ob« sindikalna konferenca Železarne! ekipno: 1. sindikalna konferenca Železarne, 2. tozd Vzdrževanje Železarne, 3 Splošna bolnica Jesenice. O. L. Rekreacijska kegljaška liga CERKLJE - V Cerkljah je bila končana rekreacijska keg jaška hga, V ekipnem delu je nastopilo šest moSte*. med posamezniki pa se je za najboljšega borilo oseminštirideset kegljačev. Na koncu tekmovanja sta ekipi Oddelka milice in Elektronadzorništv* imeli enako število točk. Prav zato za Drvo mesto odigrali še eno teku kateri je bil boljši Oddelek milice stni red: 1- Oddelek milice, 2 EleL nadzorništvo, 3. Strojno ključavnic stvo Slatnar, 4. Ključavničarstvo Stare, 5 Servisno kmetijska organizacija, 6. Servis IMV; posamezno - 1 Roi (Elektronadzorništvo) 4.283 2 opret Som (Oddelek*"mdice) 4.144. 3. Bolka (Krva-Irec) 4.143. 4. Jerič (Slatnar) 4.025, 5. Kovač (Stare) 4.022. -dh Delavcem v zasebnem sektorju Delavce v zasebnem sektorju vabt- ' mo da se udeleže zimskih športnih iger, k. jih prireja občinski svet zveie sindikatov Kranj Iekmovah bodo v smučarskih tekih, veleslalomu u, sankanju Teki bodo 22. januarja ob iTuri pri osnovni soli Franceta Pre. še.na v Kranju, veleslalom m sanka nie ou 29. januarja na Krvavcu. Veleslalom se bo začel ob 9. ur. „« Jezercih, sankanje f«i ob 14. uri pod brunarico Prijave na sprejema občinski sindikalni aVet do 14. januarja. Velika planina je prijetna za smučarje in planince, vendar ga kamniški turistični delavci do danes niso uspeli izkoristiti — Prvi koraki storjeni letos — V letošnji turistični sezoni prvikrat ne bo problemov, zaradi katerih je Velika planina pod družbenim va rstvom Ženska odbojkarska ekipa Bleda: stojijo (od la v proti desni) trener Miro Kapus, Draga Zupan. Majda Prime, Elza Selili. Milenka Kržišnik, Barbi Mevlja, Marta Berčič; sedijo Alenka Bajt, Ksenija Beravs, Pet/a Oblak, Juna A mbrožič, Mojca Mohorič, Maja Švarc in Nina Podobnik. Odbojkarski klub Bled Šibko vodstvo, uspešno igranje Bled — Nobenega dvoma ni, da se na Gorenjskem najboljša moška in ženska odbojka igra na Bledu Moška ekipa se je pred sedmimi leti uvrstila v drugo zvezno ligo, pred dvema letoma pa je postala član I. B. zvezne lige. S hitro in kombinatorno igro, ki odlikuje ekipo tudi danes, je v uvodni sezoni presenetila odbojkarske strokovnjak in zasedla drugo mesto s samo dvema točkama zaostanka za drugouvrščenim moštvom. . Po prvem delu letošnjega prvenstva so celo Še za stopni&o višje. Trener Mitja Torkar takole ocenjuje igro svojih varovancev: »Pred pričetkom ligaškega tekmovanja smo izgubili tri standardne igralce prve ekipe. Močnik in Udrih sta odšla k mariborskemu Stavbarju, mladinski državni reprezentant Aleš Jerala pa na služenje vojaščine. Spomladi nas bosta mpustda še dva igralca, zato bomo v nadaljevanju prvenstva klub neko lilo ugodnejšemu razporedu težko obdržali četrto mesto. Vsekakor pa bomo uresničili cilj - obstanek v ligi, medtem ko bi bila vsaka uvrstitev proti sredini lestvice že presenečenje. Zadovoljen sem z igro in uvrstitiviio v prvem delu.« V ekipi so zbrani domala vsi najboljši odbojkarji z Gorenjske, predvsem z Bleda, Jesenic in iz Kranja. Selekcija ni rezultat nekega načrtnega dela in prehajanja iz nižjih v višje kakovostne tavni, temveč je prišlo do nje bolj ali manj spontano. Na Bled so prišli igralci tudi od drugod z željo po uveljavljanju in napredovanju. Mladinci Kibernetike zmagovalci Kri nj — Vojna pošta 1098 Kranj in občin k a konferenca ZSMS Kranj sta v počastitev dneva JLA pripravili že tradicionalna športna tekmovanja v šahu, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in košarki. Udeležilo se jih je 17 mladinskih organizacij iz občine in pripadniki vojne pošte 1098. Rezultati — streljanje: 1. Iskra Tele-matika 686 krogov, 2. Iskra Kiberneti-ka 686; košarka: 1. V. P. 1098 Kranj, 2. Visoka šola za organizacijo dela, 3. Iskra Telematika; kegljanje: 1. Planika, 2. Postaja milice, 3. Iskra Kiberne-tika; namizni tenis: 1. Ekonomsko-ad-ministrativni šolski center, 2. IBI, 3. Mavčiče; šah: 1. V. P. 1098 Kranj, 2. Iskra Kibernetika, 3. Gimnazija; skupni vrstni red: 1. Iskra Kibernetika, 2. V. P. 1098 Kranj, 3. Iskra Telematika. M. Petrić Blejska dekleta gredo po stopinjah fantov. Tretje leto uspešno "igrajo v dragi zvezni ligi. Letos so med osmimi ekipami zasedla peto mesto. Trenira jih Miro Kapus, nekdanji igralec in zdaj tudi predsednik TVD Partizan Bled, pod či gar okriljem j e t udi odbojkarska sekc ija. »Začeli smo slabo in izgubili tri tekme zapored, šele v nadaljevanju smo se »ujeli« in končali jesenski del s tremi zaporednimi zmagami. Mladost je naša vrlina, kar pomeni, da ekipa še ni rekla zadnje besede.« Mladinci so sklenili nastope v repub-ISki članski ligi, kjer so med osmimi ekipami pristali pri dnu lestvice »Sedmo mesto ni neuspeh, saj se naše delo gosredno odraža v igri prve moške ekipe. rž ko odboikar preseže kakovostno raven mladinske ekipe, zapolni vrzeli v članski vr$ti,« pravi trener in igralec Sandi Larisi. Ob treh ligaških moštvih ima klub tudi mo&ro zaledje mladih — blizu 60 kadetov, pionirjev in pionirk. Prav množica mladih, iz katerih raste kvalitetni vrh, je zagotovilo, da bo Bled tudi v prihodnje ohranil sloves prvega odbojkarskega središča na Gorenjskem. Ko je bila na Bledu zgrajena osnovna šola dr. Josipa Plemlja, so odbojkarji dobili možnosti za treninge v novi telovadnici. Delovni kolektiv šole, s katerim klub dobro sodeluje, jim je za leto&rje treninge namenil 16 ur tedensko. Toda tudi to ni dovolj, zato mlajše selekcije trenirajo tudi v dvorani TVD Partizana. Škoda je, ker telovadnica v osnovni šoli sprejme le 50 do 100 gledalce v ali le petino vseh, ki bi si želeli ogledati prvenstvene teme. Odbojkarji so si že prizadevali, da bi igrali v športni dvorani na Bledu, ki pa žal še naprej ostaja enonamenska — za hokej in drsanje tudi v času, ko ni ledu. O večnamenski uporabi pa bi seveda morali razmišljati že ob gradnji. Pričakovati bi bilo, da ima klub z dvema zveznima ligaše ma močno vodstvo. Resnica je povsem drugačna: delo kluba sloni na pešfici posameznikov, še največ pa na trenerjih vseh treh ekip, ki morajo skrbeti za organizacijsko plat ligaškega ^tekmovanja in treningov ter za denarno poslovanje. Za letošnjo sezono so odbojkarji dobili 700 tisoč dinarjev. Del tega so člani kluba zaslužili tudi s pogozdovanjem, z oddajo klubskega kombija, z izdajanjem biltena in organizacijo odbojkarskega plesa ter malenkost, ki je komajda omembe vredna, s prodajo vstopnic. »Dobro poznam razmere v Jugoslaviji in vem, da ni odbojkarskega središča,ki bi ob tako skromnih sredstvih imelo ekipo v prvi in drugi zvezni ligi, pravi Miro Kapus. C. Za plot ni k NA SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGRAH NASTOPALO 2100 ClANOV SINDIKATA IZ 120 OOZS-V sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici so v soboto podelili priznanja in pokale za najboljše na letnih športnih igrah SŠI za leto 1982. Podelili so pokale najboljšim posameznikom in ekipam, najstarejšemu udeležencu in za rekordni ao-nežek v kegljanju V skupni uvrstitvi delovnih organizacij z do 100 zaposlenih je bila najboljša ekipa TOZD za PIT promet Radovljica, pri moških pa so se izkazali UKO Kjropa. V skupni uvrstitvi delovnih organizacij s 100 do 400 zaposlenih so bili v obeh konkurencah najboljši delavci in delavke Iskre Lipica. V tretji skupini delovnih organizacij z nad 400 zaposlenimi so bile pri ženskah najboljše LIP Bled, pri moških pa so največ točk zbrali delavci Verige Lesce. Predstavnik DO Veriga Lesce prejema pokal, (-dh) — Foto: F. Perdan Velika planina - Velika planina je turistični kotiček, da je resnično škoda, ker je že vrsto let zanemarjen m jo obiskujejo le najzvestejši gorniki in smučarji. Poldrugodesetletje so tod črpali iz naravnih in zgodovinskih prednosti, ničesar pa vlagali in to se zdaj maščuje. Namesto da bi te naravne lepote predstavljale tudi cvetko kamniškega gospodarstva, so mu kot dolgoletni izgubar v breme. Za sanacijo Velike planine je bil izdelan velikopotezen načrt, ki bi ga lahko začeli izpolnjevati šele, ko bi odpravili najbolj grobe pomanjkljivosti: zastarel žičnični sistem, zanemarjeno gostinsko ponudbo, kadrovski problem, omejene zmogljivosti. . . Letos so Veliki planini zaradi težko rešljivih problemov in zaradi ogromnih izgub prisodili začasio družbeno varstvo. Morda je prav zasluga začasnega organa družbenega varstva, da so se temeljni organizaciji Gostinstvo in žičnice Kamnik in samoupravni interesni skupnosti RTC Velika planina odprle oči, kje začeti ssanacijo. V letošnji mrtvi sezoni so storili prve korake k izboljšanju ponudbe, obnovili so naprave in za silo rešili vprašanje gostinstva. Letos, obljubljajo, se bo smučar na Veliki planini dobro počutil, letos ne bo občutil, da jim manjka sredstev, da Se ni Sarajevčani izbrali Darjana KRANJ — V anketi »Sarajevskih novin« so kapetani jugoslovanskih športnih zvez šestnajstih panog za najboljšega športnika Jugoslavije proglasili plavalca kranjskega Triglava Darjana Petriča. Darjan Pe-trič, ki je dobil pet glasov, si je ta naslov zasluži! za bronasto odličje na 1500 m kravi na lanskem svetovnem prvenstvu v plavanju v Ekvadorju. Drugi v tej anketi je Bojan Križaj (3), tretje mesto pa si z dvema glasovoma delita namiznoteni-ški igralec Šurbek in kanuist Ja-njić. BOJAN KRIŽAJ ČETRTI V anketi Tanjuga, ki izbira najboljšega športnika »Sredozemlja«, je deset sredozemskih tiskovnih agencij za najboljšega športnika Sredozemlja proglasilo nogometaša italijanske reprezentance Paola Rossija. V tej anketi je srebrni sla-iomist iz Schladminga Bojan Križaj četrti. -dh Enako za rekreativni in vrhunski šport Tržič — Tržiški delavci IkkIo letos za telesnokulturno dejavnost prispevali 0,48 odstotka i/, kosmatih osebnih dohodkov. Na ta način bodo zbrali predvidoma dobrih 8,1 milijona dinarjev, in sicer 7,3 milijona za uresničenje olxinskega, manjši delež pa za republiški skupni program. Pri razdeljevanju sredstev za o!)činski program v Tržiču tudi letos upoštevajo razmerje 50 odstotkov za množično šport -no rekreativno dejavnost in 50 odstotkov za vrhunski sport. Tako lx>sta oba dobila po nekaj več kot 1,5 milijona dinarjev. V vrhunskem športu imajo še naprej prednost alpsko smučanje, rokomet in skoki oziroma klasična kombinacija. Medtem ko za obnovo in vzdrževanje telesnokulturnih objektov od letos ni več sredstev športne slave iu ImkIo stroški te vrste po novem v breme že tako skromnemu občinskemu programu, j>a kažebolje z obnovo planinskih domov, za katero so se tržiški delavci odločili s posebnim družbenim dogovorom. Letos IkmIo zbrali dobrih 1,3 milijona dinarjev. Večji del vsote bodo namenili za obnovo in posodobitev doma na Kofcah, nekaj pa za nadaljevanje obnoVe in gradnje koče na Krški gori. Tržičani bodo tudi letos organizatorji nekaterih večjih mednarodnih .športnih prireditev. Izvedli ImkIo evropski pokal Tržiča v slalomu ^ veleslalomu, FIS tekmovanje v veleslalomu za menic.. Zdravka Križa ja in mednarodno tekmovanje v sankanju v okviru karavanške turneje, od poletnih prireditev pa velja omeniti že tradicionalno svetovno prvenstvo v motokrosu na podljubeljskih strminah. H. J. Karting Gorenjec republiški prvak Končana je tekmovalna se/ona \ kar-tingu. V" kategorji iK» ccm nacioilal je l>ostal republiški prvak član AMD Bled Sandi Jakopič. Aleš Bizjak, prav tako AMI) Bled. pa je osvojil 15. mesto. V razredu do HM) ccm je osvojil član AMI) Kranj Dejan Majkič sedmo mesto. Gorenjci smo imeli zastopnike (tuli v razredu do 125 ccm. Mana AMD Bled Vlado Berce in Hudi Grzetič sla osvojila 6. oziroma H. mesto. Ekipno so bili lani najboljši tekmovalci AMI) M nste-Ljul>-Ijana. AMI) Bled je osvojile* peto. AMD Kranj pa deseto mesto. M Jenkole enotne zamisli o r jeni dolgoročni prihodnosti, da slabo piačani gostinski delavci raje odhajajo drugam . .. Oh lanskih in predlanskih zastojih so uspeli zamenjati nosilne vrvi na napravah, nihaljki so vgradili nov varnostni mehanizem, tehniaio izboljšali sedežni«), obnovili vlečnico v Tiho dolino in na Purmana, posta /ili še dve novi in eno za začetnike. Z zemeljskimi deli (vsa so opravili letos) so pridobili 5 hektarov novih smučišč, vendar na vseh piograh. letos še ne bo moč smučati. Do prihodnjega leta bodo teren dodobra izravnali in ga zatravili, s čimer bodo dosegli možnost smuke že pri pol metra snega. Domala vse proge zdai gledajo na prisojno stran, tako da je sezona kratka . Na progah, ki jih bodo dokončali prihodnje leto, se bo sneg obdržal dlje, saj so pretežno v senci, če snega seveda ne bo odnašal veter. Žičnica in smučišča pa so šele »komunalna infrastniktnra«, kar za zimski turizem ne zadošča. Tekmovanja, razne prireditve, smučarska šola, vrtec na snegu, vse to spada k zimski sezoni, ki jo bodo letos na Veliki planini res skušali izkoristiti. Vendar je tu še gostinstvo. Hotel Šini novec in gostišče na Zelenem robu sta vsa ponudba, ki jo premorejo. Vse to je bilo do danes tako zanemarjeno, da smučarja ni posebno vleklo v goste. Letos so sprejeli salomonsko odločitev — po petnajstih letih so gostišči znova dali v zakup zasebniku. Veliki planini pa manjkajo tudi okrepčevalnice na snegu. Dokler ne bodo o njih kaj globlje razmišljali, bodo to obliko ponudbe prepustili Smučarskemu klubu Kamnik Letos bi lahko Velika planina (ko bi imela gondola do smučišča večjo .zmogljivost) sprejela 4000 smučarjev . Ker so poskrbeli u> avtobusne prevoze iz l jub tjane in kei so tudi cene ugodne, j bo bržkone veliko Denar, ki se bo letošnjo sezono natekal v nogavico, bo bržkone zadoščal za enostavno reprodukcijo. Uspešno sezono je ]x> dolgoletnem mrt\ h.i težko napovedati. Morda bo uspeh vsaj tolikšen, da bo razgibal duhove tistih, ki omahujejo glede enotne turistične ponudbe, v kateri bi Veiiki planini pripadalo častnejšo mesto kot doslej. D. Z. Žlebir Obnovljen žični mehanizem in večje število vlečnic bo letos omogočilo smučanje večji množici rekreatii cev Najboljši v avto-moto športu Ljubljana - Republiška športna komisija pri Avto-moto zvezi Slovenije je ErirediJa v prostorih AMZ Slovenije v jubljani svečano podelitev priznanj republiškim prvakom za letošnje leto v rally vožnji z avtomobili, kartingu, hitrostnem motociklizmu, motokrosu in speedvvavu. Obenem so na slovesnosti podelili priznanja slovenskim tekmovalcem. ki so v vseh panogah avto-moto športa dosegli druga in tretja mesta v državnem prvenstvu. Na republiškem prvenstvu v rallv vožnji so se najbolje uvrstili AMD Donit-Olimpija, Kompas-Hertz in Zvezda (Škofja Loka je bila 7.) pa ekipe delovnih organizacij Kompas, Avtotehna in Sa- turnus. V kartingu so bila najuspešnejša društva Moste, Pinko Tomažič in Nova gorica; Bled je zasedel 5., Kranj pa 10. mesto. V hitrostnem motociklizmu je v razredu do 50 kubikov zmagal Peter Berbič iz Domžal, zmagovalec razreda do 125 kubikov je Janez Pintar iz Kranja, razreda do 250 kubikov pa Milan Štibilj iz Lukovice. V motokrosu je bilo v vseh razredih najboljše AMD Slovenija avto; v razredu do 50kubikov je zavzel 2. mesto Kranj, 8. pa Bled, do 125 kubikov seje uvrstil na 10. Tržič, 11. 2iri, 13. Bled. do 250 kubikov pa na 4. Žiri, 12. Kranj, 14. Radovljica in 15. Tržič. V speedvvavu je zmagalo AMD Gorenje-Varstroj. (S) ŠAHOVSKI FESTIVAL NA BLEDU Bled — Šahovska zveza Gorenjske je razpisala tradicionalna odprta šahovska turnirja za moške in ženske. Začela se !)osta 11. marca, kar je nekoliko prej ko običajno. 27. marca se namreč |>rične velik turnir v Vrnjački banji. Turnir bo v hotelu Park na Bledu, o pripravah nanju pa bomo še pisali. Dušan Jokovič zmagovalec Kranj — Z novoletnim hit ropot ez-nim turnirjem se je končalo hitropo-tezno prvenstvo Kranja za leto 1982. Zmagovalca so odločile šele zadnje partije. Zmagal je Dušan Jokovič s 6(5 točkami, drugi pa je Brane Deželak s 65.5 točke, tretji pa je bil Ule s 55 točkami. Najboljši trije so prejeli |*>kale v trajno last, deset naj-lk)ljših pa še praktične nagrade. D. J. Slavko Mali prvak Lesce — Na radovljiškem občinskem prvenstvu v šahu je nastopilo 26 igralcev vseh kategorij. Zasluženo je zma gal Slavko Mali pred mojstrom Oster-manorn. ki je igral precej miroljubno, vendar je veliko prispeval h kvaliteti prvenstva. Omeniti velja dobro igro mladih igralcev Muleja, Šimnica, Ra-zingerja, Vovka, Larisija in mladinke Kastelučeve. Prvenstvo je organiziralo ŠD Murka v prenovljenih prostorih družbenega centra v Lescah. Vrstni red: 1. Mali 7,5, 2. Osterman 7, 3.-5. Hrovat, Rodman in Kaše 6, 6.-9. Roblek, Mulej, Harinski in Uršič 5,5, 10.—15. Barič, Urh, Razinger, Kastelic, Šimnic in Kolih 5 itd. Slavko Mali je veteran radovljiškega šaha, saj je že nad 25 let član prve selekcije Radovljice in kasneje Lesc. Zadnja leta mesta v moštvu prepušča mlajšim, vendar je njegova pomoč še vedno dobrodošla. v. Perovič PRVI TURNIRJI Lesce - Šahovsko di-uštvo Murka je začelo z aktivnostjo takoj po vstopu v novo leto. Ta mesei se vrstijo kategorni turnirji, Vojko Mencinger odhaja na pol-finale državnega prvenstva, ki bo od 15. januarja do 1. februarja. Osterman pa se bo udeležil mednarodnega turnirja v Mariboru. Začele so .se tudi priprave na tradicionalni tuinir v počastitev oličin-skega praznika Radovljice, ki 1h> letos že desetič pri Šol trn. y Perovič KRANJSKO SAHuVSKO PRVENSTVO Kranj — Na prvenstvu Šahovskega društva Kranj je zmagal Evald l'le z 8 točkami pred Deželakom in Jokovičem, ki sta zbrala po 7 točk, ter Oiglič, ki jih je zbral 6,5. Na turnirju so Bulatovič, Sušnik in Ristov osvojili drugo kategorijo. NOVOLETNI HITROPOTEZNI TURNIR Kranj — Šahovsko društvo Kranj je v sodelovanjem /. društvom Sava in šahovsko sekcijo Iskre pripravilo novoletni hitropotezni turnir, na katerem je sodelovalo kar 42 šahist k in šahist< v. Kranjske delovne organizacije so za najboljše pripravile praktične nagrade. Šahisti so bili razdeljeni v ti i kakovostne skupine. V prvi je zmagal Leon Mazi |red Jokovičem, Uletom. Logarjem in Deželakom. V drugi skupini je bil najusj»ešnejši Orel pred Miloševičem in Simončičem, v tretji pa Andreja Erjavec |>red Špoladom ' D. Jokovič Novoletni pokal Mencingerju Lesce — Na novoletnem šahovskem turnirju, ki ga je priredilo Šahovsko društvo Murka i/ Lesc. je sodelovalo ;$4 šahistov. Po švicarskem sistemu so prvo mesto delili trije igralci, zmagal pa je Mencinger, ki je dosegel največ zmag. Zbral je 7 točk. kolikor sta jih osvojila tudi Osterman in Kecič. Sledijo Brinovec in Kosmač (6.5). Soklič, Simčič in Rakovec (61. Rodman in Roblek (5.5). itd. TOREK. 11. JANUARJA 1983 ŠPORT REKREACIJA 21. STRAN O L AS Velika planina Prostor neizkoriščenih možnosti GLAS 22, STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK. 11. JANUARJA 1983 "N TRGOVSKA IN GOSTINSKA DO ŽIVILA KRANJ OBVEŠČA vse udeležence natečaja za novo ime delovne organizacije, istočasno pa tudi vse kupce, dobavitelje in vse druge poslovne partnerje, da je delavski svet delovne organizacije na svoji seji, dne 8.12.1982 na podlagi predhodnih sklepov delavskih svetov TOZD in DSSS sprejel sklep o imenu združene delovne organizacije. Celotno ime se glasi: TRGOVSKA IN GOSTINSKA DELOVNA ORGANIZACIJA »ŽIVILA« KRANJ Vse udeležence natečaja tudi obveščamo, da je delavski svet na isti seji sprejel tudi sklep, da se z natečajem razpisana nagrada za novo ime ne podeli. Osnovna šola STANETA ŽAGARJA LIPNICA Komisija za imenovanje ravnatelja osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici razpisuje na podlagi 162. člena Statuta osnovne šole Staneta Žagarja v Lipnici prosta dela in naloge ravnatelja osnovne šole staneta žagarja v lipnici Kandidati morajo poleg pogojev navedenih v 511. členu ZZD in 60 členu Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da so učitelji osnovne šole po <)<>. členu Zakona o«»iim m >o i. - da imajo najmanj pet let delov nih izkušenj \ v zgo jnoizobrazeval-nem delu in opravljen strokovni izpit Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 1 let. Kandidatu, ki bo izbran, šola ne more nuditi stanovanja. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju Dogoiev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Staneta Žagarja Upnica, Lipnica 12, 64245 Kropa z oznako »za razpisno komisijo«. . Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po zaključku razpisa. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu SREDNJE TEKSTILNE IN OBUTVENE ŠOLE KRANJ objavl ja dela in naloge 1 UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim rasom od /. 3. i- "■'«■> (nadomeščanjedelavke na porodniškem dopustu) 2. UČITELJA ZGODOVINE za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nastop ■51. !. '].' tajnice . v . za nedoločen čas spolnim delovnim časom nastop t• •>■ Pogoji: — pod 1 in 2: visoka izobrazba ustrezne smeri — pod 3: sredn ja izobrazba uprav no-administ rativne ali ekonomske smeri in 3 leta prakse v administraciji. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po preteku roka za prijave. ELAA/ Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih DSSS in sklepa 18. seje komisije /.a delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb ob javljamo dela in naloge POKLICNEGA GASILCA II Pogoji: — poklicna šola gasilske smeri ali katerakoli pokli« na šola. ka izobrazba in •> let ustrezne prakse. — pasivno /.nanje enega tujega ie/ika »nemščina, italijanščina, angleščina ). Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidat bo imenovan za dobo št irih let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh, to je do 25. 1. 1983 na naslov LIP, Splošni sektor, Ljubljanska 32, 64260 Bled. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa na zasedanju delavskega sveta. telefon 27-960 1PRODAM Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 30 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 12898 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje, črnobel TELEVIZOR-iskra in HLADILNIK gorenje, 80-litrski. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 75-841 zvečer 147 Prodani stoječo REZILKO. Telefon 27-881 . 148 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO simentalko ter 1000 kosov OPEKE modula rec. Stane Černivec, Sinkov turn 36, Vodice ... 149 Prodam dobro ohranjen raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Tel. 064-.62-918 popoldan . . 150 Prodam montažne STALAZE ter industrijski ŠIVALNI STROJ vveritas ter KROJAŠKI STROJ singer. Tel. 26-106 od 8 do 12. ure 151 Prodam nov AKUMULATOR za traktor od 35 do 70 KM. Sp. Brnik 33, Cerklje 152 Prodam PRAŠIČA za zakol. Berle, Na-sovče 13, Komenda 153 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Pšata 20, Cerklje 154 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 5 kW Petrovič, Tomšičeva 18, Kranj 155 Prodam 10 tednov .stare NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, parjenih v tujini. Alojz Brenkuž, Sp. Besnica 15 156 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 87, Cerklje V 157 Zelo ugodno prodam PUNTE, DESKE in BANKINE, 150 kv. m. Vinko Habjan, Vošče 9, Radovljica 171 VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA oglaša prosta dela HIŠNIKA za vrtec Lesce Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednji posebni pogoj: - da je KV električar Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo 6 tednov. . Hišniška dela bi opravljal v vrtcu Lesce in v Bohinjski Bistrici. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. kmetijska zadruga Skofja loka objavlja prosta dela in nai >re poslovodje trgovine z reprodukcijskim materialom na Trati Pogoj: , - trgovski poslovodja ali kmetijski tehnik z najmanj 2 leti delovnih izkušenj v trgol vini z reprodukcijskim materialom Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat kz Škofja Loka 8 dni po objavi tega oglasa. BLED Hotelsko turistično podjetje BLED TOZD GRAND HOTEL TOPLICE Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge NOSAČA Pogoji: » , _ Tlokončana osnovna so a. _ delno znanje in sposobnost sporazumevanja v dveh tujih jezikih (nemščina jn angleščina) Delo se združuje za nedoločen čas i enomesečnim poskusnim rokom. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD GH Toplice, C. svobode 12, 64260 Bled, s pripisom »komisiji za delovna razmerja«. Prodam dvoje DRSALK št. 27 črne in št. 36 bele barve ter dvoje »POLPAN-CARJE« št. 32 in 35. Vsak dan popoldan. Karmen Misajlovski, Moša Pijade 5, Kranj 158 Prodam BIKCA za rejo. Prebačevo 17, Kranj 159 Prodam brejo SVINJO ali zamenjam za prašiča za zakol ter prodam butare in drva. Sp. Bitnje 4, Zabnica 160 Prodam en teden starega BIKCA si-mentalca. Praprotnik, Ljubno 107, Pod-nart 161 Prodam več LIPOVIH HLODOV. Zglasite se na naslovu: Frelih, Davča 39, Železniki 162 Prodam 10 dni starega BIKCA simen-talca. Žeje 16, Duplje 163 Prodam otroške DRSALKE št. 32, bele. Telefon 26-525 164 Prodam kuhinjsko OMARO. Jankovič, Koroška c. 49, Kranj 165 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 051. Sire, Trstenik 18, Golnik 166 Prodam 200 litrov hidravličnega OLJA hidraol. 40—50. Majo, Tavčarjeva 2, Radovljica 167 Prodam novo plinsko PEČ s priključkom na dimnik in TRAČNO ŽAGO, debelina reza 8 cm, velikost koles 23 cm. Stane Kolman, Zgoša 40, Begunje 168 Prodam brejo TELICO križanko (si-mentalka, frizijc). Ivan Brečko, Koritno 18, Bled 169 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE. Franc Pušavec, Hudo 1, Tržič 170 Prodam skoraj novo traktorsko kiper PRIKOLICO 3 T in 2000 kg betonskega ŽELEZA, premera 12 ali zamenjam za PALIČNO iste dimenzije. Zg. Brnik 74, Cerklje 193 Prodam smučarsko VLEČNICO tomos. Telefon 50-369 popoldan 194 Prodam STRUŽENO POHIŠTVO (lu-Žen hrast) »Lip« Bled: 6 enojnih postelj, 1 zakonsko posteljo, 6 omar, 8 nočnih omaric, 1 toaletno mizico. Primerno za vikend ali tujske sobe. Telefon 50-369 popoldan 195 kupim Kupim okroglo OTROŠKO STAJICO. Ponudbe po tel. 27-006 172 DRSALKE za fanta št. 32-34 in moške št. 41-42. kupfrn. Telefon 2/-329 popoldan *96 vozila hh Prodam ZASTAVO 101, spredaj karam-bolirano, letnik 1977, cena po dogovoru Lazar, Gradnikova 3, Kranj Kupim JUGO 45 ali prevzamem vrstni red. Pavlin, Moša Pijade 22, Kranj 23 Prodam ZASTAVO 101, prva registracija 1976, registrirano do novembra. Anton Tič, Partizanska pot 10, Kokrica tel.22-767 11U Prodam MOPED APN-6, star 1 mesec Telefon 064-61-622 , 116 PEUGEOT 204, starejši letnik, prodam. Veber, Selca 61, Selca 174 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1976, neregistriran. Malič, Podlub-nik 157, Škofja Loka Prodam ZASTAVO 101, letnik 19/4, registrirano, karambolirano. Praprotna polica 21, Cerklje .}, Prodam nove GUME »Sava radia i« 145X 13, električno PEČ, 2 kW, DIAPRO" JEKTOR, rezervne dela za R:12 m vlečno KLJUKO. Rant, Moša Pijade >3, teL 25-730 popoldan , }" Ugodno prodam R-16, nevozen, dober za rezervne dele. Ogled možen popoldan. Trata 17, Škofja Loka 1'P Prodam VW 1300, letnik 1966, neregistriran, potreben manjšega popravila, cena 12.000 din. Telefon 26-702 17» Prodam osebni avto R-4, letnik 19/,?, neregistriran. Zgornja Lipnica 8, Kamna gorica . 1HU ZASTAVO 750, odlično ohranjeno, v celoti obnovljeno, prodam.Telefon 24-761 — int. 07 popoldan 1S1 ZASTAVO 1300, letnik 1967, vozno, prodam celo ali po delih, za 6.000 din. Dejan, Proletarska 14, Tržič ^ NSU, letnik 1971, vozen, registriran do aprila, prodam celega ali po delih. Janez Ribič, Alpska c. 76, Lesce FIAT 126-P, letnik 1979, delno karam-boliran, prodam za 3 SM. Informacije po tel.064-82-119 . J84 Prodam MOTOR za R-12 TL, dobro ohranjen. Ažman, C. svobode 22, b ed loo Kupim dobro ohranjeno ZASTAVO 750 ali 126-P. Boštjan Bernik, Sv. Barbara 8, Škofja Loka , Prodam R-4, letnik 1977, prevoženih 73.000 km. Smokuč 48, Žirovnica 187 GOLF JD, letnik 1978, prodam. Pod-lubnik 224, Škofja Loka, tel. 62-416 188 OPEL KADETT karavan 1100, letnik 1968, registriran do konca junija, prodani. Ogled v soboto in jjedeljo. Joža Pekovec Studor 18/A, Bohinj Prodam DIANO, 1978. dobro ohranje-no, 40.(XX) km. Janževee, Podnart 63. tel. 70-425 Prodani ZASTAVO 101, letnik 1974. Ainbrožič, Kniica 12, Zg. Gorje 190 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 20. 10. 1983. Zvone Stroj, Begunje 39 191 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Hlebce 30, Lesce 192 zaposlitve! Sprejmem DELO na domu. Naslov v oglasnem odddelku 203 obvestila; stanovanja Pet let staro dvoinpolsobno opremljeno STANOVANJE (68 kv. m) v Kranju (Planina) prodam. Telefon 27-503 197 V Kranju kupim ali najamem SOBO. Ponudbe pod šifro: Do 10 SM 198 SOBO oddam trem dekletom. Dušanka Dejanovič, Kokrški breg 1 199 V najem vzamem GARSONJERO, enosobno ali dvosobno STANOVANJE, lahko starejše, z možnostjo adaptacije in kasnejšega odkupa. Ponudbe pod: Predplačilo 200 Za 6 mesecev nujno rabimo družinsko STANOVANJE. Zagotavljamo izpraznitev z vselitvijo novih stanovanj v Škofji Loki, Frankovo naselje. Ponudbe LTH Škofja Loka, kadrovska služba 201 OPRAVLJAM vsa KLEPARSKA DELA. IZOLIRAM tudi parne napeljave. Špendal, Sebenje 64, Trž ič 38 MONTIRAM vse vrste stropnih in stenskih oblog. Telefon 25-586 204 Meglenke in daljinske žaromete za osebna vozila pridem montirat na dom. Telefon 25-971 - int. 29 dopoldan 205 izgubljeno Prosim poštenega najditelja KASETOFONA in BUDILKE, pozabljenega 29. 12. 1982 na oknu vrtca Milene Korbar v zadružnem domu na Primskovem, da ga Ero ti nagradi vrne na naslov: Rehberger, ikozarjeva 27, Kranj, tel. 25-179 207 ostalo posesti V najem oddam GARAŽO v Župančičevi ulici, nasproti Trgovske šole v Kranju. Pogoj je petletno predplačilo. Šifra: Huje 202 zahvala: Stanovalci in uslužbenci poslovnih prostorov na Koroški c. 25 in 25/A se gasilcem in postaji milice zahvaljujemo za hitro nudeno pomoč pri gašenju požara, ki je bil 1. 1. 1983 ' 206 Na našem domu iščem VARSTVO za 2-letno punčko. Šifra: Kranj-center 208 V Kranju potrebujem VARSTVO za 9-mesečnega fantka. Šifra: 3.000 din 209 V najem vzamem manjši PROSTOR, primeren za obrt kovinske stroke, v Škofji Loki, Kranju ali okolici. Cenjene ponudbe oddajte pod: Marec 1983 210 Iščemo mlajšo upokojenko za nego bolnika. Informacije po tel. 23-244 od 15. do 17. ure 211 Iščemo vestno tovarišico za ČIŠČENJE stopnišč in skupnih prostorov, dva do trikrat tedensko. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite na HS Vrečkova 11, Kranj ali tel. 27-106 212 © Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, n. sol. o. Kranj DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB OBJAVLJA prosta dela in naloge FINO PLANIRANJE — 1 delavec za nedoločen čas Pogoj: — višja šoia organizacijske ali grafične smeri — 3 leta izkustev Za opravljanje delovnih nalog je določeno 2-mesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije Gorenjski tisk, n. sol. o., Kranj, ul. Moše Pijadeja 1 v roku 15 dni od dneva objave. OSNOVNA ŠOLA LUCIJ AN SELJAK KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje za določen čas prosta dela in naloge UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA - PU, P od 14. 2. —30. 6. 1983 — nadomeščanje delavke med por. dopustom UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA - PU od 21. 2. —30. 6. 1983 — nadomeščanje delavke meti por. dopustom in objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE na centralni šoli za nedoločen čas POMOŽNE KUHARICE na centralni šoli za nedoločen čas KUHARICE na centralni šoli — KV kuharica za določen čas od 14. 3. do 19. 12. 1983 — nadom, delavke med por. dopustom SNAŽILKE na podružnični šoli Orehek za določen čas — od 31. 1. do 29. it). 1983 - nadom, delavke mod por. dopustom. Poskusno delo traja 2 meseca Prijave pošljite v 8 dneh po objavi Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil MATIJA RŽEK predsednik OO ZSMS Gorenja vas Od njega se bomo poslovili v torek, 11. januarja 1983, ob 15.15. OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU! MLADINCI IZ GORENJE VASI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete IVANE PERNE roj. ZUPAN se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrekli sožalje in mami poklonili cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom, zdravstvenemu osebju, predvsem pa dr. Martinčiču, g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem, sorodnikom in vsem prijateljem in znancem. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJENI Lom, 4. januarja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage sestre MINKE PODOBNIK se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene tolažilne besede in sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem družbenopolitičnim organizacijam v krajevni skupnosti Vodovodni stolp Kranj, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu iri pevcem za žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČA SESTRA FRANCKA S SINOVI Kranj, 30. decembra 1982 Sporočamo žalostno vest, da je mnogo prerano umrl naš predragi ANDREJ SVETELJ Ohranili ga'bomo v trajnem spominu! ŽALUJOČI: hčerki Zdenka in Slavka z družinama, brat Jože in sestri Urška in Štefka z družinami Kranj, 8. januarja 1983 Sporočamo žalostno vest, da je mnogo prezgodaj umr naš sodelavec MATIJA RŽEK Pogreb pokojnika bo v torek, 11. januarja 1983, ob 15.15 na pokopališču v Gorenji vasi KOLEKTIV GIDORJA GORENJA VAS Če okrog sebe pogledujem, pa me s'rcc zaboli, kol'ko brarcev pogrešujem, ki jih videti več ni. V starem letu so zaspali in so v dolgo večnost šli, nam pa pot so pokazati, kamor pojdemo tud' mi. (Ljudska kolednica) Na to pot je mnogo prezgodaj odšel BOŠTJAN GAŠPERŠIČ dipl. ing. arh. Zahvaljujemo se vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti 6. januarja 1983 v Kropi. Žena Duša, mama, sestre Marija, Zlata in Zala, bratje Jože, Marjan, Janez, Egi. Minče, Rok ter sorodniki Kropa, 7. januarja 1983 GLASOVA ANKETA Množično »Po stezah partizanske Jelovice« , - j , . , * član mladinske reprezentance BIH Plamen iz Krope je pripravilo ze tradicionalno tekmovanje občinskih ' biatlonu, ki je v ekip ZRVS i n ZSMS. Članske in mladinske ekipe imajo v tekmovanju v Kro- P _ ^ mJšala ma pi tudi streljanje. V Dražgošah praznično Na odprtem tekmovanju smučarskih patrulj enot TO. JLA m milice je bila v kategoriji JLA najboljša ekipa JLA VP 1098 Kranj. Naitežii vohod v Dražgoše je vsekakor pohod iz Pasje ravni do Dražgoš po poti C ardcarjeve g a bataljona. Pohodniki, letos jih je bilo nad sto, krenuo u Pasje ravni do Dražgoš že v soboto pred polnočjo. D. Humer Foto: F. Perdan Mirko Rakuš, v.»jak vojne pošte 2935 Delnice: »Težko si /amišljain nadčloveško vzdržljivost, kakršno so v l>ilki pokazali borci Cankarjevega bataljona. Ko gledam danes številne |><>-bodnike, kako upehani prihajajo v Dražgoše po h-po speljanih in nezasneženih poteh, se mi to zdi še toliko bolj neverjetno. Ce gremo vojaki na daljše pohode in Čeprav spimo \ spalnih vrečah pod* šotori, mislimo, kako nam je težko. Ce se takrat spomnim na borce Cankarjevega bataljona. Prešernove, Graduikove brigade, 14. divizije, pozabim na napore. Tudi danes smo vojaki odlično telesno pripravljeni. V Dražgošah je ekipa naše vojne pošte nastopila v teku na osem kilometrov, za kar smo potrebovali 50 minut.« Poldka Planine /. Bleda: »Lahko nam je bilo danes hoditi iz Krope do Dražgoš. Zjutraj sm«» se lepo na toplem najedli, oblekli in obuli, potem pa jo v sončnem vremenu po asfaltirani cesti mahnili na deset kilometrov DRAŽGOŠE - Tradicionalne športne in rekreativne prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« so tokrat minule v izredno lepem in sončnem vremenu. Čeprav so morali tekmovalci, ki so se borili na dvanajstem odprtem prvenstvu patrulj enot TO, JLA in milice, organizacija je bila v rokah pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko, nastopiti v suhem teku, brez smuči, smo videli dobro bojno in kondicijsko pripravljenost vseh nastopajočih. Tekmovanje ZRVS in ZSMS iz Krope v Dražgoše, kjer je cilj, je naporno. Tekmovalci ekip si pomagajo med seboj, saj marsikateri od njih omaga. bil najboljši član BIH Lopatič, ki mu je uspelo, da je za seboj pustil Slovence Velepeca, Trstenjaka in Gregoriča. Člani v biatlonu so imeli pregledno tekmo. Tu je bil prvi Vidmar, ki je bil bol jši od Jelenca in Janše. Rezultati dvanajstega odprtega prvenstva patrulj TO — 1. TO Radovljica 35,42, 2. TO Tržič 38,54, 3. TO Kranj 39,29, 4. TO Škofja Loka 39,36, 5. TO Jesenice 40.33; ženske - 1. TO Kranj 32,21, 2. TO Škofja Loka 35,32, 3. TO Tolmin 36,13, 4. TO Logatec 40,38; patrulje JLA - 1. VP 1098 Kranj 42,12, 2. VP 1101 Postojna 45,53, 3. VP 1098/30 Škofja Loka 45,46, 4. VP 2280 Beograd 47,17, 5. VP 1098/36 Bohinjska Bela 48,47;; patrulje UNZ - 1. UNZ Nova Gorica 42,50, 2. ZEN RSNZ 43,16, 3. UNZ IC ONZ 44,18, 4. UNZ "Ljubljana-okolica 46,26, 5. UNZ Ljubljana-mesto 48,20; TO druge republike - 1. Hrvaška 47,53; JLA druge republike - 1. VP 2280 Beograd 47,17, 2. VP 2935 Delnice 1:06,37; tekmovanje v teku za člane ZRVS in ZSMS - 1. Ljubljana-Vič-Rudnik 576 točk, 2. Tolmin 574, 3. Radovljica II 573, 4. Radovljica I 569, 5. Kočevje 566; biatlon - mladinci - 1. Lopatič (BIH) 26:36,2, 2. Velepec 27:05,7, 3. Trstenjak 30:03,4, 4. Gregorič (vsi Slovenija) 30:10,4, 5. Cosič (BIH) 30:34,5; ekipno - 1. Slovenija, .2 BIH, 3. VP 1098 Kranj; člani -1 Vidmar 26:23,2, 2. Jelene 27:49,6, 3. Janša 28:53,0, 4. Lanišek 28:55,4, 5. Kranjc 29:22,5. V ženski konkurenci patrulj TO so bile prve KranjcanKe, majo pn osvajanju prvega mesta prave konkurence. Tokrat smo v teh nastopih videli zmago patrulje TO iz Radovljice, ki je bila boljša od TO Tržiča m Kranja. Med ženskimi ekipami IU SR Slovenije so bile po pričakovanju najboljše Kranjčanke. V tekmovanju patrulj JLA so slavi h vojaki VP 1098 iz Kranja, med tekmovalci patrulj milice pa je bila tokrat najhitrejša patrulja UNZ iz Nove Gorice. , . jr Športno društvo Plamen iz Krope je bilo organizator že tradicionalnega tekmovanja ekip ZRVS in ZSMS, ki je bilo pod geslom »Po poti narodnega heroja Lojzeta Kebeta-Štefana«. Tokrat se je tega tekmovanja, ki se začne s startom v Kropi do "ciljev v Dražgošah. udeležilo dvain trideset občinskih reprezentanc. Najhitreje so to dokaj težko progo, ki' ima za nalogo tuch topografijo, odgovore o taktiki ZRVS m ZSMS ter streljanje, pretekli člani ekipe Ljubljana-Vič-Rudnik. Vendar je zmagovita ekipa imela dobre nasprotnike v ekipah Tolmina m druge ekipe Radovljice. Mladi biatlonci so se tokrat v Dražgošah pomerili na prvi tekmi v spomin maršala Tita. Med vsemi temi mladimi tekmovalci biatlona je Priznanje za pionirski odred Ratitovec - Na nedeljski proslavi pri snomeniku v Dražgošah, posvečeni 41. obletnici drazgoske bitke, je Franci Kržan, predsednik republiškega sveta zveze pionirjev v imenu Zveze prijateljev mladine Slovenije predal medvojnemu komandantu pionirskega odreda Ratitovec iz Železnikov posebno priznanje za delez odreda pri narodnoosvobodilnem gibanjv v Selski dolini in za povojne uspehe. Prvi komandant odreda je priznanje predal sedanjim članom pionirske organizacije na osnovni šoli v Železnikih (cz) - loto: F. Perdan Valentin oljan: Hren-Kljukee u časi* poljanske vstai' municije so okupatorju, proslavo v -se vsakega i ■ 111/,....— obronku , \ v [----- pridružil partizanom sem se priuiu/-.. i—............ gozdovih. Ze p. ve dni part./anu-njit me je doletel težaven pohod > Kij" ravni prek Mohorja v nražgošc. kamor stno prispeli na i Sirovo. Kmalu po novem l,tu Z pnt.snili Nv,ne... Buko >a ^ličili vzdržljivost borcev n X a preračunljivost- / malo "|ino 1 , st. uspešno upirali Vsako leto pridem na |)ražgoše. razveselim »keua še živečega borca i?,Vie\eua bataljona in drugih ( a' L h enot Prav je. da Naj /vedo. kako seje borit "U! "k narod za to. kar smo Sl' Ti ,, ojni. Sicer j»a: mlad. u L cudiH-ionarni. kolikor ^Ilcim.nn.osusn.ojnnveepih boni.« r.Zaplotnik Med patruljami TO so bili najboljši Radovljičani. Dražgoše — Za novejšo zgodovino slovenskega naroda pomeni dražgoška bitka prve svetle strani prav zavoljo herojskega bojevanja borcev Cankarjevega bataljona v domala nemogočih razmerah - v mrazu in snegu, s slabo opremo in orožjem. Postala je lekcija za partizansko vojskovanje in soznačico za srčnost borcev in domačinov v boju za svobodo in pravičnejšo ureditev. Prav zaradi tega splet športnih tekmovanj in pohodov, znan pod imenom »Po poteh partizanske Jelovice«, privablja vsako leto na Jelovico in v Dražgoše številne udeležence različnih starosti. Razveseljivo je. da prevladujejo mladi, ki.jim je sporočilo draž-goške bitke pomembno napotilo pri premagovanju življenjskih ovir. Vsem skupaj pa so te prireditve, ki so posvečene obletnici dražgoške bitke, tudi resen opomin, da je vedno in povsod treba delati za mir in svobodo. dolgo |>ot Dražgoš. Borci Cankarjevega bataljona pa so skusili Jelovico v mnogo bolj težavnih razmerah, s slal*šo opremo- Med potjo je beseda večkrat nanesla na partizansko ka Iva rij o na Jelovici. Prav je, da iz takega pogovora nekaj odnesejo tudi naši najmlajši. Prireditve. kakršna je tudi »Po poteh partizanske Jelovice«, zbližujejo ljudi, ki se vse raje zapirajo nied štiri stene.«