(šfil :odil US; il ki nj ženof -molil it. 3. VIA GE' 'I TIHE ST £tj it j suboto zjutraj. Posamezngiift&vaJu Vfribf, na .testih .... «v ur. Zaostale številke dvojno. 0&X|h|| inak^tmna 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna sO^Čfrrtrtedništvo: TRST, ulica Montecchi 6711 - tel. itev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev III., tel. št. 249-50, 235-96. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi; v širokosti enega stolpci za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. Postani stalni naročnik «liela» B. ! _ OBNOVLJENA IZDAJA LETO VII. ŠTEV. 7 (333) TRST - SOBOTA, 12. FEBRUARJA 1955 CENA 20 UR Fran# ul ur; ■dnu vor# Ul f ca I' V SREDO SE JE ZAKLJUČILO ZASEDANJE VRHOVNEGA SO Y JET A Z.S.S.R. Bulganin, novi predsednik sovjetske vlade za politiko miru in sodelovanja med vsemi narodi Vrhovni sovjet ZSSR, ki je zašedal od prejšnjega če->notv trtka do srede, je sprejel vr-mDNC ke potrošnje. Komunisti in sov-i| letski ljudje se ne bodo zme-J 20 3H ^a špekulacije in klevete, oma, s katerimi bodo na Zahodu ■ rdina' s Prej eli njegovo izjavp, zave-J dajoč se, da so koristi domo-doma V'ne’ lj'udstva in Partije iznad tog: I *..... ' 16. Ulj •ma J ’lem», ) 20, n» v ■tog: 20.3»! d-rufl i de f I r ia sl«! a Pe1 ti in «i '56, m i m el Vsega drugega . Ponavljajoč svojo prošnjo, naj ga razreši njegove dosedanje dolžnosti Zagotavlja Vrhovnemu sovje-*U' da bo vestno izpolnjeval Sv°jo dolžnost na novem me-stu' ki mu bo zaupano. Na preàlog poslanca Puza-A,Va- predsednika vlade Ru-8*e ,fSSR, je Vrhovni sovjet nrejel ostavko Malenkova na astro predsednika ministrska sveta ZSSR. BULGANINOVO IMENOVANJE Na popoldanski seji je prvi ®kretar CK KP tovariš Hru-!/°v V imenu Centralnega ko-lteja KP in v imenu Odbo-a starih deputatov Vrhovnemu sovjeta predlagal imenova- pri f tovariša Nikolaja Bulga- ici0. ' ‘na 2a novega predsednika ,at o io I ,n‘nisti-skegy sveta ZSSR. V a.mu: j i:.atlcih besedah je prikazal mbul»t ‘n Zaslužn^a borca in izku-,mste! ene8u.voditelja. Rekel je, da sreV i” SOVje‘s> vlada z Bulgani-ita V ;m. n? f,u ^sotovila razvoj 2,8 jU# države, njene težke in- ek U ^.Us,rlje’ ,.IK’rast lahke indù-0 izv r'ie, poljedelstva ter blaginje znikij Sdstva. Njegov prctoiog j0 za pf 51 navzoči pozdravili z dolmeni 8otrainim ploskanjem ter so ‘j. 8a soglasno sprejeli. Po Bul-nik Paninovi izvolitvi je imel rni-( B i agl1 ?*ster za zunanje zadeve tov. ’jA» , n- '°t°v važen govor o zi ib ^«Političnem položaju, ki ga p,|našamo na drugem mestu, bik seh v sredo je predsed-i * komisije Vrhovnega sov-B a za zunanje zadeve Suslov j.?®°til izjavo s katero se o-t rava in brezpogojno podpi-ie ^Unanja politiko vlade in ki orcev Hjjk'la soglasno sprejeta. Ra- je bil tudi vladni stan" 0 Prenehanju vojnega bih Ja z Nemčijo. Na Bulga-Vtin°v Predlog sta bila imeno-lt0va tovariša Georgij Malen-stl.sk za podpresednika mini- 5kov5ne >98 sveta in za ministra , industrije, maršal h« 7 Pa za ministra narod- °brambe. tiu!',LGAN,NOV GOVOR v , R ani n je nato obrazložil lciy* obrisih bodoče de- Avg!lj.0 v,ade. Se nadalje bo ala politiko, ki jo naka- zuje Komunistična partija, in odobrava sovjetsko ljudstvo. To je politika graditve komunistične družbe, večanje moči sovjetske države, krepitve zavezništva delavskega izreda s kmeti kolhozov, utrjevanje miru in mednarodne varnosti. Izvajanje te vladne politike bo zagotovilo dvig blaginje ljudstva, ki je in ostane osnovni zakon vsega delovanja sovjetske vlade. Predvsem namerava vlada še naprej čimbolj pospeševati razvoj težke industrije, ki je bila kot osnovna smernica Partije največjega pomena v izgradnji socializma. Ta 'je tudi temelj narodne obrambe in moči sovjetske vojske. Brez nje ne bi premagali Hitlerjeve Nemčije. Težka industrija je zajamčila državi svobodo in neodvisnost, danes pa zagotavlja razvoj vseh' sektorjev gospodarstva in s tem tudi naraščanje ljudske blaginje. Poudaril je veliko važnost nedavnih sklepov Centralne«! komiteja za nadaljnji razvpi poljedelstva, po katerih jnaj se zviša do leta 1960 pridelek, žita na 10 milijard pudov ter., podvoji proizvodnja mesa. volne, jajc in drugih živalskih proizvodov. Vsi ti ukrepi, ki jih je ljudstvo navdušeno pozdravilo, so v celoti izvedljivi, če bo za njihovo izvedbo mobilizirano vse ljudstvo. Posebna pažnja bo posvečena napredku znanosti. SESTA PETLETKA VSe te naloge, kakor tudi ostale, izhajajoče. M razvoja gradbene industrije, trgovine, šolstva, ljudske izobrazbe itd., bodo vključene v šesti petletni plan, ki bo izdelan v teku )ega leta-. Neposredna naloga pa je izvesti plan za tekoč« leto, v katerem bo industrijska proizvodnja za 80% višja od leta 1950; porasla bo obenem tudi količina dobrin široke potrošnje, realne plače delavcev in dohodki kmetov. Zalem je govoril o zunanji Maršal Nikolaj Aleksandrovič Bulganin, novi predsednik ministrskega svèta ZSSR politiki, poudarjajoč voljo sov- ljubno; toda tega naj nihče ne tolmači kot siabost, marveč je bolje da se spomnijo, kako sramoten konec so napravili Hitler in drugi napadalci. Sledila je diskusija o zunanji politiki, v katero je poleg rmiogih drugih posegel z odločnim govorom maršal Konjev, ki je svaril vse morebitne napadalce pred pustolovščinami, ki, bi se nujno sprevrgle v najhujši njihov poraz. Ob zaključku zasedanja je Vrhovni sovjet odobril sjo-vesna izjavo, s katero poziva vse narode, naj zahtevo prenehanje oboroževalne lekmè in prepoved atomskega orožja. jetskega ljudstva po ohranitvi miru, mednarodni pomiritvi, prijateljstvu med narodi. i>Z je pripravljena na pogajanja za pomiritev, toda tudi druge vlade morajo pokazati dobro voljo. Obnova nemškega militarizma je naj večja nevarnost za vse. S)Z v celoti podpira in odobrava politiko kitajske vlade glede .Formoze in kitajski narod lahko računa na vso pomoč sovjetskega ljudstva. Narodi zahtevajo danes prepoved gtomskega orožja in vlade morajo to upoštevati. Sovjetskega ljudstva ne bodo mogli napadalci presenetiti, niti ga prestrašiti. Sovjetsko ljudstvo je miro- Nikolaj Aleksandrova Bulganin, sedanji predsednik ministrskega sveta ZSSR, se je. rodil 11. junija 1895 v Nižajem Novgorodu Isedanjem Gorkem). Kot sin delavske družine sc je mlad začel udejstvovati v delavskem političnem gibanju in je kmalu poslal član BoljSeviSke partije. Aktivno se je udeležil socialistične revolucije m po revoluciji postat član izredne komisije za borbo proti sabotaži in kontrarevoluciji, v kateri je zaradi svojih sposobnosti poslal kmalu vodilna osebnost. Letu 1931 je bil Bulganin izvoljen v predsedstvo moskovskega sovjeta, katerega član je ostal od leta 1937, ko ga je partija postavila v predsedstvo sveta ljudskih komisarjev Ruske sovjetske republike. Leta 1938 je postal podpredsednik sveta ljudskih komisarjev ZSSR ih ravnatelj držal) ne banke, kjer je deloval do izbruha druge svetovne vojne. V času domovinske vojne se je Bulganin odlikoval kot član vojnega sveta za zahodno fronto ter vodil obrambo Moskve; pozneje je postal član vojnega sveta za blatiško fronto in nato za belorusko fronto. Leta 1944 )e zaradi svojih zaslug v borbi proti naci-faiistom postal podpredsednik ljudskega komisariata za vse vojaške sile ZSSR. Po zmagoviti domovinski vojni je postal tov. Bulganin minister za narodno obrambo ia podpredsednik ministrskega svera aZ, leta 1U4U se jé'posvetu izključno delovanju podpredsednika ministrskega sveta, dočim je leta 1953 ponovno prevzel obrambno ministrstvo. Tov. Bulganin je član CK KP SZ in član politbiroja Partije ter Od leta 1936 poslanec v Vrhovnem sovjetu ZSSR. Za svoje zasluge v službi revolucije in v borbi proti nasifašlstičnim napadalcem je bil odlikovan z Leninovim in številnimi drugimi redi. Govor Molotova o zunanji politiki POD ZAŠČITO AMERIŠKEGA BR0D0VJA IN LETAL Mornarski strelci izseljujejo s silo ljudi s Tacenskega otočja Neprestane kršitve kitajske suverenosti po ameriških letalih - Provokatorske izjave vojaških poveljnikov ZDA - Ameriški senat je odobril vojaško pogodbo s Gang Kaj šekom Položaj v (ormoški ožini je napet do skrajnosti. Ameriška provokacija proti LR Kitajski postaja iz dneva v dan nevarnejša. Kot znano se je prejšnji teden zbralo na iFormozi in v ožini med otokom in kitajsko celino VII. ameriško brodovje, v celoti okrog 70 bojnih ladij: šest letalonosilk, ki skupno lahko nosijo 500 do 600 letal, dalje dve težki križarki 36 torpednih rušilcev, šest podmornic, 15 čistilcev min, pet transportnih ladij in desetine izkrcevalni ladij in čolnov. Kot da tega še ne bi bilo do volj, je v torek odplulo iz A-rike proti Formozi še nadaljnjih 11 bojnih ladij, in sicer tri težke križarke in 8 ruši1 cev, da še nadalje okrepe gro zečo ameriško flptiljd v kitajskih vodah. Prvotno so smatrali, da bo ameriško brodovje in letala samo varovalo nasilno preselitev prebivalstva Tačenskega otočja in evakuacijo Cangkaj-šekovih čet, toda ameriške o-borožene sile so neposredno posegle v to operacijo in s lem še nadalje povečale nevarnost oboroženega spopada. V nedeljo zjutraj so vse ladje VII. brodovja zapustile (ormoška pristanišča ter odplule proti Tačenskemu otočju. Ze naslednji dan so se ameriški «marines» izkrcali na otokih ter so začeli evakuacijo civilnega prebivalstva. Pod grožnjo orožja ameriške in Cangove čete evakuirajo vse prebivalce, ne puste na mestu njit enega, ter jih prevažajo na Formozo, kjer jih bodo razkropili pa raznih naseljih. Doslej so evakuirali približno polovico vsega prebivalstva, ki šteje okrog 16.000 oseb. Cim izpraznijo kako vas, poženejo- Cnngovl vojaki v zrak stanovanja in vsa ostala poslopja. Njihov namen je, da ne sme na otoku ostati prav nič, ne ljudje, ne stvari, da ne bi prišli v roke ILR Kitajski. Zavedajo se namreč, da ne bi mogli več dolgo prepre-ševati osvoboditve teh otokov po kitajski ljudski vojski. Po končani nasilni izselitvi civilnega prebivalstva se bodo umaknile tudi kuoming-tanske čete, ki štejejo sedaj na Tančenskem otočju okoli 30 tisoč mož. Ze z neposrednim posegom v evakuacijo civilnega prebivalstva z otokov, ki leže v kitajskih , teritorialnih vodah, so ameriške oborožene sile pre kršile suverenost kitajskega ozemlja. Toda v svoji provokaciji je šla Amerika še dlje. Od početka kampanje ni namreč dneva, da ne bi ameriška letala preletela kitajskih otokov v teritorialnih vodah. Samo v enem dnevu je bilo u- gotovljenih 28 kršitev nedotakljivosti kitajskega zračnega prostora. Kitajska protiletalska obramba je odločno zavrnila vsak poskus takšne provokacije ter je odprla ogenj proti vsakemu letalu, ki se je predrznilo izzivati na ta način. Doslej je bilo nekaj ameriških letal sestreljenih odn. poškodovanih, ostala pa so se naglo umaknila pred ognjem kitajske obrambe. Po ameriških vesteh se ladje VII. (lote nahajajo v strelni razdalji od kitajskega otoka Jikjanga. Odgovorne ameriške osebnosti so dale te dni izjave, ki o-svetljujejo izrazit provokator-ski namen ameriškega manevra. Tako je poveljnik ameriškega brodovja v Pacifiku admiral Stump izjavil, da bi VII. brodovje smatralo za napad že samo bližino kakšne kitajske bojne ladje in da bi temu primerno odgovorilo; zadostoval bi ukaz Eisenhowerja za MIAMI — Vodstvi ameriških sindikalnih) .zvez, 'Ameriške delavske zveze ( AFL) in Kongresa industrijskih organizacij (CIO), sta dosegli po dolgih pogajanjih načelen sporazum za ponovno združitev obeh delavskih združenj. i Obe veliki sindikalni organizaciji sta bili združeni v A. F L do leta 1936, ko je prišlo pod pritiskom in intrigami kapitalistov do razkola, Letalski dogovor ZSSR - FLRJ BEOGRAD — Dosežen je bil sporazum med Sovjetsko zve- zo in Jugoslavijo glede zračnega prometa. Jugoslavija je pristala, da smejo sovjetska letala, ki vzdržujejo zvezo z Albanijo, leteti preko jugoslovanskega ozemlja ter pristajati na jugoslovanskih letališčih, če bodo v to primorana zaradi tehničnih vzrokov. Podobno dovoljenje je od Jugoslavije zaprosila tudi LR Poljska. Jugoslavija pa je zaprosila madžarsko vlado, da smejo preletavati madžarsko ozemlje njena letala, ki vzdržujejo zvezo Dunaj-Beograd. začetek atomskega bombardi ranja Kitajske. Admiral Carnei Pa je izjavil, da je ameriško brodovje pripravljeno «napraviti vse potrebno», če bi Kitajska skušala ovirati prisilno evakuacijo. Agencija «Nova Kitajska» je spričo vseh teh provokacij dala vedeti, da bo vlada Združenih držav odgovorna za vse posledice, ki bi nastale zaradi morebitne nove kršitve kitajskega zračnega prostora. Radio Moskva je obvestil, da ZSSR zahteva umik ameriških oboroženih sil s Formoze, z otočja Pescadores in iz (ormoške ožine ter prenehanje ameriške podpore C ang Kaj Seku. Ameriški senat je s 64 glasovi proti šestim odbril pogodbo o vzajemni pomoči med ZDA in Cang Kaj Sekom, s čemer je opogumil slednjega za nove provokacije proti Kitajski. Ta je te dni izjavil, da ima evakuacija Tačenskega otočja namen koncentrirati vojaške sile in pospešiti priprave za ponovno osvojitev celinske Kitajske. Angleška vlada jo tudi prispevala k povečanju napetosti na Daljnem vzhodu z izjavo, da bo Velika Britanija uporabila silo, če bi Kitajska skušala osvoboditi otoka Kve-moj in Macu, čeprav priznava, da sta del Kitajske; poleg tega pa v tej izjavi preklicuje veljavnost svojih obvez, po katerih se jamči povratek Formoze Kitajski. Nasproti temu zahrbtnemu udarcu proti Kitajski pa so angleški luški delavci sklenili, da ne bodo naložili nobene ladje, ki bi v morebitni vojni proti Kitajski prevažala v vojno področje ljudi in material, Na zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR je zunanji minister tov. Molotov podal važno poročilo, v katerem je obravnaval zunanjepolitični položaj in katerega objavljamo v zelo skrčenem izvlečku. V začetku svojega govora je lov. Molotov opisal temeljite -premembe, ki so nastale po drugi svetovni vojni. ZSSR ni več izolirana, ustvaril se je mogočen tabor miru na čelu s Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko, okrog polovico prebivalstva Evrope in Azije živi danes v socialističnem ali v režimu ljudske demokracije Važna sprememba je nastala tudi v Indiji, ki ni več kolonialna, temveč republika, ki ima važen vpliv na mednarodnem pozorišču. Imperialistični voditelji nočejo upoštevati teh sprememb in še vedno govore o «osvoboditvi» dežel, ki so se rešile kapitalističnega izkoriščanja ter mislijo vzpostaviti kapitalistični režim najprej v ljudskih demokracijah in nato tudi v ZSSR. Iz tega izhaja njihova politika sile in njihova napadalnost. ZSSR in ves demokratični tabor se pa nasirotno trudijo za mednarodno pomiritev in se v svoji borbi za mir naslanjajo na milijone ljudi vseh dežel, v katerih se vedno bolj razvija zavest, da se stvar miru nahaja v njihovih rokah, da imajo moč preprečiti novo vojno, če ne bodo Siedili svojih sil in če bodo znali, kadar bo potrebno, braniti z vso odločnotjo, do dna, stvar miru. VPRAŠANJE FORMOZE Govoreč o najbolj perečih mednarodnih problemih je sovjetski zunanji minister o-pisal vprašanje Formoze in dejal: «Stališče ZSSR je Jasno in dobro znano. Mi smar tramo vprašanje Formoze kot notranjo zadevo Kitajske, a osvajalna dejanja Združenih držav in njihove grožje z vojno kot napad, ki ga mora OZN, če ji je kaj do svoje avtoritete, brezpogojno obsoditi. Ni mogoče še nadalje trpeti dejstva, da se ne priznavajo zakonite pravice ljudske Kitajske v OZN zaradi upiranja ZDA. Slednje morajo povleči vse svoje vojaške sile iz Formoze, skupno v zračnimi in pomorskimi. Tedaj se bodo na Daljnem Vzhodu prenehale sovražnosti in mir bo vzpostavljen». EVROPSKI POLOŽAJ V zvezi z evropskim položajem je tov. Molotov razkril napadalni značaj pariških sporazumov, ki prestavljajo glavno oviro pri reševanju nemškega vprašanja. V primeru dokončne ratifikacije teh sporazumov, ne bi bila mogoča pogajanja za združitev Nemčje. ki bi ostala neizogibno razdeljena za dolga leta. Potrebno bi bilo preprečiti nemško oborožitev in s štiri-stranskim sporazumom doseči svobodne volitve po vsej Nenv čili še letos. Ratifikacija pariških sporazumov pa bi ustvarila v Evropi in zelo povečala nevarnost no-ve vojne. ZSSR in ljudske demokracije so prisiljene to upoštevati in čeprav so iskreno miroljubne, se zavedajo nevarnosti in so odločene braniti socialistične pridobitve. Moč ZSSR se je neprimerno povečala, v njeni armadi je na sto mož 77 komunistov ah komsomolcev, ki popolnoma dobro Vedo, kako je treba braniti pridobitve delovnega ljudstva pred napadalcem. Zato ne bodo ostale miroljubne dežele križem rok. temveč bodi sprejele vse ukrepe, ki so potrebni za njihovo varnost. vprašanju Avstrije prišla d<> treh zaključkov: 1. rešitev avstrijskega vprašanja ne more biti ločena od rešitve nemškega vprašanja posebno odkar so načrti za oborožitev Nemčije povečali nevarnost novega Anshlussa; 2. Avstrija se mora obvezati, da ne bo vstopila v nobeno zvezo, ki bi bila naperjena proti kateri koli državi protihillerjevske koalicije in da ne bo dopuščala tujih vojaških baz na svojem ozemlju: 3. treba je brez odlaganja sklicati konferenco štirih za preučitev tako nemškega kot avstrijskega vprašanja. Dunajski apel So vlade, ki danes pripravljajo sprožitev atomske vojne. One hočejo, da bi jo narodi sprejeli kot usodno nujnost. Uporaba atomskega orožja bi pognala svet v vseuničujočo vojno. Izjavljamo, da bi vlada, ki bi sprožila atomsko vojno, izgubila zaupanje svojega ljudstva in bi bila obsojena od vseh narodov. Uprli se bomo odslej onim. ki organizirajo atomsko vojno. Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja in da se nemudoma ustavi njegova proizvodnja. Med temi ukrepi je predvsem sklenitev sporazuma o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med osmimi državami, ki so se udeležile moskovske konference za katerega se že vršijo posvetovanja. Med te ukrepe spada tudi ustvaritev združenega vojaškega poveljstva. Nato je Molotov analiziral odnose ZSSR z vsemi glavnimi državami, z ZDA, Anglijo, Francijo, Indijo ter poudaril, da je sovjetska vlada v ODNOSI Z JUGOSLAVIJO Glede odnosov z Jugoslavijo je Molotov dejal: «Znano je, da so bili v zadnjih časih zabeleženi uspehi v odnosih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Smatramo, da še ni bilo vse storjeno v tej smeri, toda mislimo, da to zavisi v nič manjši meri tudi od Jugoslavije. Z zadnjih letih se Je Jugoslavija očividno oddaljila v določeni (neri od poti, na katero je stopila v teku prvih let po drugi svetovni vojni. To je, naravno, popolnoma njena notranja zadeva. Sovjetska zveza teži za razvojem sovjetsko-jugostovanskih odnosov na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Istočasno želimo možno koordinacijo naporov v zadevi, ki je odločilne važnosti za vse narode, kot je ohranitev miru in mednarodne varnosti. Prepričani smo, da je pozitivna smer v razvoju sovjetsko-ju-goslovanskih odnosov v skladu z interesi tako sovjetskih kot jugoslovanskih narodov». Glede atomske grožnje je Molotov poudaril, da je Sovjetska zveza daleko napredovala pred Z/D A. vendar se vztrajno trudi za prepoved tega smrtonosnega orožja. Pozval je neposredno Amerikance na tekmovanje ne v proizvajanju atomskega orožja, marveč v uporabi atomske energije v miroljubne namene, kar bi naletelo pa simpatijo vseh dežel. Primerjal je odnose ; sile med ZDA in ZSSR, ki ima še to*prednost, da ne grozi nikomur, temveč brani v desnici pravično stvar, ki' uživa toplo simpatijo vseh delovnih ljudi in vseh tlačenih narodov. «Svetovna omika ne bo propadla, tudi če bi molala pretrpeti nov napad, — je dejal proti koncu svojega govora tov. Molotov. — Propadel bo razkrajajoči sc socialni sistem, s svojo krvavo imperialistično podlago, ki zaključuje svo-1 jo dobo, obsojen zaradi svoje napadalnosti in izkoriščanja od vseh narodov sveta. Mi branimo leninistična načela mirnega sožitja, kajti s takšnim sožitjem imamo možnost zagotoviti za celo zgodovinsko dobo mir in svobodo narodov ter nadaljnji razvoj človeškega napredka». BEOGRAD — 16, februarja bo prispela v Beograd romunska trgovinska delegacija, ki se bo z jugoslovanskimi predstavniki pogajala za sklenitev trgovinskega in plačilnega sporazuma za leto 1955. Resnica v prvi vrsti Ze zadnjič smo v našem članku «Odgovor uvodniku "Primorskega"» povedali, da smo za resnico. Danes hočemo v zvezi s člankom, ki ga je «Primorski» objavil v nedeljo kot odgovor na naie pisanje, poudariti, da je daleč od nas želja po «samodo-padenju v polemiki», istočasno pa da ne nameravamo odstopiti od nekaterih načel, ki so po našem mnenju pravilna in ki so bila potrjena tudi po dejstvih. «Primorski» nam ponovno očita, da razkrinkavanje goljufije vladnih strank in njih zaveznikov na škodo množic, ki jim sledijo, vodi v povečanje napetosti in krepi «nacionalno borbo» (ali ne bi rekli rajši v nacionalizem?). Poleg tega pravi, da bt bilo bolje razkrinkati «vladne stranke in njih zaveznike na pod-novo situacijo lagi življenjsko važnih konkret- NEZASLIŠAN RASIZEM STRYD0M0VE VLADE 70.000 črncev so prisilno izselili iz Johannesburga JOHANNESBURG — V sre-do zjutraj je na ukaz Strydo-move rasistične vlade Južnoafriške unije 2000 policajev z naperjenimi puškami prisililo vse črnsko prebivalstvo o-kraja Sophiatown, skupno o-krog 70,000 ljudi, da izpraznijo in zapuste svoja stanovanja. Pred tremi dnevi je vlada izdala ukaz, da ne sme v mestu Johannesburgu ostati niti en črpec več, čeprav so roje-•ni v mestu. Po prisilnem izgonu so vseh 70.000 črncev v dolgi koloni odgnali v najhujšem dežju v kraj, kjer bodo morali prisiljeno bivati. Izselitev so pripravile oblasti v največji tajnosti. V tem času je bilo prepovedano vsako javno zborovanje. V sredo pa so policaji na vse zgodaj brutalno vdrli v barake in hiše, kjer stanujejo črnci in ki so jih po prisilni izpraznitvi podrli ter uničili vse, kar je o-stalo v njih. Bakterijsko orožje v Nemčiji BERLIN «Berliner Zei-tung» poroča da so Američani izkrcali v Bremenu stotine zabojev, v katerih se na haja kemično in bakterijsko orožje. Luški delavci so si morali pri razkladanju teh žabo jev nadeti plinske maske ter gumijaste rokavice. Razkladanju je prisostvoval tudi poseben zdravnik ter številni a-meriškl vojaški policaji. nih problemov, glede katerih so vladne stranke in njih zavezniki najbolj ranljivi». Ponovno hočemo pribiti, da so vladne stranke in njih zavezniki v tem vprašanju prav tako ranljivi kot v vprašanju konkretnih problemov. Rekli bi še nekaj več: so zelo ranljivi prav zaradi dejstva, ker so te stranke in njih vlada na podlagi «začasnosti» osleparile deset tisoče ljudi v Trstu in milijone v Italiji. Mi moramo, smo dolžni razkrinkati sleparijo z «začasnostjo», ker bomo tako dokazali tem množicam. kako jih njihovi vodilni krogi vodi/o za nos, kako delujejo proti njihovim interesom, kako so jih pripravljeni ob vsaki priliki goljufati. Istočasno jih moramo razkrinkati, ker je bila delitev STO prav na podlagi te «začasnosti» izvedena za hrbtom in proti volji ogromne večine našega prebivalstva. Ali ne mislite, da bi bil demokratičen plebiscit privedel do popolnoma drugih rezultatov? Svoje razkrrnkovalno delo moramo nadaljevati, ker je «začasnost» objektivno najgrše spričevalo za omenjene stranke, ki so do včeraj zagotavljale določene stvari istrskim Italijanom in so jih na ta način grobo opeharile. Alt ni to razkrinkovalno delo tudi naloga humanega značaja? Povedati je treba ljudem resnico. In prav na tej liniji je treba ljudi opozoriti, kako so jih potegnili. To mora biti linija, ki mora voditi vsako napredno gibanje, če noče zabloditi v močvirje buržoazne prakse doslednega varanja ljudskih množic. Prav gotovo, da bi «Primorski» hotel, naj bi se pozabil «incident» delitve STU. Kot komunisti, še posebej' kot Slovenci, pa v to 'ne moremo privoliti, ker smo bili od tega «incidenta» težko in morda celo usodno prizadeti Na vsak način je «snmodopa-denje» «Primorskega» v polemiki prišlo tudi tokrat do izraza ko ponovno postavlja v svojem članku tovariša Vidaltja na isto linijo- z Bartolijem. Prav gotovo, če objektivno pogledamo vso zadevico, bi bilo bolj resnico, če bi se «Primorski» postavil v vrsto z Bnrtolijem, ker sta oba vodila borbo za delitev, podpirala obe vladi na te) liniji, dočim'tov. iridali ni pri tem imel — dejstva pač poznajo tudi tisti od «Primorskega:» — prstov vmes, ker do nadaljnjega nima nobenih funkcij v italijanski ali jugoslovanski vladi in se je stalno boril proti delitvi STO. Torej strinjamo se, da se ne sme voditi polemika zaradi polemike. da se o polemiko ali diskusijo ne sme vriniti «samodopa-denje v zabijanju», a naj to uveljavi «Primorski», ki trna skupno z magnacucchijevet, kar se tiče objektivnega «prijateljstva» l Bartolijem, zelo mnogo masla na glavi. Menimo, da se «Primorski» ne bo več povrnil k vprašanju «začasnosti» v delitvi STO, prav posebno Se, ker mislimo, da njegovi «nasveti» glede politike, ki jo moramo voditi v tem pogledu, niso pravilni. Dobro bi bilo tudi, da bi nehali staro in oguljeno pesmico o V ìdoli ju in Bartoliju In o Vidallju kot... fašistu, ker se s tem dokazujejo le nespretni di-skutanti, ki si želijo vsega prej kot «normalizacije». Alt pa sl morda zamišljajo «normalizacijo» Ui smislu magnaeuechijebcev, teh ljudi, ki so bili izključeni iz KPI kot renegati in izdajalci in ki i>o-dijo politiko poskusov za razbitje fronte italijanskega delovnega ljudstva, za razbitje akcijske e-notnosti med KPI,in PSI, za pod-tiganje napadov proti KPI, kar je na liniji Scelbe. Tognija in sedanjega oodsrua demokrlstjan-ske Diade? Ce je tako, so sl slabo izbrali svoje prijatelje In za-veznlke. ki ne pomenijo nič v italijanskem političnem življenju, so že končali svojo kariero na smetišču zgodovine in ki še v svojih napadih proti komunistom uvrščajo med agente OVRE od «Pace e Liberti». KRPAN INTERVENCIJA TOV. DUŠANA KODRIČA NA PARTIJSKI KONFERENCI Kmetje in zavezništvo z delavskim razredom Objavljamo v Izvlečka Intervencijo tov. Dušana Kodriča na partijski konferenci o vprašanju kmetov tn zavezništvu z delavskim razredom. Problem zavezništva raznih kmečkih slojev z delavskim razredom je osnovne važnosti tako za našo kot za vse komunistične partije v svetu. Res je, da ozemlje, na katerem deluje naša Partija, ne predstavlja velike važnosti z vidika kmetijstva in tudi število kmetov predstavlja vsekakor pomembno manjšino celotnega prebivalstva področja. Res je, da je velika večina tistih, ki se vsaj deloma ba-vijo s kmetijstvom organizirana v naših vrstah, ali vsaj sledi in se udeležuje naših borb, ker je stalno ali začasno zaposlena v dejavnosti industrijskega značaja. Res je tudi, da je mnogo kmetov na naši strani, ker vidijo da postavlja naša Partija pravilno nacionalno vprašanje in se dosledno bori za zaščito narodnih pravic manjšin, ki so na našem podrhčju, v danem primeru Slovenci. Vprašanju kmetov je treba dati pravilno važnost in imeti moramo svojo jasno in točno določeno kmetijsko politiko, da bomo tako še bolj utrdili in okrepili vezi med kmeti in delavskim razredom in njegovo partijo. To vprašanje ni samo tesno povezano z borbo za narodne pravice Slovencev, marveč mora sloneti na konkretni gospodarski podlagi, ki bi morala priti bolj do izraza in prevladovati nad običajnimi zahtevami zgolj jezikovnega značaja, kot dvojezični napisi, pojavi šovinizma itd. Celotna kmetijska proizvodnja znaša na našem področju 1.17«,702.000 lir (gornji podatki se našajo na vse področje Nova ofenziva proti sindikatom i ZDA Kot bi ne bilo še dovolj zloglasnega protisindikalnega zakona Tait-Hartley, so začeli ameriški monopoli v zad-njen^ času novo ofenzivo proti sindikalnim pravicam. Ko je ameriški kongres odobrili navedeni zakon, je zavladalo po vseh državah Amerike veliko nezadovoljstvo, zato si monopoli ne upajo več j?osluže-vati kongresa za izvajanje o-fenzive. Sedaj se poslužujejo zakonodajnih organov pcedi-nih držav. Predloženi zakonski osnutki predvidevajo novo okrnitev sindikalnih pravic. Tako je n. pr. predvideno, da so klavzule sporazumov med sindikati in delodajalci glede pravice organiziranja delavcev v sindikate brez vsake veljave. List «Wall Street Journal» piše, da ustanavljajo delodajalci, ki podpirajo te zakonske osnutke, neko tajno organizacijo, potom katere si hočejo zagotoviti odobritev zakonov v 31 državah. Protidelavski zakoni so bili že odobreni v 18 državah. Omejevanje delovanja sindi katov s pomočjo protidelav-ske zakonodaje prinaša visoke profite monopolom Združenih držav. V državah, kjer so v veljavi ti zakoni, je povpre čna plača delavca za 30 do 40 odst. nižja od plače v drugih državah. Zupan nekega mesta v Mississipiju je izjavil, da so prejemali delavci v njegovem mestu, kjer nimajo sindikatov, le polovico plače, kot jo prejemajo delavci v severnih državah. A, pred izvedbo razkosanja v miljskih hribih). Statistike govorijo, da se 3.180 družin bavi samo s kmetijstvom, ki je edini vir njihovih dohodkov. Čeprav so podatki zelo dvomljivi in je sfnatrati. da je število višje, lahko kljub temu vidimo, da črpa le majhen del družin področja svoje dohodke samo od kmetijstva. Veliko pa je število družin, ki jim je kmetijstvo postranski dohodek in lahko računamo da črpa v celoti ali deloma kar 25.000 oseb svoje dohodke od dejavnosti kmetijskega značaja, to je 8,14 odstotkov vsega prebivalstva našega področja. Skoro vsa proizvodnja prihaja od malih ali najmanjših kmetijskih posestev, ki so neposredno obdelovana in le redkokdaj dopolnjena z delom poljedelskih delavcev. Docela odsotna je veleposest; neznatno je tudi število zemljiških lastnikov, ki oddajajo svojo zemljo obdelovalcem, bodisi potom najema ali polovinar-stva. Od skupnega števila 6.234 posestev, je 5.576 s površino izpod 5 hektarov in samo 79 ima površino zemljišč nad 20 hektarov. Edine panoge kmetijstva, ki lahko dajo konkreten dohodek so: živinoreja s celotno proizvodnjo v vrednosti 61 L600.000 lir vinogradništvo 390,259.000 vrtnarstvo 340,922.000, cvetličarstvo 35,800.000 lir, V intervenciji je podana nadalje kratka kritična analiza dosedanjega delovanja partijske komisije za kmetijstvo ter nakazana nekatera važnejša vprašanja, ki jih bo morala slednja v bodoče preučiti in sicer: 1. Kmetijske organizacije, ki se delijo v dve skupini: a) gospodarskega značaja, kot Kmetijska zadruga in Kmetij ski konzorcij v Trstu (Consorzio Agrario di Trieste) ter druge manjše, krajevnega značaja, kot so n. pr. zavarovalnice za živino itd; b) sindikalnega značaja: Zveza malih posestnikov, Zveza neposrednih obdelovalcev ( Sonorni jeva), Kmečka zveza in Zveza kmetovalcev. 2. Preučitev zakonov in o-dlokov za kmetijstvo z zahtevo, da se raztegnejo na naše področje eventualni zakoni, obstoječi v Italijanski republiki, ki niso bili pri nas še uvedeni. Med slednje spadajo posojila za razvoj kmetijstva z delnim odplačilom obresti s strani vlade. Vladni nepo-vračljivi prispevki za izbolj- šanje kmetijskih posestev in nabavo odbranih semen. Socialna zavarovanja in vzajemne bolniške blagajne za kmete itd. 3. Tehnična in sindikalna pomoč, ki se ima izvajati predvsem preko Zveze malih posestnikov. bodisi z organiziranjem sestankov kmetov, kakor tudi potom tiska. 4. Zastopstvo kmetov v raznih komisijah in odborih državnega aparata in ustanov, ki se zanimajo za probleme kmetijstva. Problem kmetijstva je na našem področju neposredno povezan s splošnimi gospodarskimi problemi in s tega vidika ga je zato treba preučevati, da dosežemo naš prvi cilj: izboljšanje splošnih gospodarskih pogojev delovnega človeka. Veliko važnost je treba polagati tudi na dejstvo, da je na Tržaškem ozemlju problem kmetov in kmetijstva tesno povezan z narodnim vprašanjem Slovencev, ker so skoro vsi, ki se bavijo s kmetijstvom slovenske narodnosti. S0CIIILISTICI1ISUGT BREZŽIČNO PRENAŠANJE ELEKTRIKE V SOVJETSKI ZVEZI List «Rdeča zveza» poroča, da je uspelo sovjetskim znanstvenikom rešiti problem brezžičnega prenašanja električnega toka na znatno daljavo. Novi zorali nad 1.700 hektarov ledine. 390.000 KNJIŽNIC V ZSSR Na podlagi podatkov osrednjega statističnega urada ministrskega sveta, obstaja danes v Sovjetski zvezi pribli- izum bo omogočil el ek tri tika- žno 390.000 knjižnic, s skupno cijo prevozov stika. brez Žiče in BOGATO LEZISCE PREMOGA ODKRITO NA KITAJSKEM Osrednja kitajska radijska postaja je sporočila, da so pred kratkim odkrili v okraju Pingtinšan v provinci Ho na n bogato ležišče premoga za več sto milijonov ton. Skupine geologov iščejo sedaj še druga ležišča v tem okraju. POSOJILA KMETOM VIETNAMA Ob zaključku meseca novembra 1954 so podružnice narodne banke D. R. Vietnama izdale kmetom v raznih pokrajinah posojila za skupni znesek 564 milijonov pia-strov. Kmetje so posojila u-porabili za nakup živine in kmetijskega orodja. S posojilom, ki ga je dala ljudska vlada, so si n. pr. kme tje pokrajine Hung Vena v Severnem Vietnamu obdelali nad 700 hektarov zapuščene zemlje. V pokrajini Hadonga so obdelali 500 hektarov in II milijardo 200 milijonov knjig. RAZVOJ AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE NA POLJSKEM Pred vojno ni imela Poljska svoje avtomobilske industrije. Nova ljudska oblast je po vojni poskrbela, da so se do sedaj zgradile tri velike tovarne in sicer dve tovarni v Starohowicah in Lublinu, ki proizvajata tovornike, in ena v Varšavi, kjer proizvajajo osebne avtomobile. Vse tovarne so opremljene z najmodernejšimi napravami. V Starohowicah so izdelali že približno 30.000 tovornikov, v Varšavi pa več tisoč avtomobilov. Poljskih avtomobilov ne prodajajo samo na domačem tržišču, marveč jih tudi izvažajo. ODBOJKARJI POVABLJENI NA POLJSKO Zveza odbojkarjev Poljske je povabila moško reprezentanco Jugoslavije na gostovanje v Poljsko, ki naj bi bilo v aprilu. Medtem pa je Zveza odbojkarjev Češkoslovaške ponudila svoje gostovanje v Jugoslaviji. NAŠA DISKUSIJA S " PRIMORSKIM DNEVNIKOM “ Brez Mire proletariata ni mogočiF ustvarili socialistične družili' Nummi, ki smo ga imeli z diskusijo med nami in «Primorskim dnevnikom», je l>il v prvi vrsti pritegniti pozornost širokih krogov slovenske javnosti na nekatera aktualna vprašanja éasa ter j iti seznaniti na preprost, čeprav kritičen način s temeljnimi pojmi teh vprašanj. Prav zato srno že pred začetkom diskusije postavili pogoj. da moTa hiti vedra in poštena, predvsem pa seveda diskusija, pri kateri se odgovarja na postavljena vprašanja. '/al. ni istega mnenja tudi naš sobesednik, ki doslej ni hotel ali znal odgovoriti na nekatera naša vprašanja bistvene važnosti. «Pogovor med gl usci» po našem ne more doseči gori navedenega namena. Pravtako ni primeren visoko doktrinarski ton «Primorskega», ki je vidiki večini preprostega ljudstva nerazumljiv. Zalo ponavljamo naša priporočila, da v interesu popularizacije teh važnih vprašanj tudi z nasprotne strani postanejo v diskusiji preprostejši in konkretnejši, /.lasti pa da od go v a- SPREJET DR.UŽBENI PLAN SLOVENIJE ZA 1955 Kljub uvedenim spremembam cene še vedno naraščajo Lanski družbeni produkt je znašal 201.162 milijonov din in se bo letos dvignil na 217.674 milijonov - Kmetijstvo še vedno v zastoju - Nesorazmerje med proizvodnjo in potrebo električne energije - V Sloveniji primanjkuje 23.400 stanovanj Na zasedanju skupščine republike Slovenije, 28. jan. t. L, je bil sprejet družbeni plan Slovenije za leto 1955. V imenu izvršnega sveta je podal ekspoze o predlogu družbenega plana podpredsednik Marijan Brecelj. «Letošnji družbeni plan — je rekel Brecelj - temelji na številnih novih osnovah, kot so plačilni sistem, nova orientacija v investicijski politiki, utrditev cen, večja skrb za življenjsko raven, enakomernejši gospodarski razvoj itd, kar bo dalo realnejšo osnovo gospodarskemu življenju v letu 1955 in vzbuja upravičeno pričakovanje večje stabiliza- Nove stanovanjske hiše za že ezničarje, zgrajene v bližini glavne postaje v Minsku, ki so ga v drugi vojni nacisti porušili do tal cije tržišča in izboljšanje življenjskega standarda». Vse te nove osnove, nove orientacije in spremembe, ki jih navaja Brecelj so pozitivna dejstva, ki so pač v skupščini morala biti sprejeta, ker bi drugače jugoslovanska gospodarska politika iz dosedanje krize prišla v še večjo. O tem je izjavil tudi Boris Kraigher v svojih izjavah «Slovenskemu poročevalcu» 14. jan. letos, da «predstavlja zelo napet proporc v celotnem jugoslovanskem narodnem gospodarstvu med investicijami in narodnim dohodkom stalen pritisk na življenjsko raven in da bi ga dolgo ne bilo mogoče vzdrževati». Brecelj navaja v poročilu, da je skupni družbeni produkt znašal lani 301.162 milijonov din in se dvigne na osnovi predvidenega razvoja letos na 217.674 milijonov. Ta družbeni proizvod ustvarja pretežno industrija s skoraj 144 milijardami, medtem ko kmetijstvo le s 30 milijardami, čeprav znaša število prebivalcev v kmetijstvu 41,3% od celotnega prebivalstva Slovenije. Naraščanje potrebe po električni energiji je hitrejše od proizvodnje in je bil v letu 1954 p vzročen primanjkljaj od 76.000 kw kar predstavlja skoraj eno tretjino vsega instaliranega učinka. Za tekoče leto je predvidena povečana proizvodnja za 13%, kljub temu da se potrošnja sama povečuje za 39%. «Lanska analiza gospodarskega razvoja v Jugoslaviji — je nadaljeval .Brecelj — je pokazala velika nesorazmerja v škodo kmetijske proizvodnje. Nesorazmerno velik uvoz ODKUP MLEKA NA TOLMINSKEM Podjetje «Planika» na Tolminskem, ki se bavi z odkupom in predelavo mleka je dogovorjeno z Mestnim liudskim odborom Jesenice, da dobavi mestu 3.000 litrov mleka dnevno. Se do pred nekaj dnevi pa je temu podjetju primanjkovalo dnevno 1.000 litrov mleka samo za Jesenice. Kje pa so količine ki bi jih morali oddajati v Ljubljeno? In vendar namolzejo na Tolminskem vsak dan tisoče litrov mleka. Kje tiči glavni vzrok, da primanjkuje mleka? Cena je prenizka. Najprej bi bilo treba cene kmečkim proiz* vodorrt nekoliko zvišati, ne da bi se dvigale cene .pblrošniku. Kmečki predelovalci sira in mleka trdijo, da se jim po da. naSnji ceni ne izplača oddajati mleka, ker jim v domačih mlekarn Leah predelano mleko pride precej dražje plačano in jim ostane še sirovka za prašiče («Primorske novice» 1,1.55.) POMANJKANJE SREDSTEV ZA GRADNJO fOL Zaradi velikega pomanjkanja šolskih prostorov v do-bojskem okraju, se je pričelo graditi šole z množično pomočjo prebivalcev in prostovoljnimi prispevki, ki so jih ljudje dajali po svojih možnostih. O-krajni ljudski odbor je odobril 15 milijonov dinarjev za izgradnjo 10 šol z 32 učilnicami. Gradnja se je pričela in je v začetku delo zelo napredovalo ob vsestranski pomoči domačinov. Toda, ko se je z gradnjo prišlo do strehe, je zmanjkalo sredstev za dograditev šol. In sedaj: sredstev je zmanjkalo, dela so ustavljena, VESTI IZ JUGOSLAVIJE Nedokončanih je ostalo 6 šol s 23 učilnicami. («Oslobodjenje» 31.XU.S4.) IZMENJAVA SOVJETSKIH FILMOV Po poročilih Jugopresa, bo je dni podpisan sporazum o izmenjavi sovjetskih in jugoslovanskih filmov. Na pogajanjih strokovnjakov obeh držav je bila dosežena obojestranska soglasnost v vseh osnovnih vprašanjih. («Ljubljanski dnevnik» 5.1.55.) turnih delavcev ter pripadnikov jugoslovanske manjšine na Madžarskem. («Slovenski poročevalec» 29.X1I.54.) TOVARNA CELULOZE V BANJALUKI Na Mednarodnem polju pri Banjaluki so pričeli pripravljati teren za novo tovarno celuloze, ki bo dograjena leta 1957. Tovarna bo predelovala bukovino in bo proizvajala okoli 40.000 ton sulfitne celuloze na leto. To je že tretja tovarna celuloze, ki jo bodo gradili v Bosni in Hercegovini po osvoboditvi. («Oslobodjenje» 4.1.55.) «VESNA» V BUDIMPEŠTI Po poročilu Tanjuga je bil v Budimpešti z uspehom pred- vajan slovenski umetniški film «Vesna» in dokumentarni film o Dubrovniku. Predstavi je prisostvovalo več članov madžarske vlade in višjih funkcionarjev zunanjega ministrstva mnogo tujih diplomatskih predstavnikov, kakor tudi bu-dimpeštenskih Javnih in kul- DA NE BO PREPOZNO V občini Mala Subotica je v vasi Palovec 78 o-seb obolelih za trahomom; ne obstoja pa nobeno primerno zdravilišče za to nevarno in nalezljivo bolezen, ki se naglo razširja. Kljub temu se tamkajšnji organi za to ne zanimajo zadosti. Antitrahomski dispanzer že dve leti prosi za primerne prostore, ki pa še do danes niso dodeljeni, čeprav je nekoč ambulanta že obstaja.!a, a je bila zrušena in iz nje sezidana dvorana, oziroma prostori, v katerih se prodajajo pijače ; bolniki na trahomu pa morajo vsak dan hoditi 5 kilometrov daleč do prve ambulante v sosednem kraju, da bi dobili kapljice za oči. Ta problem je potrebno čimprej rešiti, kajti če začne razsajati epidemija, bo prepozno... («Vjesnik» 20. I. 55.) RESNA SITUACIJA DIJAKOV Odkar se je vzdrževalnina po ljubljanskih internatih povišala na 5.3ÒO din mesečno (v Zavodu za glasbeno vzgojo pa kar na 6.000 din), je mnogo srednješolcev resno ogru Ženih, ker 5.300 din samo za hrano in stanovanje ne zmo- rejo. Tudi knjige stanejo in če je dijak še tako skromen porabi na mesec najmanj 6.000 din. V ljubljanskih internatih je nad 3.000 gojencev z dežele, precejšen del teh ne prejema nikakih štipendij, » stali pa po 1.500, 2.000 din in le nekateri po 3.000 din. C e znaša povprečna delavska plača 8 do 9.000 din in dijak v primeru, da imajo doma v hiši še malo večji vrtič, ne prejema otroških doklad in če sta v družini dva ali trije otroci, je veliko vprašanje. kje naj dobe sredstva? Tudi mali kmet ne more plačevati 6.000 din za svojega otroka. Že nekaj let se opaža, da prihaja zaradi splošnih zakonov v gospodarstvu čedalje manj dijakov iz delavskih in kmečkih vrst na univerzo, saj ima univerza letos med 6101 študentov komaj 8212 študentov s kmetov in 432 iz vrst industrijskih delavcev, iz uradniških družin pa kar 3826 študentov. Isto se opaža tudi v gimnazijah in srednjih šolah. («Slovenski poročevalec» 23.1.55.) POMOČ ŠOLAM V TRSTU Na pobudo republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije delovni kolektivi že dalj časa zbirajo gmotna sredstva za srednje in strokovne slovenske šole v Trstu in njegovi okolici. Podjetje «Iskra» in «Litostroj» iz Ljubljane, mariborska tovarna avtomobilov in druga podjetja so zbrala blaga v vrednosti več milijonov dinarjev. To blago bodo v najTtrajšem času poslali slovenskim šolam v Trstu. («Ljudska pravica» 23. 1. 55,J žita je zahteval oddvojitev ogromnih sredstev». Po poročilih jugoslovanskega tiska je razvidno, da je bilo leta 1954 uvoženo 681.090 ton žitaric, največji del pšenice je bil u-vožen iz Amerike, Kanade, Turčije, Nič čudnega torej, da se je Brecelj v poročilu pritoževal zaradi ogromnih sredstev za uvoz žita, če pa je z nekaterimi deželami sklenjen tak sporazum o uvozu žitaric, ki spravlja jugoslovansko gospodarstvo v brezizhoden položaj; saj mora Jugoslavija plačevati Ameriki na račun dolgov do 9 milijonov dolarjev obresti letno. V poročilu o prometu je Brecelj poudaril, da nosijo glavno breme še vedno železnice. Stanje železnic v vsej Jugoslaviji, in Sloveniji še posebej nikakor ni zadovoljivo. Saj izrabljenost vseh osnovnih sredstev železniških podjetij. na področju Slovenije znaša skoraj 60%. V Jugoslaviji je še vedno 14.000 vagonov pokvarjenih še izza časa okupacije. Tudi vprašanje stanovanj s k e izgradnje je v vsej Jugoslaviji pereče. Potrebe po stanovanjih znašajo v Sloveniji v mestih m industijskih središčih okoli 23.400 stanovanj «Se posebno z organizacijo trgovske mreže in blagovnega prometa ne moremo biti za dovoljni — pravi Brecelj — še vedno je monopol v trgovinah. Podatki kažejo, da je bilo oktobra 1954 razmerje cen za december 1953 v vsem višje in sicer pri živilih 9.3%, pri industrijskem blagu 7,1%, pri obrtniških uslugah 2%, pri stanovanjskih najemninah 52,5 odst. Za leto 1955 predvideva plan, da bodo cene živil na višini povprečnih cen leta 1954. Taka raven cen mora biti rezultat stabilizacije tržišča, ki se pričakuje zaradi vskla-ditve kreditne politike s politiko stabilizacije tržišča in cen, vskladitve izvoza blaga z notranjimi potrebami široke potrošnje». Toda pri tem moramo ugotoviti, da se je že v pričetku letošnjega leta pokazalo, da se cene blaga široke potrošnje rja jo na vsa slavi ji-nu vprašanja. V ta namen ponavljamo nekaj svojih vprašanj, ki so doslej ostala brez odgovora : L Ali je mogoče ustvariti socialistično družbo brez diktature proletariata in uničenja buržoaznega državnega aparata? — Ali vodi socialdemokratska politiku gospodarskih in socialnih reform ob istočasni ohranitvi starega državnega aparata ter buržoazne kolonialne in mednarodne politike v socializem? 3. Ali je bila v Sovjetski zvezi po uvedbi diktature delavskega razreda in odpravi izkoriščevalskih razredov ustvarjena socialistična družba? I. Ali podpora zatiranju kolonialnih narodov s strani nekaterih (francoskih, angleških, belgijskih itd ) socialdemokratskih strank pospešuje ali ovira pol človeštva v socializem? 5. Si je mogoče zamišljati, da bi ameriški in drugi imperialistični krogi podpirali države ali stranke, o katerih so prepričani, ila su odločene uničiti izkoriščevalske razrede in ustvariti socialistično družbo? Odgovori na la vprašanja, ki smo jih v vprašalni ali trdilni obliki postavili v naših prvih dveh nadaljevanjih, so po našem prepričanju bistvene važnosti za uspešen nadaljnji razvoj diskusije. Treba si je biti namreč najprej na jasnem o jedru vprašanja, o katerem diskutiramo, šele potem je mo- jusno razvidno, da je prevzem oblasti po delavskem razredu in strmoglavljenje buržoazije prvi neoblioilni pogoj za vzpostavitev socialistične države iu za oblikovanje socialistične družbe. Vprašanje odmiranja države (to je socialistične države, ker buržoazno državo proletariat uniči ) je le nujna posledica socialističnega razvoja, Te ugotovitve so bistvenega pomenu v presoji, katero državo lahki) smatramo za socialistično in katero ne. Vsi ti pogoji so v Sovjetski zvezi že izpolnjeni: Delavski razred je skupno z ostalim delovnim ljudstvom v Revoluciji strmoglavil buržouzijo, se polastil oblasti, razrušil prejšnji državni aparat, se polastil vseh proizvajalnih sredstev ter likvidiral izkoriščevalske razrede. Ljudske demokracije sicer še niso dosegle vsega, toda izven dvoma so tuili one na tej zmagoviti poti socializma. Kar se tiče Jugoslavije, jr treba ugotoviti, da je prišlo v zadnjih letih do delnega umika s pozicij, začrtanih v prvi ustavi, vsaj kar se tiče zadnjih dveh točk. (‘o znani nacionalizaciji trgovskih in obrtniških obratov leta 1947 so bili v kasnejših letih mnogi zasebni obrati obnovljeni : zasebni, predvsem inozemski kapital je začel izkoriščati nekatera, po ustavi nacionalizirana proizvodna sredstva (industrija, rudna bogastva nje in sodelovanja delov* ljudi pri tem upravljanju. * vašem v ZSSR delovni 1 juč sploh ne sodelujejo pri V važn m poslu. Toda, kako W bi centralna oblast Vedela, k" JVC lov ko lahko producira posarne»1 mr tovarna, posamezne industrij kolhozi, sovhozi, pokrajine il1 če ne bi pri tem sodelovala t za? 1 n v resnici sodelujejo |t izdelavi produkcijskih plan* načrtih njihove izvedbe, ih> Čanju norm in vseh podobi vprašanj določene tovarne, k hoza, sovhoza vsi mimeščL podjetju. Osrednja oblast, ki I šil, vidi celotno potrebo drža' skuša proizvodnjo določenih <1 brin pospešiti. V kolikor to he V* rus lu- do je j*" ki» mi ne uresničijo z. zvišano prod« ;tif po IS« di»: cijo delavci sami potom teke vanja, pa država odpira rio ve r varne ali na drug način pid!* suje proizvodnjo. Pred leti je pokazala na pr. večja I treba po lanu. Država je v tii 1 men razpisala posebne migri* zn višjo pridelavo in uspel resnici ni izostal. V Jugoslaviji pa kljub 1 lavskeinu samoupravljanju s« luje pri izdelavi načrtov, ntit itd. še vedno le manjšina ; 1 li delavski sveti ne predstavi jo vseh delavcev, največkrat njihovo manjšino ; in še ti sjj so v praksi zelo omejeni, l> da marsikdaj odloča le ra'1 tisi j ali drugo vodstveno osel o važnih vprašanjih proizvod® dela, namestitev, odpustov Vse Kr nij v str še r (or Pi- liti Zn sla to! nit hi» Pri pri pe % ka oh ski ne držijo ravni drugega- polletja 1954 temveč, da cene še nadalje naraščajo] cene kme fijskih pridelkov so v primerjavi z lanskim decembrom narasle letos v januarju za 10 da 15%. Odkupna cena krom pirja je narasla od 9 din kg je semi 1954, na 16 din januarju letos, koruze od 36 nu 50 din. pšenice od 40 na 50 din Itd. Medtem pa so cene jugoslovanskih proizvodov na svetovnem tržišču še posebno uh Srednjem vzhodu padle za 14 odst. Iz poročila o družbenem planu za leto 1955 se kaže potreba, da bi sd tiste «nove o-snove in orientacije ter enakomernejši gospodarski razvoj» tudi izvedle v življenje. Preprečila naj bi se konkurenca mei domačimi izvozniki, ki povzročajo padec cen na zunanjih tržiščih, predvsem pa naj bi se sklepali le taki inozemski sporazumi za uvoz blaga, ki ne bodo nalagali nevzdržma obrestna sredstva. Le tedaj se bodo nekoliko izboljšali pogoji življenjskega standarda jugoslovanskega delovnega ljudstva. S. J. Težko gospodarsko stanje v Čileju Prevladovanje monopolov ZDA nad glavno industrijo in zunanjo trgovino Cileja, je poslabšalo gospodarsko stanje v državi. Revija «Vistazo» piše, da se je leta 1954 notranja trgovina znižala za 45 do 50%; pro daja tkanin je padla za 75 do 80%. V tekstilnih tovarnah v Santiagu in drugih mestih delajo .sam-o 24 -ur na teden; v istih pogojih je kovinska industrija, ki je morala znižati proizvodnjo za približno 50%. Življenjski stroški so porasli za 68,3% in to v razdobju od novembra 1953 do novembra 1954. Cene masla, kave, čaja, testenin, riža, mila in drugih življenjskih potrebščin so bile v letu 1954 nad dvakrat višje. 25. decembra 1954 je prvič v zgodovini privozila v Lasso, prestolnico Tibeta — «strel sveta» — prva skupina tovornikov s trgovskim blagom, ki so prišli Iz preko 2000 km od* ljenih pokrajin, S prvo vožnjo sta bili dejansko uradno otvorjeni dve novi avtocesti, » ju je začela graditi pred štirimi leti vlada LR Kitajske , __________________________;____________________________________.J gočc govoriti o vseh ustalili stvareh, kot so metode socialistične graditve in dr. In jedro predmeta diskusije je prav v vprašanju, katera družbena sila, to je kateri družbeni razred in s kakšno akcijo - revolucijo (uničenje buržoaznega državnega aparata in zatiralskih razredov) ali evolucijo (ohranitev starega aparata in nadaljevanje sožilja izkoriščevalcev in izkoriščanih) more ustvariti socialistično družbo. V teli osnovnih vprašanjih so klasiki marksizma zelo jasni. Tako piše Lenin v svojem spisu «Država in revolucija» : « Proletarska država lahko stopi na mestò buržoazne države samo z nasilno revoluciji)». Že «Komunistični manifest» je nakazal delavskemu razredu pot k socializmu odn. komunizmu, ki nujno vodi « do točke, ko preide ta vojna (državljanska ) v odkrito revolucijo in si proletariat z nasilnim strmoglavljenjem buržoazije ustanovi svoje gospostvo». «Proletariat ho uporabil nadaljuje Manifest — svojo politično oblast za to, da ho iztrgal buržoaziji postopoma ves kapital, da bo centraliziral vsa proizvajalna orodju v rokah države, t, j. v rokah proletariata, ki se je organiziral kot vladajoči razred, in da ho kar najhitreje pomnožil količini) proizvajalnih sil». Že iz teli citatov je dovolj Januarja meseca je bila otvorjena v LR Kitajski 315 km dolga železniška proga na odseku Poufcl-Cegtu. Na sliki: navdušena množica pozdravlja na postaji Kvagjun prvi vlak itd) ; z uredbo osrednje vlade je bila kolektivizacija zemlje ne le zaustavljena, marveč so bili v velikem delu uničeni dotedanji uspehi na tem področju. Kot posledica teh ukrepov so se okrepili kapitalistični eie-melili mesta in vasi. Bodočnost pa bo pokazala, v koliko bo v tem pogledu popravila lo stanje uvedba komun in drugih reform. Ne moremo se strinjati z iv golavljanji in presojo vprašanj centralizacije, ki je glavni argument tretjega nadaljevanja diskusije v «Primorskem». Marksistična doktrina ne izključuje, centralizacije oblasti in proizvajalnih sredstev, kar jasno kaže gornji citat iz Komunističnega manifesta «da ho centraliziral vsa proizvajalna orodja v rokah države». V vprašanju centralizma se Lenin v celoti strinja z Marxom. In, končno, še vprašanje u-pravljenja družbene proizvod- Naraščanje brezposelnosti v ZD Vladne statistike, ki jih te dni objavil ameriški def tinan za delò in trgovini) h vijo, da je bilo v januar J1 ZDA 3.347.000 brèzposeM Samo v tem mfesecu je št*') brezposelnih, purjasfo kat", pol milijona. Dejstvo pa je, du Ste V* ki so jih dali uradni W ne odgovarjajo realnosti j pred nekaj meseci so vodi*1 dveh sindikatov CIO in M os porevali podatke o 'b'r<* selnosti, ki so jih dali dižf1 dep.irtmani. Sindikata st» takrat ugotovila,, da je' v ?" " 1 ' 'W preko 4 milijone brezpos»1 in da je treba k temu št*' prišteti Še nekaj mi lij0» delavcev, ki srt le deloma J pošteni. s.. ^ ZA VSAKOGAR NEKA) NEOPREZNA POHVALA NA nekem banketu se je že priletna dama neoprezno pohvalila Bernardu Shawu: «Moj brat ml ob vsaki obletnici rojstva daruje po eno knjigo». «Gospodična» — jo ironično zavrne ‘Shaw — «vi pa imate danes prav gotovo že lepo knjižnico». * * * NI VEROVAL VSEGA ZNANA plesalka Barberina, se je po daljši odsotnosti vrnila v Berlin na dvor Friderika Velikega, kjer so se začele takoj po njenem povratku šušljati razne precej neprijetne stvari. Končno se plesalka nekega dine obrne do Voltalrea in se mu potoži: «Pomisli e vendar, kako grde stvari govorijo na dvoru o meni Ljudje pravijo, da sem se umaknila na deželo, kjer da sem rodila dvojčka». «Nikar si ne jemljite tega k srcu» — jo tolaži Voltaire. — «Jaz sem se že davno privadil, da verujem le polovico tega, kar govorijo na dvoru». * * * ISKRENOST SLOVITI pisatelj Balzac, je nekoč okregal svojega slugo, ki je «Vedi, da je laž najgrša stvar na svetu. Svojemu bljžnjemu se ne smeš nikdar lagati». «Kaj pa vi» — mu odgovori sluga — «čim vas išče kak upnik, ml vsakikrat naročite, . naj mu rečem, da vas ni doma?» «Eh, moj dragi, upnike pa ne štejemo med svoje bližnje» ga zavrne Balzac. * * * BREZ BESED * * * turista, naj mu po-kaže 0 list. Turist, ki je sedel ravn° pri kosilu, se hoče nekoliko, šaliti z agentom in zato mu “ pomoli pod nos jedilni list n» sto potnega lista. , Ne da bi se najmanj raž»: začne agent Citati iz lista: čja glava, prašičja noga, ■ 4 ski jezik, gosja jetra, telečji gani». Ozre se nato na turista, .3 ravi «v*. mu Jedilni list in pravi redu, podatki odgovarjajo». VSI PODATKI SO ODGOVARJALI V restavracijo znamenitega turističnega središča vstopi policijski agent ter vpraša inozemskega * - * NEDELJSKI LOVCI «KAJ mi prinašaš?» — žena moža, ki se Je ravnokar n H z običajnega -nedeljske* 1 va — «Ali je morda divji «Ne, prinašam ti torto. t sem namreč odprto edino slaščičarno». * * * V KATEREM ZAPOR1; GOSPODIČNA: «Kako »> t, dar drzneš? Moj oče je P?1 j. da ubije prvega moškega' se' trie drznil poljubiti». Zaljubljenec: «V katerem ( poru pa se nahaja sedaj oče?» S SVOJO VISOKO POEZIJO JE PONESEIAPO SVETU NAŠE IME El Pr II eserna poznajo skoro vsi kulturni narodi elnvtt iju. f ljul ri li; ko »i a, k« a mer' lustri ne H ala I '•j» j IJIUII Njegove pesmi so prevedene poleg v vse slovanske jezike tudi v italijanski, francoski, angleški, nemški, madžarski, švedski, furlanski, latinski jezik in celo v esperanto Doktorja Writneéfu M3t*esé**na* , Franc« Prešeren predstavlja < svojimi pesmimi Slovence, v svetovnem slovstvu in sc uvršča oied velike umetnike romantiche dobe. Njegove pesmi so prevedene v mnoge jezike. Bratski ruski narod je. š Prešernovimi pesmimi seznanil prvič prof. Fe-dor Evgenijevič Kor.š. Ta mož », d« je Študiral na Dunaju, kjer se >dol>r jè v s pomočjo slovenskih visoke» k' sošolcev seznanil s Prešernovi-leščbf I. ki* drža' n ih ^ r In • p rodu? tekn* ri o ve f leti čja j v tu' nagr* ispcli uh i ju s" v, 110 ih ; t Islavl "krni lì efl li, M ra,v' ušel mi deli ter se zanje tako navduši, da jih je začel prevajati. V počastitev stoletnice pesnikove-K" rojstva je leta VIOL izdal v Jabrem ruskem [irevodu skoraj VS|: pesmi z obširnim uvodom. Knjiga nosi naslov : Sli kotvo re-n’ jfi hrumu Prešerna. Izšla je V Moskvi leta 1901 in ima 300 'Irani. Za koršom so prevajali Prešernove pesmi še drugi ruski, beloruski in ukrajinski prevajalci. Pesmi so večinoma objavljali v literarnih revijah in zbornikih. Znani so zlasti prevodi Vjače-Aava Nikolajeviča Sčepkina, Ja-fovevskrgu in Mončalovskega. Med Poljaki pa je Prešeren '■•arij znan, saj je doslej v njihov jezik preveden le del Krsta Pri Savici, katerega je oskrbel Prevajalec «Ir. J. Zulawsky, in Pesmi: Izgubljena vera. Kam?, E voli’ Nezakonska mati, Hčere svet, lov it katere sta v raznih listih priobčila M. Magier in J. Gnhrow- -—"I ski. Čehi pu mnogo bolje poznajo Prešerna. \ njihovem jeziku je izšel že leta 1882 prvi snopič Pesmi, ki obsega 74 strani, kakega je oskrbel Josip Penižck. S|‘ prej pa je pesnikov prija-*e»j, kritik, pesnik in jezikoslo-vee Eranlišek Ladislav Olakov-*ky objavil prevodi- nekaterih važnej5ih pesmi. 1'udi lifilguri poznajo Prešerna po prevodih nekaterih njegovih del. med katerimi je tudi Zdravljica, ki je bila že *rikrut prevedena Med bolgarskimi preva jalci Prešernovih del K. Bagrjana, ("ilingiriiv in 'imitrij Peritele jev. ki je leta “6 objavil nekaj sonetov in ("'/n' Neiztrohnjeno srce v ' vll8i Slavjanski poeti, ki je 'zita Rifa*, loto v Sofiji.1 Srbi in Hrvatje poznajo Prešerna še iz dobe ilirizma, ko je Stanko Vraz prevedel pesem Hčere svet in dva soneta; leta I8l)8 je izšel v Zagrebu prevod Krilo pri Savici, letu 1900 pa j® bil objavljen drugi prevod 'Me pesnitve, katero je izdelal istret od* rati, I Nikolaj Marjonovič. Po končani ‘prvi svetovni vojni je izšlo šo več prevodov v hrvatskem in v srbskem jeziku. Tihomir Din-kič je leta 1932 izdal Sonetni venec in Krst pri Savici, ki ju jc poleg drugih znaeilncjših pesmi objavil v zbirski, ki nosi naslov Pbsme. Polog Diukiča so prevajali Prešerna v času med obema svetovnima vojnama še prevajalci Andrija Gavrilovič, Vladimir Staniinirovič, Ljubi.ša Jankovič, G. Krklcc in drugi Tudi naši sosedje Italijani poznajo Prešernove pesmi: Kum?* Pod oknom, Prošnja, Strunam, katere je priredil prevaja lee Marranlonio. Cronin. Tudi Ivan Trinko-Zamejski je seznanjal Italijane s Prešernom. Prevedel jc devet njegovih pesmi: 1*0(1 oknom, Kum?* Nezakonska mati, Pevcu in Sonete, Nekaj prevodov j<; priredil tudi znani slavist Umberto Urha ni. Objavljeni so Itili v knjigi: Il piccolo mondo sloveno. Nadalje1 spada med italijanske prevajalec tudi književnik Luigi Salvini. Toda Prešerna so v italijanščino prevajali tudi Sloven ci: Ivan Kušar, ki je svoje prevode objavil v gdriškem listu: Il Rinnovamento. Kušar je izdal tudi knjižico Poeti jugoslavi* ki vsebuje antologije jugoslovanski h pesnikov iz renesančne dobe. Frane Pirman je objavil že leta 1881 nekaj Prešernovih pesmi ; Frane Zakrajšek pa že nekaj let prej prav tako nekaj najznačilnejših pesmi v furiati-sciiti'. V frascoski jezik sta prevajala Prešerna Miodrag Ibrovae in Veno Pilon, Slovenec Anton Sovre je priredil nekaj pesmi v latinščino, Šved Alfred Jenseu pa v svoj jezik. Nadalje so prevedene nekatere pesmi tudi v madžarski, slovaški jezik in velo v esperanto. Nedvomno pa je, ila prednjačijo nemški prevodi. To ni sir cer nič čudnega, saj je mnogo pestiti Prešeren sam nupisul naj* prej v nemškem jeziku, odnosno jih je kasneje prevedel v ta jezik. Več takih pesmi je bilo objavljenih v listu Illirischea Blati, ki je sv oj čas izhajal v Ljubljani. Kmalu po pesnikovi spirti je Izšla v Ljubljani knjižica v nemščini, v kateri so objavljene razne pesmi. Knjigo je oskrbel Avgust Dimitz. Leta 1869 je izšla v Ljubljani nemška zbirka Licder* ki jo je priredil Anton Pave, leta 1880 tudi v Ljubljani zbirka Preširen- K lan ge v prevodu Edvarda Sa mhaherja, letu 1901 pu na Dunaju Franz Prešeren, Poesien. To zbirko so oskrbeli prevajalci Petin, Funtek, von Strahi, Pesjakova, Samhaber, urednik pa je bil Dr. Fran Vidic. Pesnica Lily Novy je leta 1935 izdala prevod Franz Prešeren Ge-dichte. Poleg omenjenih so prevajali Prešernove pesmi tudi drugi. V najbolj dovršeno obliko pa jih je nedvomno povzdignil že omenjeni Anton Pace. Tudi v angleški jezik je prevedenih precej Prešernovih pesmi. Znani so zlasti prevodi L vana Zormana, našega ameriškega pesnika, in Griša Koritniku. V novejšem času pa se s prevodi Prešernovih del v angleščino ha vi zlasti Slovenec Janko Lavrin. Doslej je prevedel več kot petdeset najznačilnejših pesmi ter celotni Sonetni venec. Z Lavrinom sodelujejo tudi nekateri angleški pesniki. Prva slovenska Izdaja Prešernovih Poezij iz leta 1847 Atomska sila oldpira^loveštvu še neslutene možnosti napredka Sovjetska zveza je daleko prva v mirnodobski uporabi jedrne energije - Sedaj so dogoto-vili prvi atomski avtomobil, s katerim se bo mogoče voziti tedne dolgo s par grami urana Zadnja desetletja je člove štvo vedno bolj zaskrbljaK vprašanje, kje dobiti nove vi re energije za vedno hitreje naraščajoče potrebe moder, e dobe. Dotedanji glavni vin premog, petrolej in vodna si la, ne bi več mogli dolgo kriti teh potreb; kajti vodna sila je v nekaterih državah izkoriščena že v pretežni meri, do-čim se svetovne zaloge premoga in petroleja naglo bli-j Žajo svojemu koineu. Nekateri znanstveniki računajo, da bo človeštvo izčrpalo ta dva vira morda že v nekaj desefetjih, največ enem stoletju. Spričo te stiske Je prls.a ravno v pravem času atomska sila kot nov vir energije, ki zagotavlja preskrbo ljudi za dolga stoletja. Odkritje jedrne sile atoma predstavlja bodisi po svoji siloviti moči bodisi po svetovni zalogi surovin za njeno proizvajanje najpomembnejši dogodek v zgodovini človeškega tehničnega napredka. En kilogram urana dà enako količino energije kot 3.000 ton premoga, to je, uran daje trimilijonkrat več energije kot Skica sovjetskega avtomobila na atomski pogon. Spredaj je namesto motorja «atomska peč». Med njo in sedeži je vidna debela plošča Iz posebne, neznane zlitine, ki varuje šoferja in potnike pred nevarnimi atomskimi izžarevanji i jih :i 'dep; ino i, luaijj posel' e Št’e'| kar! štev'1 U k' insti, j VcvdS'] 'in- 'M ' brelj drž»1' i 'st» - v i '.pns.e|: a Ste' ni lij0' loma J 4j Prešernovi ulici v Kranju, v kateri je živel februarja 1849 umrl veliki pesnik IZPOLNJENE IN NEIZPOLNJENE ŽELJE MARLJIVIH BRICEV Hrta • mlela iim li lun Po vojni so dobila vodovod in elektriko, v kratkem pa bodo dobili še osrednjo vinsko klet - Slabe in drage avtobusne zveze - Vsaki vasi svojo šolo! - Glavni problem pa ostaja še vedno nerešeno vprašanje povezave Brd s tržišči Brda začnejo ob Soči pri Sl, Mavru (Gorica), se držijo slovenskih gričev, ki se vlečejb proti KrmLim, zavijejo ob cesti, ki gre pi-oti Čedadu do .občine 'Dolenje. Z, novo razmejitvijo od leta 1947 so bila Brda priključena Jugoslaviji, z izjemo nekaterih vasi, kot so Steverjan, Rutarje (Ruttarsi, Dolenje in nekaj manjših naselbin, ki so ristale še vedno pod Italijo. V preteklosti so Brda vedno gravitirala delno na Gorico, delno na Krmi«. Ti dve mesti sta bil gospodarski središči Brd: na teh dveh tržiščih so Brici prodajali in kupovali vse' potrebščine, tudi najmanjše stvari. Zaradi nove neprirodne meje so Brda odtrgana proč od teh naravnih gospodarskih .središč, kar pomeni ogromno škodo ,in veliko nepopisno težko-čo za napredek, posebno z gospodarskega vidika, za briškega kmeta. Ni nobenega dvoma, da tudi Gorica in posebno Krmin občutita pomanjkanje Bricev in njihovih pridelkov. Ko je septembra 1947 ieta stopila v veljavo mirovna pogodba. je na slavnem zborovanju v St. Petru pri Gorici vladni predstavnik Jugoslavije svečano obljubil, da bodo Brici dobili predor skozi Vrhovlje, ali danes se o predoru sploh več ne govori. Predor bi ogromno koristil, posebno zapadnemu predelu Brd. Danes se ponovno dosti govori, da bo morda prišlo do sporazuma, da bo [talija odstopila nepomemben košček zemlje pri St. Mavru in s tem bi Brda pridobila izhodišče pod Sabotinom do Nove Gorice (Solkan). Ali tudi ta pot bi le deloma izboljšala prometne vezi 44 briških zaselkov s približno 6500 prebivalci. Brez vsakega dvoma pa bi bila najboljša rešitev za Brice, ako bi se uveljavil 15 ali 20 promet Ln prosto kreta-nje ljudi, tako da bi Krmin in Gorica ponovno postala to, za kar sta bili zgrajeni — naravni tržišči svojega zaledja. Od priključitve pa do danes se je marsikaj spremenilo v Brdih. Stoletne želje Bricev, da bi imeli dosti in čiste vode so se izpolnile; novi vodovod, ki črpa vodo v 'Soči pri Plavati, jo potegne do Vrhovelj. Od tu jo razdeli potom glavne in postranskih cevi po vseh Brdih. Danes, teče bistra Soča po mnogih večjih in manjših vaseh, delo pa se nadaljuje še v preostale vasi briških gričev. Na Dobrovem, ki je postalo središče Brd, je poleg drugih objektov v gradnji velikanska in baje najbolj moderna klet v Jugoslaviji, katera bo, kot se sliši, imela zmogljivost 300 vagonov vina. Predvideva se, da bo ta objekt, ki je nedvomno velikega pomena za briškega kmeta, kbnčan v dveh letih. Kakšne dejanske koristi bodo imeli kmetje, se bo videlo v praksi. Tudi električna mreža se je raztegnila v .najmanjše vasi, ki je niso še imele, tako da ima danes tudi najmanjše briško naselje električno razsvetljavo. Zadruge kakor tudi privatni kmetje so s pomočjo «buldožerjev» .in močnih traktorjev na pravili dosti'novih vinogradov. Predvideva se, da se bo v par letih proizvodnja žlahtnega briškega vina pomnožila. Nepravilno bi bilo trditi, da zgoraj omenjena dejstva niso pozitivna in splošno koristna za vse prebivalstvo. Je pa tudi dosti negativnih stvari, ki čakajo rešitve in večjega razumevanja okrajnih in državnih oblasti. Ne bom se spuščal v splošno ekonomsko stanje v Jugoslaviji, če je dobro ali slabo, vzroki tega stanja itd. Ho- kilometrski obmejni prosti čem našteti samo nekatere stvari, ki bi bile lahko urejene. Kot sem že v zgčetku omenil, gre edina povezava Brd z večjim centrom in prvim tržiščem ter ostalimi mesti, kot so Ljubljana in druga, preko Vrhovelj, Plavej; toda ta je zelo strma in edino primerno sredstvo je avtobus; povrh vsega pa je vožnja neverjetno draga. V minulem letu se je prevoz z avtobusom za večino Bricev še podražil. Vzrok temu povišku pa je tako nesmiseln in krivičen in ne more dobiti opravičila. Pred letom je avtobus vozil iz zahodnih Brd, Neblega preko Dobrovega, Šmartnega, Vrhovelj, Plavej do Nove Gorice (Solkana). Potem je spremenil smer in sicer, ko pride avtobus na Dobrovo zavije v Vipolže, nadaljuje skozi Kozano, Šmartno itd do Nove Gorice. S tem pa je pot daljša tn slabša; koristi imata samo dve prvi omenjeni vasi. Potniki, ki vstopijo na avtobus do Dobrovega in gredo večinoma v Plave, v Novo Gorico ali drugam, ne samo zamudijo več časa, marveč morajo plačati skoro 100 dinarjev več (opravičilo temu je. da je daljša proga in se prevozi več kilometrov). Vsekakor je bila cena že prej previsoka, danes pa nima primerjave, tako da je tista slaba in edina vez danes tudi s finančnega vidika na slabšem. Druga zadeva se tiče osnovnih šol, ki so bile letos po več vaseh ukinjene (o tej zadevi je «Delo» že pisalo) z utemeljitvijo, da se bodo u čenči več naučili, če obiskujejo enorazredino šolo. V praksi pa se je izkazalo to, kar smo že mi predvidevali, da otroci iz oddaljenih vasi v slabem vremenu ne gredo v šolo; saj jim tudi ne more nihče zameriti. Naj bii v de- žju in mrazu hodili malčki od rt let in tudi starejši 5 do 6 kilometrov daeč v šolo? Do kler se ne izboljšajo prevozna sredstva, nedvomno še vedno velja geslo: vsaka vas svojo šolo! To bi morale upoštevati današnje oblasti. Tretja stvar je ta, ki še vedno precej razburja briškega kmeta, da mora dostavljati prošnjo, čakati na dovoljenje ter plačati dolo- Sotovo je, da se premog. Zaloge urana in torija (edina dva elementa, iz katerih je doslej uspelo pridobivati energijo) predstavljajo po dosedanjih kalkulacijah le stotridesettisoči del svetovnih zalog premoga in znašajo po teh cenitvah okrog 25 milijonov to-n urana in en milijon ton torija. Vendar predstavlja ta zaloga spričo toliko večje količine energije, ki jo spraščata uran ln torij, 24-krat večjo energetsko vrednost kot pa zaloge premoga. Pomisliti pa je treba, da sta uran in torij kot najlažje cep-ljiva šele prav dva elementa, iz katerih se je doslej posrečilo dobiti energijo. Toda teoretično bi bilo mogoče cepiti tudi vse ostale elemente, tako da pravzaprav hodimo po neizčrpnih kupih atomskega goriva. reaktorjem, le da je mnogo manjša. Majhne količine urana spraščajo velikanske količine toplote, ki raztopi svinec, ta pa greje vedo. Vodni hlapi, ki se potem zopet zgoste v vodo, ženejo malo turbino, ta pa poganja diferencial kot pri običajnih avtomobilih. Atomska peč razvija 2.500,000-krat večjo energijo kot navaden avtomobilski motor na bencin. Tako bo mogoče z nekaj grami urana potovati z atomskim avtomobilom nepretrgoma več tednov. Na podlagi te važne iznajdbe bo v kratkem mogoče uporabiti atomske peči tudi za gna-nje lokomotiv, ladij in letal, kar bo temeljito revolu» cioniralo ves dosedanji promet. Predvsem bodo ta vozila mmogo hitrejša, poleg tega pa bodo imela mnogo večjo koristno nosilnost, ker bo odpadel velik tovor za premog odn. za bencin; s tem se bo akcijski radij vozil bodočnosti povečal praktično skoro na neomejeno razdaljo. Tako se je človeštvo približalo za nov velik korak svojim davnim fantastičnim sanjam, poleteli v vsemnrje ter obiskali naše najbližje sosede, Mesec, Mrs, Venero in druge planete ter odgonetiti njihove tajne. Tretji element, iz katerega je tudi že uspelo dobiti njegovo silpvito zalogo energije, je vodik (hidrogen), loda to, žal, le v, moriine namene z u- čeno pristojbino, ako hoče posekati za svoje potrebščine malo drv ali kole za trte in podobno. Oblasti nočejo razlikovati, da v Brdih ni gozdov, razen Kožbanskega kota. £akon, ki je koristen in potreben za kraje, kjer v resnici obstajajo gozdovi, postane nesmiseln in v oviro tam, kjer obstojajo samo «frate». Tudi davki, čeprav je bila storjena neka reforma obdavčevanja, so še vedno previsoki in delajo še precej skrbi pridnemu briškemu kmetu. Kot zadnje naj omenim, da se je v zadnjem času uredila kočljiva zadeva briških kolonov, raznih baronov in veleposestnikov. Ta ureditev določa vsem bivšim kolonom, da so postali gospodarji hiše in enega in pol hektarja zemlje. Ostala zemlja približno 209 hektarov je pripadla no vbustanovljenemu državnemu posestvu, na katero so vabljeni za obdelavo vsi bivši koloni, ki bi uživali približno i-ste ugodnosti kot delavci v tovarnah. Ta rešitev ni zadovoljila vseh briških kolonov. Na podlagi zadnjih ukrepov bodo Brda s svojimi 44 naselji tvorila svojo komuno, ki je baje ena najmanjših v Sloveniji s sedežem v Dobrovem. To so dobre in slabe stvari sončnih Brd in pridnih Bricev, ki potrpežljivo, vztrajno in zavestno, v veselju in žalosti čakajo boljših časov! Briški rojak stvaritvijo prve vodikove superbombe. Ce pa bi se posrečilo najti način za mirnodobsko uporabo cepitve vodikovega atoma, bi pri pretve-ritvi enéga kg vodika v helij dobili 87ti milijonov kilovatov električne struje. Prav bo sčasoma, z napredkom znanosti in tehnike posrečilo pridobivati e-nergijo za mirne namene tudi iz vodika, kakor tudi iz o-stalih elementov, tako da bo človeštvo preskrbljeno z energijo za večne čase. Najvažnejše področje izkoriščanja cepitve atomskega jedra je nedvomno pridobivanje energije. to je toplote in elektrike. V tem pogledu je daleko pred vsemi ostalimi državami Sovjetska zveza. Ze pred mnogo meseci je zgradila prvo elektrarno, ki jo žene atomska energija, z zmogljivostjo 5.000 kilovatov. Sedaj pa že gradi drugo podobno elektrarno s 100.000 kilovatov zmogljivosti. Glede atomskih e-lektrarn so vse ostale države zelo zaostale za ZSSR. Tako bo Anglija dogradila svojo prvo atomsko električno centralo v najboljšem primeru šele konec leta 195ti; vse ostale države, vštevši, Ameriko, še mnogo kasneje. Te dni je prišla iz Moskve vest, da je sovjetska znanost dosegla novo znamenito zmago na področju mirnodobske uporabe jedrne sile. Profesorju Rornadinu, nagrajencu s Stalinovo premijo in enemu najznamenitejših sovjetskih fizikov, je uspelo zgraditi prvi avtomobil na atomski pogon. Prvi poskusi z novim vozilom so odlično uspeli. Namesto bencinskega motorja ima to vozilo takozvano «atomsko peč», ki je podobna atomskim ZA MASE KMETE Borba proti zajedalcem Dolenj«*« tyodha a Ulabuku aže Pj ravn» toliko > muj list n» sta: sa, v«! ■lečji * ista, , vi «vs laijo». iVCl „ — v P' moka1" SSa rt o. ino POR1' ,:•/*/ ega, » I. _ :erem , ledaj Božični prazniki 19.54 Dragi Tune ! Zelo mi je J'*'1* žal, ,1« prejšnji četrtek nisem bil doma 'n ti nisem mogel osebno voščiti veselih praznikov. Poleg tega *ein prepričan, ila si imel v programu plačati mi dobro kavo, kateri, mi je tudi zelo žal. R„š pn drugič to popravil. Sedaj bi li lahko pismeno voščil in pismu bi bilo že enee. Da pa uporabim do konca papir, li napišem, kaj se 'ni jv vse zgodilo, odkar sem sel tisti nesrečni četrtek v rTrsl * Maro po klobuk! D«, 'in, dragi Ione, si prav čital: kupil V|,,n sl klobuk, oz. razmere so me speljal,, do tega, d a sem K" moral kupili! Najbolje bo. da ti vs<; po vrsti napišem. , Dan pred božično vil jo sem se napotil z zaročenko v V?« po klobuk. Se sedaj si belini glavo, češ kdo ml je za-|"čil v glavo žel jo po klobuku. Do tistega 'četrtka sem bil s 1 strani kar normalen fant in, ko sem kaj potreboval za na * 7». sem si kupil pošteno kupo. Pozneje pa sem, bodisi pod , V'vom staršev, bodisi Mure ali pa iž zavisti ilo študentov, ' So pokrivali svoje prazne glave s klobukom, prišel do 'Tut, da si tudi jaz nabavim tako čudno in smešno pokrivalo. -Ko sva (jaz in Mara, namreč, ne klobuk) dospela v mesto, z'1,1 takoj silil v prvo klobučarnri. ki sva jo srečala, da bi adevt) čimprej odpravil (hal seth se, da bi se v zadnjem tre-ylku skesal!), Mara me je pa pregovorila, naj obiščemo še 7"ge trgovine. Ko sva obredla polovico mesta, sva se končno vS|uv|la pri eni izmed štirih klolmčarn na Kurzu. Vstopil sem h() ,*.rKov i no in prvi vtis, ki sem gn dobil, je bil strah preti V|'"" neznanim. Najbrž se lo godi vsakemu, ki stopa v trgo-iie'"' s‘ PTt,ič jemlje klobuk. Beg mi je preprečil sunek ztie Mare v rebru, ki me je natii brezsrčno pahnila do go-'Podarja. . ,K° evg gia trg0vine, sem imel na glavi siv klobuk! Pravzaprav sem si bolel vzeli nekega drugega rjavobe-lega, a svoje želje nisem mogel uresničiti in sem se, hočeš nočeš, moral uklonili etično-okusno-tehničnim nasvetom Mare in gospodarja trgovine. Ko sem stopil na ulieo s listo čudno posodo na glavi, sem se počutil zelo žalostnega in nesrečnega. Vtis, da se vse mesto smeje za mano, me ni zapustil, dokler se nisem znašel v kinu s klobukom na kolenih. Medtem ko je Mara mirno uživala film, sem jaz delal in razdiral načrte za svoje obnašanje v krogu znanih ljudi. Zadeva je. bila resna in sem jo zalo tudi resno prerešetal. Prišel sem končno do zaključku, da bom moral prezreti vsak šaljiv dovtip mi račun svojega klobuku; moj «motto» je postal: «Me ne frego». Na žalost ni vse poteklo po mojih računih! Ker sem »i upal s klobukom po vasi samo v poznih urah zvečer, sem z lahkoto odbil šaljive napade redkih prijateljev, ki sem jih srečal. Nit dan božiča pa se je vest o mojem novem klobuku že razširila pu vasi. vendar ni prišlo do nobenih hujših incidentov, .ker sem klobuk pustil do večera doma. Oh osmih zvečer, po večerji sem se s klobukom na glavi poslovil od svojih. Mati in oče sta uvidela nevarnost, ki ji grem tako pogumno naproti, zalo sta me blagoslovila. Oče mi je vtaknil v žep britev ! Še nisem niti prišel na glavno cèsto, ko se je dogodil prvi incident, K. ri v da je bila moja, ker nisem bil prej obvestil ubogi Kattiee. Dejstvo je, da je kar obstala, ko me je zagledala. In I» še ni bilo najhujše: hudo je bilo to, da ni hicikel, na katerem je sedela, prav nič obstal in jo je mahnil naprej kar naravnost v zid ! Kljub temu du ni prišlo do hujših poškodb in da mi je Katriea kmalu odpustila, me je dogodek zelo pretresel, Ko sem po dvournem obisku pri Mari končno vstopil v gostilno «pri Petelinčku», sem se takoj zavedel svoje popularnosti v vasi. Največ je seveda pri tem pretrpel klobuk, ki je taval z glave na glavo po vsej gostilni in je končno prišel do mene ves masten od potnih rok, ki so ga vsega pretipale. Pa tudi plašču se je dogodilo nekaj podobnega, ker imajo moji prijatelji navado, da me z nečistimi rokami «šlatajo» -v znak prijateljstva po hrbtu in po ramenih. Vsekakor ni bila stvar še tako tragična, kljub temu da sem moral plačati več litrov vina veseli družbi, da bi s tem poudarili važnost velikega dogodka. Najhuje pa je šele prišlo, ko sem se z dvema prijateljema v jutranjih urah vračal domov. Poldi in Edi sla dobra prijatelja, a včasih pretiravata. Komaj zunaj iz gostilne je Poldi udaril po mojem klobuku in se glasno zakrohotal. Bil sem truden, zaspan in malce okajen. Ko je ditigič udaril, sem le zagodrnjal. Ob tretjem udarcu sem ga slovesno opomnil, da sem pripravljen na protinapad. Četrti udarec je priletel na hrbet, zalo sem še tokrat spregledal in nadaljeval pot. Peti udarec na klobuk me je vendar razdražil in sem se pridno lotil z nogami spodnjega dela njegovega hrbta. Upal sem, da bo stvar s tem zaključena, zato se nisem več zanj brigal. Storil sem slabo, ker me je kmalu dohitel in, ne da hi kaj pomislil, mi pripeljal dve zaušnici, da sem ostal kar trii. Ko sem prišel k sebi, je bila prva moja misel pogledati za klobukom: stal je še na glavi! Da bi bil na varnem, sem ga položil na glavo Ediju in sem se takoj nato lotil Poldeta. Da ne hi Edi zopet posredoval, hi ga bil zadušil. Po enourni diskusiji smo se vendar razšli. Ze se je danilo. Oprezno sem vstopil v sobo, da ne bi zbudil staršev. Predno sem ugasnil luč, sem si še enkrat dobro ogledal klobuk: ni bil prav nič poškodovan! Ugasnil scin luč in spravil glavo pod odejo. Predno sem zaspal, sem prišel do spoznanja, da sem v tisti razgibani noči vzljubil svoj klobuk, na katerega sem postal kar ponosen! Takšna je zgodba o mojem klobuku. Oprosti mi. če lem te dolgočasil. Bodi mi pozdravljen ! Tevže, Domotožje kitov Na zasedanju oruštva «Bri-tish Association» v Oxfordu je S. G. Brovvn od Britanskega oceanografskega zavoda poročal v odseku za zoologijo, da je z zaznamovanjem kitov lahko ugotovil, da se takozva-ni grbasti kiti, po selitvah v toplejše morje leto za letom vračajo vedno na isto področje v Antarktiki. Kite je zasnamoval s cevko iz nerjavečega jekla, katero je izstrelil vanje iz posebnega topiča. Te cevke so našli lovci na kite v njihovih truplih, ko so živali ujeli in razkosali. Od antarktične lovske sezone na kite v letu 1932-1938 dalje so v južnih morjih zaznamovali nad 5.000 kitov. Med drugim so ujeli doslej tudi kita, ki je imel 19 let staro znamenje. S tehniko zaznamovanja so dobili neizpodbiten dokaz o selitvah posebne vrste kitov v toplejše vode pozimi, radi pa-r.'enja, in od Ekvatorja proti hladnejšim vodam poleti, kjer iščejo hrano. Kitolovska področja v Antarktiki so razdelili na več delov, tako da vsebuje vsako področje določeno število teh živali. ‘Pri tem so lahko ugotovili, da se «grbasti» kiti vsako leto vračajo vedno na isto področje. Napredno gospodarstvo zahteva, da mu znanost nudi vedno boljša in učinkovitejša sredstva za bofbo proti zajedalcem, ki povzročajo ogromno škode posameznim kmečkim gospodarstvom in celokupnemu svetovnemu gospodarstvu na splošno. V zadnjih letih je znanost napravila orjaške korake na področju borbe proti najrazličnejšim zajedalcem; potrebno pa je, da se kmetje upoznajo vsaj z glavnimi sredstvi, ki mu jih znanost in industrija nudita v o-brambo kmetijskega pridelka. Ker je nemogoče v enem članku obširno obravnavati ta problem, smo se odločili, da uvedemo stalni kotiček v naši rubriki, kjer bomo po I>otrebah in letnemu času o-bravnavali problem borbe proti enemu ali drugemu zajedalcu. Mislim pa, da bi bilo potrebno, da se vsaj v velikih potezah upoznamo z glavnimi skupinami zajedalcev gojenih rastlin in z glavnimi sredstvi, ki so na razpolago kmetom za uspešno borbo proti zajedalcem. Zajedalce delimo- v glavnem v dve veliki skupini: l. rastlinskega izvora; 2. živalskega izvora. Med rastline, ki so škodljive kmetijskim rastlinam, štejemo razne bakterije, ki povročajo gnitje ali slično razpadanje življenjskih delov rastlin. Bakterije so zelo majhna živa bitja, ki jih lako vidimo samo pod mikroskopom. Tudi ogromno število glivic škoduje rastlinam in lahko rečemo, da te glivice povzročajo največjo škodo pitanim rastlinam. Škodljive so tudi nekatere rastline kot deteljna prede-nica in omela. Ogromno število živali škoduje rastlinam, ki jih kmet neguje na polju ali na vrtu. Največje število živali, ki so škodljive rastlinam, najdemo med žuželkami, katere takoj spoznamo po številu nog. ker vse žuželke imajo tri pare nog. Škodljivi so tudi neki mehkužci in predvsem polži. Med škodljivce lahko prištejemo tudi nekatere živali s toplo krvjo, kot na primer divje zajce, nekatere vrste ptic, ki uničijo veliko količino zrna in jagod. Škodo ptičev poznamo v največji meni ob setvi, ko odnesejo ogromno število semena. Na splošno pa moramo ptice šteti med koristne živali, ker uničijo ogromno število škodljivega mrčesa. Znanost daje vedno večjo pažnjo zajedalcem škodljivega mrčesa, ker ti lahko veliko pripomorejo k omejitvi škodljivcev. Nekatere vrste škodljivcev so bile skoro popolnoma odpravljene tem, da so uvozili ali omogočili razvoj velikemu številu zajedalcev škodljivega mrčesa; in škodljivci so skoro popolnoma podlegli. Na primer lahko štejmo med naše zaveznike žuželko, ki jo poznamo pod imenom «pika polonica», ker ta mala žir valica uniči ogromno število škodljivih žuželk. Borba proti zajedalcem pitanih rastlin se vodi v glavnem potom kemičnih snovi, ki jih potrosimo, v obliki prahu ali razpršimo v tekoči zmesi nad rastlinami,, ki jih hočemo ščititi. Proti zajedalcem rastlinskega izvora rabimo predvsem raztopino modre galice, žveplo in še ratne druge novejše kemične preparate. Zajedalce živalskega izvora uničimo z uporabo raznih strupov, kot so na primer svinčeni arzenal in preparati na podlagi nikotine. Najnovejši preparati na podlagi DDT, «Gamesano» ali «Aldrin» so učinkovitejši, ker umorijo žuželke, ne da bi biti škodljivi za toplokrvne živali. O borbi proti raznim škodljivcem kot tudi o pravilni upofabi kemičnih proizvodov, ki jih ima kmet na razpolago, bomo obširno pisali v naslednjih številkah našega lista. SEJANJE Z LETAL PROTI PUŠČAVAM Znanstveniki ameriškega poljedelskega ministrstva so izdelali načrt, po katerem bodo iz letal posejali velika gorata področja, ki so postala neplodna zaradi erozije in suše in s tem obnoviti vegetacijo. Načrt bodo najprej izvedli v Idahu, Nevadi, Utahu. Koloradu, Novi Mehiki, Arizoni, Kaliforniji in Oregonu. * * « TURČIJA BO SAMA IZDELOVOLA TRAKTORJE V Turčiji so ustanovili družbo za izdelavo poljedelskih strojev z osnovno glavnico 20 milijonov turških lir. Nova družba bo izdelala na leto že 5.000 traktorjev. Tovarne družbe bodo pospešile mehanizacijo kmetijstva in bo Turčija tako lahko povečala svoj izvoz pšenice in boma-ža. * * * RIBJA JETRA ZA USPESNO VALJENJE Neki znanstvenik Texaàke-ga kmetijskega in mehaničnega kolegija je odkril v koncentratu ribjih jeter novo snov «faktor L», ki kot dodatek h kokošji piči poveča normalno nesnost oplo jenih jajc. Ker utrpijo ameriški pe-rutninarji na leto skupno škodo okoli 35 milijonov dolarjev s tem. da dajo valiti tudi neoplojena jajca —- obl čajno se odpre le 68e'o valje-nih jajc — lahko spoznamo gospodarski pomen odkritja, če bodo lahko «faktor L» izolirali in pridobivali v trgovskem obsegu. * * * Kratek nasvet Ker živina rabi precejšnje količine fosforja, in to predvsem mlade živali, kot teleta ln mladi prašiči, je u-mestno, da podkladamo živini fosforjevo kislo apno. takozvano klajno apno. Dobro klajno apno vsebuje približno 40-420’« v želodčnem soku raztopljive fosforne kisline. Dnevno podkladamo živini 1-3 velike žlice klaj-nega apna. Količina je odvisna od velikosti živali, kateri podkladamo. Jutri, v nedeljo 13. t. m. ob 11. url bo pred pokopališčem pri Sv. Ani Prillava 53. «metiiii ilavki Minarla 1902 Govorila bosta člana Tajništva Delavske zveze - CGIL tiv. Bonomo Tominez in franc Gombač Upravičene pritožbe barkovljanskih ribičev 'V Barkovl }6h imajo končno novo ribarnico ki je bila zgrajena s strani občinske uprave po številnih intervencijah naših svetovalcev v občinskem svetu in prizadevanjih' pri u-pravi. Poleg ribarnice je tudi primerno skladišče za shrambo ribiških mrež in drugih predmetov, ki jih rabijo pri ribolovu. Ni dvoma, da so Barkovlja-ni zadovoljni z novo ribarnico. Isto pa bi ne mogli trditi, kar se tiče barkovljanskih ribičev, ki jim še do danes ni bilo dano na razpolago skladišče, da bi lahko shranili svoje mreže. Zato se ribiči upravičeno pritožujejo in sprašujejo, kaj čaka občina z otvoritvijo skladišča oz. shrambe? Sedaj morajo držati svoje mreže, ki predstavljajo dragocen kapital, v leseni, napol strohneli baraki, kjer niso varne pred tatovi. Dvakrat so jih neznanci že poskušali ukrasti in, če se občina ne odloči, da jim atavi v kratkem na razpolago skladišče, bodo utrpeli ribiči občutno škodo. Nabavite «Ljudski koledar 1955» V prodaji je Ljudski koledar 1955. Skupno z njim se prodaja ir ena knjiga in sicer «Voloko-lamska cesta» za skupno ceno 300 lir. Iz porodil, ki Jih dobivamo Iz raznih krajev, je razvidno, da sta obe knjigi zelo hvaležno sprejeti 4n da poosod naši ljudje radi segajo po njih. To je tem bolj razveseljivo tudi zato, ker se je izdajateljica Ljudskega koledarja zlasti letos morala boriti z Izredno velikimi težavami, pred-no Je knjigo lahko izdala. Založnica ima na razpolago Se nekaj desetin izvodov, zato tisti, ki knjig iz katerega koli razloga Se niso prejeli, Jih lahko nabavijo tudi neposredno pri njej t. j. v Domu pristaniških delavcev v Trstu. Ker pa je knjig zelo malo na razpolago jim svetujemo, naj poh I t e. Založništvo vljudno prosi vse razprodajalce v mestu in na deželi, naj iimprej pripravijo o-bračune in Jih izrote tovarišem, kit Jih bodo obiskali že v teku prihodnjega tedna. Posebno prosimo tiste, kt eventualno niso oddali vseh knjig, naj to nemudoma sporOie, kar bo omogočilo, da bodo morebitne preostale knjige poslane drugam. Ali bodo podražili tramvaj ? Iz govoric, ki si vedno bolj utirajo pot v javnost, izhaja, da namerava baje občinska u-prava predlagati na prihodnjem zasedanju občinskega sveta, povišek tramvajskih tarif in sicer za 5 lir pri listku. Baje je o povišku že razpravljal ožji odbor na svoji zadnji seji. Tako bi hotela občina z novim bremenom, ki bi šlo seveda na rame prebivalstva in Se posebno prizadelo delovne sloje, kriti vsaj deloma primanjkljaj Acegata. iiimiimi um zim v simi a urim umi inni n iriiimn V ponedeljek so stavkali 3 ure v vseh ladjedelnicah CRDA - Vedno večja udeležba pripadnikov DZ - Delegacija iz Konopljarne se je vrnila iz Rima - Takojšnje zanimanje naših svetovalk - Odpusti v podjetju Sartori Akcija kovinarjev CRDA za povišek plače in ureditev plačila za akordno delo ter dosego drugih zahtev, se stopnjuje. V ponedeljek so v podkrepitev svojih zahtev stavkali 3 ure v ladjedelnicah Sv. Marka, Sv. Roka, Tovarni strojev in Arzenalu. Z navedeno stavko pa so kovinarji hoteli istočasno poudariti svojo zahtevo za poživitev tržaškega gospodarstva in očuvanje demokratičnih svoboščin v tovarni. Tudi v tej stavki je prišla še bolj do izraza strnjenost in borbenost kovinarjev. Pripadnikom Delavske zveze so se tokrat v še večjem številu pridružili v stavki pristaši Delavske zbornice in neorganizirani, kljub razbijaštvu njenega vodstva. Popoldne so imeli stavkajoči v Kinu ob morju zborovanje. Tudi tokrat so se m prali sestati v zaprtem prostoru, ker je policija odbila dovoljenje za zborovanje na prostem. S tem nedemokratičnim stališčem so oblasti še enkrat grobo kršile prevzete in podpisane obveze, da bodo u-pravljale naše področje, spoštujoč Vseobčno deklaracijo o človeških pravicah, ki govori o svobodi združevanja in je izrecno omenjena v Londonskem sporazumu. Sicer pa ne bodo policijske prepovedi m ne strahovanja ravnateljstva CRDA ter manevri voditeljev DZ niti najmanj uklonili kovinarjev, ki so odločeni da nadaljujejo svojo borbo. Iz Rima se je vrnila delavska delegacija iz Konopljarne, ki je intervenirala pri ministrstvu za delo skupno s CGIL in drugimi sindikati. Ker niso prejeli delavski predstavniki povoljnega odgovora, je CGIL še enkrat intervenirala in sicer pri ministrstvu za industrijo in podtajniku za bilanco. Po povratku iz Rima so delavke intervenirale tudi pri vseh občinskih svetovalkah. Tov.ci Bernetiéeva in Weisso-va sta poslali še isti dan brzojavko ministru Vigorelliju v svrho njegove intervencije za rešitev- vprašanja nakazila jute. Razen tega je tov. Bernetiéeva poslala v torek vladnemu komisarju pismo s kate-posredovanje v Rimu, da se rim urgira njegovo ponovno zadeva vendar enkrat reši. Tudi problem podjetja KOz- V DEVINU SPLOŠNO ZGRAŽANJE LJUDSTVA Slovenski napis tarča šovinizma V Devinu imamo že drugi primer —in to v razmeroma kratki dobi — nizkotnega šovinističnega . izbruha proti Slovencem. Nekaj dni po prihodu italijanske uprave na naše področje je bila na trgu seveda v nočnih urah, nasilno odstranjena deska s slovenskim napisom «Pot k morju». V noči med soboto in nedeljo pa je neznani «junak» premazal s človeškim blatom slovenski napis na deski, ki jo je občinska uprava zapel postavila. Zanadi novega rječuvenega dogodka je zavladalo v vasi splošno ogorčenje in zgražanje in to ne samo med Slovenci, marveč med vsemi demokratičnimi Italijani, ki se zavedajo, da taka dejanja gotovo ne pripomorejo k medsebojnemu mirnemu sožitju. Oseba ali osebe, ki so padle tako nizko, gotovo nimajo in ne morejo imeti nič skupnega z italijanskim narodom in njegovimi tradicijami kulture. Vaščani so tolmačili svoje upravičeno ogorčenje v posebni resoluciji, ki jo je vaška delegacija izročila v ponedeljek na prefekturi s prošnjo, da se čimprej določi sestanek predstavnikov vseh političnih skupin Devina z vladnim komisarjem dr. Paiamaro. Na vsak način — in ne glede na izid sestanka — smo mnenja, da bi morale policijske oblasti posvetiti nekoliko več paž-nje, da se take ostudnosti in šovinistični izpadi ne bi ponavljali. Policijskih sil gotovo ne primanjkuje. Vsebina predložene resolucije je naslednja: «Prebivalci iz Devina, občina Devin-Nabrežina, Slovenci in de- mokratični Italijani, ogorčeno protestiramo proti nezaslišanemu dejanju: V noči med soboto in nedeljo, 6. febr. t. I. so neznanci ponovno na podli način z odpadnim blatom umazali tablo s slovenskim napisom «Pot k morju», ki stoji na trgu v Devinu. Mi Slovenci, pripadniki vseh političnih skupin, skupno z naprednimi Italijani iz Devina odločno zahtevamo, da se temu Šovinističnemu izzivanju, ki vzbuja sovraštvo med tukaj živečimi prebivalci, napravi konec in tozadevne krivce kaznuje, kakor to določa točka 3. Posebnega statuta, s katero Je podžiganje nacionalne mržnje prepovedano In kaznivo. Prebivalci iz Devina» Prijava dohodkov 1954 Finančna intendanca je že zače'a razpošiljati davkoplačevalcem obrazce za prijavo dohodkov v letu 1954, ki morajo biti izpolnjeni na podlagi Vanonijevega zakona do 31. marca t. I. Opozarjamo, da je 31. marec zadnji rok za predložitev prijave in da slednji ne bo podaljšan. Zveza malih posestnikov bo, kot vsako leto, imela tudi letos na razpolago strokovnjaka ki bo izpolnil prijave in dal vsa potrebna pojasnila. Opozarjamo člane Zveze malih posestnikov ter vse davkoplačevalce, naj ne čakajo na zadnje dni za izpolnitev in predložitev prijave, zainteresirani naj se čimprej obrnejo do Zveze malih posestnikov v ul. Zonta 2, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila in Jim bo prijava sestavljena. NOGOMETNO PRVENSTVO V 18. kolti prvenstva, ki se je igralo v nedeljo, so bili rèzUltati naslednji: Atalanta -Spal 0-0, Bologna - Torino 4-1, Cataničp - Fiorentina Ort, Inter - Udinese 2-2, Juventus Pro Patria 4-2, Napoli - Genoa 3-1, Roma - NoVara 5-3, SantpdoHa - Lazio 0-0, Triestina - Milan 4-3. Lestvica je naslednja; Milan 28 točk, Bologna 26, Fiorentina 24, Roma 24, Juventus 21, Inter 20, Napoli, Udinese, Torino po 19 točk, Catania 17, Genoa 17, Sampdoria 16, Atalanta 16, Triestina 15, Lazio 12, Novara 12, Spal 11, Pro Patria 8. Jutri bodo naslednje tekme: Torino - -Atalanta, Catania -Bologna, Novara - Fiorentina. Spal - Inter, Lazio - Juventus, Udinese - Napoli, Genoa -Roma, Milan - Sampdoria, Pro Patria- Triestina. TRZASKI SPORT Tržaško nogometno prvenstvo Rezultati nedeljskih tekem : Prlstaniščniki-Costalunga 1-0, Rozandra • Kolonje 2-2, Pri- morje P. K. » Trebče 2-1, Sv, Barbara - Ambrosiana 3-1. Lestvica je naslednja. Pri-staniščniki 17 točk, Primorje P. K. 17, Rozandra 17, Sv. Barbara 9, Costalunga 8, Ko-lonja 8, Trebče 6, Ambrosiana 2. Spored jutrišnjih tekem: Pristaniščniki - Kolonja, v Bo-1 juncu ob 10.30; Sv. Barbara-Trebče, v BoljUncu ob 12.30; Ambrosiana - CostalUnga, v Boljuncu ob 14.30; Primorje P. K. - Rozandra, v Trebčah ob 14.30. Sestanek za košarko Predsedniki športnih društev in načelniki odsekov za košarko So vabljeni na sestanek, ki bo v ponedeljek 14. t. m. ob 19. url na sedežu v ul. Canova 25. Razpravljalo se bo o bodočem delovanju te panoge športa v novi sezoni DROBNE ŠPORTNE VESTI ST. MORITZ — S skokom na 73 m je finski smučarski skakalec haaksOnen postavil nov rekord olimpijske skakalnice v St. Moritzu. Rekord je bil postavljen v teku drugega mednarodnega tekmovanja v skokih, ki je bilo prejšnji teden. Prejšnji rekord 75.5 m je imel Norvežan Blrger Ruud. Jugoslovan Janez Polda se je na teh tekmah plasiral na 11. mesto s skokoma 67,5 i n 66 m Albin Rogelj je dosegel 14. In Jože Zidar 16. mesto. A ROSA— V smučarskih skokih je zmagal olimpijski prvak Arfim Bergmann z 215,5 točkami. Jugoslovana Janež Polda in Albin-Rogelj sta zasedla 7, in 8. mesto z 201,5 oziroma 200 točkami. CORTINA D’AMPEZZO — Danes se začnejo mednarodne smučarske ---tekme , ki bodo trajale do ponedeljka. Tekem se bodo -udeležili med drugimi tudi smučarji iz Sovjetske zveze in Poljske, ki so že približno teden dni v Gortini. MlLAN Znani italijanski kolesarski dirkač Gino Rartà-II, je izjavil nekemu tedniku, da se definitivno umika (z športnega udejstvovanja in da še‘bo odslej posvetil izključno zasebnim poslom. mann se Vleče v nedogled). Sedaj je zadeva v preučitvi komisije vladnega komisariata za posojila. In slednji so delavci Kozmanna naslovili s svojega zborovanja resolucijo, v kateri je obrazloženo njihovo izredno težko finančno stanje ter poudarjeno priporočilo, naj se nikakor več ne odlaša in zavlačuje rešitev perečega vprašanja. Ista resolucija je bila poslana tudi vladnemu komisarju. Podjetje Sartori, ki dela za račun Aquile, je te dni odpustilo 50 delavcev zaradi pomanjkanja dela. Podjetje Cam-bissa pa je zaenkrat preklicalo za nedoločen čas prvotno najavljene odpuste in to na posredovanje sindikalnih organizacij. Na zadnjem sindikalnem aktivu, ki je bil v torek, je bilo sklenjeno, da se, izvede posebna kampanja za obnovitev izkaznic in včlanjevanje v Delavsko zvezo-CGIL. Razen lega je bil odobren tudi predlog za kampanjo nabiranja prispevkov v znesku 1 milijona lir za finančno utrditev navedene sindikalne organizacije. Soglasno je bila odobrena tudi resolucija, ki zahteva uničenje vsega atomskega orožja in poziva delavce na enotno borbo proti vojni. Dobro obiskano zborovanje upokojencev V nedeljo dopoldne so imeli upokojenci vseh kategoriji zborovanje v Kinu ob Morju. Izredno velikemu številu udeležencev je govoril član vodstva Italijanske zveze upokojencev - CGIL tov. A del lo Ferrara, dočim je imel otvoritveni nagovor tov. Žbogar -Brocchi. Tov. Ferrara je prikazal v jedrnatih obrisih težko stanje te kategorije delovnih ljudi, ki so dali vse svoje moči in sile v dolgih letih težkega dela in jim še danes ne priznajo niti toliko, da bi se lahko vsaj skromno preživljali. V svojem poročilu se je dotaknil vseh še nerešenih vprašanj upokojencev, med temi tudi zgrešenega računanja revalutacije pokojnin s strani INPS. Govoril je tudi o zdravniški oskrbi upokojencev, za katero je bil že pripravljen osnutek, ki je pa še vedno na mrtvi točki. Nakazal .je nadalje vprašanje 13. mesečne pokojnine za tiste, ki je še ne prejemajo, ter vprašanje me- sečnega nakazila za upokojence brez pokojnine. Po poročilu se je vnela živahna in široka diskusija. Razne intervencije so pokazale tragično sliko življenjskih razmer upokojencev, za katere ne kaže vlada niti najmanjšega razumevanja. Izglasovana je bila tudi resolucija, v kateri so naštete zahteve upokojencev vseh kategorij. Resolucija pooblašča obenem CGIL in Delavsko zvezo, da se še nadalje zavzemata pri merodajnih o-blasteh za potrebe in zahteve prizadetih. Razen tega je bilo sklenjeno, da se bodo organizirali posebni sestanki upokojencev poedinih kategorij. Pristop ZMP v odbor za prosto cono Na zadnji odborov! seji, je Zveza malih posestnikov skle nila pristopiti v tržaški odbor za prosto cono. Dne 4. februarja je navedeni odbor sporočil tajniku ZMP, da je bil pristop odobren in zelo cenjen. Zvezo malih posestnikov bo v odboru za prosto cono zastopal Dušan Kodrič. 10. OBLETNICA smrti lov. Matjašiča Jutri, Ì3. t. m. poteka deseta obletnica mučeniške smrti borca proti fašizmu, za svobodo in socializem tov. Marija Matjašiča - Milana. Tov. Ma tjašič se je že od mladih let udejstvoval v delavskem gibanju, organiziral in vodil bar-kovljansko mladino- v borbi proti fašizmu in nacizmu, pretrpel vrsto let v fašističnih ječah in bil do zadnjega trenutka vedno v prvih vrstah sil osvobodilne borbe. Barkovljanski rojaki se bodo danes s svečano proslavo oddolžili njegovemu spominu Proslava bo -ob 20. uri v Prosvetnem domu pri Rumeni hiši, kjer bosta govorila tov. Krečič Venček in zastopnik 1K naše Partije. Ob t|ej priliki bodo razdeljene tudi nove iz-kanice KP za 1955. Sodeloval bo oktet s Proseka DOBRO OBISKAN SESTANEK KMETOV NA K0L0NK0VCU Za raztegnitev zakona o bolniškem zavarovanju V nedeljo je sklicala Zveza malih posestnikov na Kolon-kovcu sestanek neposrednih obdelovalcev. Sestanka se je udeležilo veliko število kmetov s Kolonkovcu in drugih krajev. Razpravljalo se je predvsem o novem zakonu za zdravniško oskrbo kmetovalcev. ki je stopil te dni v veljavo v Italijanski republiki. Tajnik ZM-P tov. Marij Gerbec je obrazložil zakon ter njegov velik pomen in korist, ki jo ima za kimete-neposredne obdelovalce. Po dolgih in trdih borbah italijanskih kmetov, je država končno pristala, da prispeva za zavarovanje kmetov, ki bodo imeli v primeru bolezni pravico do zdravniške in druge oskrbe. Sklenjeno je bilo, naj ZM*P zahteva raztegnitev omenjenega zakona na naše področje. Tov. Dušan Kodrič je nato sprožil vprašanje mestnih smeti in sklep tržaške občine, da se smeti uničijo, kar pa je v škodo kmetov. V nadaljnji diskusiji so se vsi strinjali, da je tak sklep škodljiv posebno za okoliške 'kmete, ker jim smeti izborno služijo kót gnojilo. Zato so se tudi izjavili proti temu sklepu. Dušan Kodrič je govoril tudi o ceni vo de za namakanje vrtov in zemljišč, ki je na vsak način previsoka ter obravnaval še druga kmečka vprašanja. Zahteva za vzpostavitev filobusne proge za Dolino Dolinska občina pristopila v odbor za prosto cono - Resolucija za izvajanje Posebnega statuta - Postavili bodo dvojezične napise - Zahteva za otvoritev ambulatorijev INAM v občini V četrtek zvečer se je občinski svet v Dolini sestal na rednem jesenskem zasedanju. Na dnevnem redu so bile, med drugimi, še posebne važnosti točke glede izvajanja Posebnega staluta, gradnja filobusne proge iz Darija do Doline in Bol.junca ter pristop dolinske občine v odbor za prosto cono. Uvodoma je župan tov. LO-vriha -spregovoril o važnosti, ki jo ima Posebni statut za nas Slovence ter nakazal potrebo, da se začne končno s strani oblasti tudi izvajati. Poročal- je obenem o dosedanjem delovanju in prizadevanjih slovenskih županov in svetovalcev, ki sy se združili v enoten odbor. Po županovi intervenciji je bita izglasovana resolucija, ki jo bodo poslali vladnemu ko- iieaiaieipii Prejšnji četrtek je med vožnjo padla s kolesa 15-let n a Evgenija Gruden iz Zgonika 17. Prepeljali so jo v bolnico z zasebnim avtom. Pri padcu se je mladenka ranila na čelu in licih ter močno udarila v glavo. *** prej5nji četrtek sta v bolnici podlegla poškodbam 32-1 et ni Gelindo Casasola, ki se je ponesrečil pri delu ter 66-1 et n a Teodora Budicin vd. Tribùsson, ki jo j-e 15. januarja podrl avto. *'*« Zaradi simulacije roparskega napada je policija prijavila sodišču 52-letnega Vittori ja Volvolo. Slednji je namreč prija vil policijskemu komisarjatu, da je bil napaden in oropan zneska 43.000 lir V resnici pa je policija, po preiskavi, našla pri njemu listnico z 31.000 lirami. Ostalo vsoto j-e najbrže zgubil in se je bal, da bi ga žena okregala. *** V nekem vodnjaku v bližini trga Rosmini je našla policija prejšnji teden znatno količino orožja in streliva, ki je bilo v uporabnem stanju. V teku Je preiskava, da se izsledijo lastniki najdenega orožja. V zvezi z najdbo so nekateri šovinistični listi že začeli kampanjo, češ da je najdba orožja v zvezi z aretacijami zaradi umora Trevisana In zapretjem bara Ljudskega doma v Carni porah. Policija pa Je te vesti demantirala In objasnila, da nima omenjena najdba nobene zveze z zločinom Trevisana. S tem ie tudi -ta politična Špekulacija že v kali klavrno propadla. *** Kazensko sodišče je obsodilo na 2 leti zapora 34-letnega Marija Gr Ideili in njegovo ženo Nello iz Rojana, ker sta pogO-stoma pretepala in sploh surovo ravnala s 13-letno hčerko. Na Podlagi amnestije pa jima je bila kazen pomlloščena. Morda ju bo to za bodoče spametovalo. •** V soboto je zadela na cesti kap 78-letnega upokojenca Vittori ja Maestri iz ul Crl&pl Se predno je prišla zdravniška pomoč, ie bil starček že mrtev. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico glavne bolnice. *** V nedeljo zvečer Je avto podrl- v ul. Flavia 80-letnega u-ookojenca Mihaela Bariča s Trga Sv. Jakoba. Pri padcu sl je zlomil obe nogi In močno pretresel možgane. V ponedeljek je v bolnici podlegal poškodbam. *** V -ponedeljek se je zatekla v bolnico 47-Ietna Marija Sancin iz Doline, ki jo je v domačem hlevu krava sunila z rogovi. Na sprejemnem oddelku so ji iz-pravili rano in jo nato poslali domov. *** Policija je v ponedeljek aretirala In -prijavila sodišču zaradi -pijanosti 63-1 et no Bruno Zo-ra-tti iz ul. Bradamante, 42 letnega Rudolfa Sosiča z Opčin (Kraška ul. 41), 45-letno Svetloslavo Verginella s Proseka 201 in 31-letnega Giovannija Piccini z Opčin (Sabotinova ul.). Sodišču je bil pod isto obtožbo prijavljen tudi 7 Metni Giovanni M arsii li iz ul. Galleria. *** V torek ponoči je avto povozil v bližini rocòlske postaje 25-lelnega Giovannija Mauri, finančnega stražnika, ki je nato v bolnici podlegel težkim notranjim poškodbam. Mauri je bil v spremstvu neke druge osebe, kl se je pa takoj po nesreči, iz nepojasnjenih razlogov, oddaljila in se do sedaj ni Javila. *** V torek zjutraj se je -pripetila v Tržaškem arzenalu strašna nesreča, ki je zahtevala na žalost človeško žrtev. Ko je 28-letnl Renato Gelsomini iz ul. Madonnina stopil iz nekega stroja, v katerem je ravnokar končal delo, ga je prečni del premikajočega se žerjava stisnil ob steno in mu zmečkal prsni koš. Nesrečni delavec je podlegel poškodbam že med prevozom v bolnico. V znak žalovanja so vsi delavci in uradniki zapustili delo. Uvedena bo preiskava, da se ugotovi, kdo Jie kriv nesreče, ker zgleda, da baje delavec ni bil dovolj zaščiten pred nevarnostjo. V dneh od 3. do 9. febr. se Je v Trstu rodilo 42 otrok, umrlo je 56 oseb, porok je bilo 30. misarju. V resoluciji se zahteva, da se objavi v Uradnem listu beseflilo Londonskega sporazuma ln prilog ter da se na podlagi 5. točke Posebnega statuta postavijo dvojezični napisi na vseh javnih uradih in ustanovah. Na podlagi 4. točke pa se zahteva, da se sedanji industrijski strokovni tečaj v Dolini spremeni v redno industrijsko šolo. Občinski svet je nadalje pooblastil župana in ožji odbor, da poskrbijo za postavitev dvojezičnih napisov na vsa občinska poslopja, kot šole, občinski sedež itd. Po županovem poročilu o važnosti ustanovitve proste cone, je občinski svet sklenil, da pristopi dolinska občina v odbor za prosto cono, ki se je ustanovil v Trstu. Za, zastopnika občine v navedem odboru, je bil imenovan svetovalec Komar Emil. Sledila je nato diskusija o važnem predlogu, ki ga je postavil tov. Lovriha v imenu ožjega odbora glede gradnje nove filobusne proge, ki bi se pri Dariju odcepila od milj-ske in šla skozi Domjo do Doline in Boljunca. Proga bi bila dolga 7 km ter bi nedvomno znatno pripomogla za razvoj turizma v občini in temeljito izboljšala zvezo z mestom. Predlog je bil soglasno odobren in bo poslan v preučitev vsem merodajnim oblastem in zainteresiranim ustanovam. Občinski svet je nadalje o- dobril formalno zahtevo za otvoritev zdravniških ambulant INAiMI v Dolini, Ricma-njih in Borštu. Vse dosedanje obljube in zagotovila, ki jih je dala ustanova INI A/M občini, so ostala namreč neizpolnjena Za pregledovalce občinskih računov prejšnjega leta, so bili izvoljeni svetovalci Ota Josip, Montanja ivtariin in Marc Mihael. Svetovifici so pred zaključkom odobrili še razne občinske pravilnike, nakar je sledila tajna seja. Prihodnja seja bo v četrtek 17. t. m, ob 18.30 UH, na kateri bodo obravnavali občinski proračun za tekoče leto in druga gospodarska vprašanja občine. Konference o problemih Slovencev Jutri, v nedeljo 13. t. m. ob 15. uri bo na sedežu Prosvetnega društva v Gabrovcu konferenca občinskega svetovalca tbv. Franca Gombača o «E-notni fronti Slovencev za iz vajanje Posebnega statuta». V torek, 15. t. m. ob 20 uri bo v Prosvetnem društvu v Ricmanjih konferenca o isti temi. Govoril bo tov Alojz Markovič - Zvonko. Vabljeni vsi vaščani v polnem številu. ZAHVALA Z ganjenim srcem se zahvaljujemo vsem, ki so v dolgi bolezni obiskovali ter vsem, ki so spremili na zadnjo pot našega nepozabnega Ivana Čoka (Mičeta z Vrtače) Posebna zahvala zdravnikom III. medicinskega oddelka glavne bolnice, zdravniku dr. Daneu, duhovniku Piščancu, družinam Franca Kjudra, Stanka Čoka, Karla in Marije Kjuder iz Ricmanj, bratancem Kjuder za lepe Vence, pevskemu zboru Lonjer-Katinara, godbi ter vsem darovalcem cvetja. Zena Amalija, sin Marijan, sestra Marija in ostali sorodniki Lonjer, 6. februarja 1955. Zaradi podiranja in gradnje novega mostu na Istrski cesti, ki veže ul. Soncini z ul. Della Pace, je bil 9. t. m. ukinjen ves promet čez most. Promet bo'zaprt do zaključka del. Predno se odločite za nakup blaga za moško obleko, oglejte si naših 500 različnih vzorcev. Postreženi boste dobro in po najugodnejših cenah. A. PERTOT TRST ulica Ginnastica, 22 - tel. 95-998 Udeleženci sestanka so pred zaključkom pooblastili ZMP, da takoj intervenira pri merodajnih oblasteh za ugodno re šitev gornijih problemov. Koi smo že uvodoma omenili, je bil sestanek izredno dobro o-biskan in kmetje so ob tej priliki izrazili željo, da bi Se slični sestanki organizirali bolj pogostoma. V torek občinska seja v Nabrežini Na- V torek, 15 t. m. bo v brežini redna seja tamkajšnjega občinskega sveta v jesenskem zasedanju. Glavna točka dnevnega reda je razprava o občinskem proračunu za teko- če leto, Ljudska prosveta Prešernova proslava pri Sv. Barbari Danes v soboto, 12. t m. priredi prosvetno društvo «Kolarič» pri Sv, Barbari Prešernovo proslavo. O pomenu Prešerna bo govoril domači u-čilelj FerJuga Kilijan, ki ima veliko zaslugo za pripravo prireditve. Prešernove pesmi bodo podali domači otroci. Ob tej priliki bo nastopil tudi nov domači pevski zbor pod vodstvom učitelja Ferluga. Obeta se lepa kulturna prireditev, na kar opozarjamo domačine in okoličane, da se je v lepem številu udeleže. Začetek ob 20. uri. Občni zbor PD v Sale/.u Danes, v soboto, 12. t. m. bo imelo prosvetno društvo «Rdeča zvezda» v Saležu svoj redni občni zbor. Prisostvoval bo tudi zastopnik SHLP, ki bo prinesel pozdrave in orisal važnost kulturnega udejstvovanja v obrambo narodnih pravic Slovencev. Ob tej priliki bo tudi kratka proslava Prešerna. Vabimo člane k obilni udeležbi. Začetek ob 20. uri. Predavanje o Mičurinu in predvajanje filma Prosvetno društvo «S. Jenko» priredi pod pokroviteljstvom SHLP jutri, v 'nedeljo, 13. t. tn. ob 10. uri v društveni dvorani na trgu Duca d. Abruzzi 3, I — Dom pristaniških delavcev zanimivo predavanje o mičurinski znanosti. Predaval bo visokošolec Dušan Kodrič. Po govoru bo filmska predstava. Kulturna prireditev v Podlonjerju Ob sodelovanju prosvetnega društva «Zvezda» in krožka demokratičnih žena v Podlonjerju, je bila prejšnjo nedeljo v tamkajšnji dvorani prisrčna otroška prireditev. Domači otroci so pod vodstvom požrtvovalne prosvetne delavke Helene Mlač lepo podali burko v enem dejanju «Luknja v namiznem prtu» tn prizor s petjem «Darežljivi otroci», Mala Gracija Jakomin je recitiral a Prešernovo «Orglar». Marija Cetin «V šoli», in Marija Milkovič «Svetlo sonce». Ornella Balde in Cetin Lilijana sta skupaj zapeli «Dekle na vrtu zelenem stoji». Pravo presenečenje pa je bil prvi nastop mladih pevcev, ki so ga navzoči pozdravili z burnim ploskanjem. Ti so ob spremljanju harmonike zapeli «Venček narodnih», u katerega je vpletal odlične samospeve mali Aljoša Co k. Za teden --- dni — Sobota, 12. - Damijan Nedelja, 13. - Katarina Ponedeljek, 14. - Valentin (Zdravico) (zadnji krajec) Torek, 15. - Faustin. Sreda, 16 - Julijana Četrtek, 17. - Silvin Petek, 18. - Simeon ZGODOVINSKI DNEVI 12. 1917 februarska meščansko-»*, mokratična revolucija v Hi 14. 1468 je umrl iznajditelj .tisfi J. Gultenberg. 14. in 15. 1902 so bile v Trstu v* like delavske demonstracij* v katerih je padlo 14 dela' cev. 15 1573 'SO v Zagrebu «kronal1 z razbeljeno železno kro« Matijo Gubca, voditelja upoi n ih kmet ov. 18. 1950 je umrl slovenski pisi tel j Lovro Kuhar - Prežih« Voranc. Rodil se je 10. a-vS' sta 1893. i I l m.Miiii.fju TRST II. /as tiz, De ki alr bi •lil r»; i'uj til< rivi v e c 'Iv j nel sni SOBOTA: 12. Kramljanje kraljih In ljudeh - 14.45 Fari Fantazija za klavir in orkestri 15.30 Pogovor z ženo - IG. St venski zbori - 20.05 Match Ronjgov: Roženice - 21. Naša i spa (variete). INIEDELJA: ti. Kmetijska » daja - 10. .Prenos maše iz t 'žaS* Stolnice - 11.45 Oddaja za n« mlajfše: Snežna kraljica - H ,,• Glasba po željah - 16. Naša .( ,J' spa - 17. Slovenski zbori - | '"n Beethoven: Koncert št. 5 - 2lJ ;n Donizetti: «Lucia di Lamermo»! 'j() opera v 2 dej. PONEDELJEK: 14. Lahke V lodije igra pianist Franco Ruf - 17.55 Brahms: Koncert za v' lino in orkester - Iti. Mamica P' poveduje - 20.45 Koncert pia* stke Maše Bohi nje - 21.15 Kf ževnost in umetnost. TOREK: 13. Glasba po želja! 17.53 Rahmaninov: Koncept St za klavir in orkester - 19 1 la in vzgoja - 20.30 Radijski der: Tieri: Ljubezen brez ob v* nosti - 22 30 Koncert violini' Karla Rupla. SREDA: 14. Poie Helen Trai» - 18 Schubert: Simfonija št. 1 Nedokončana - 19. Zdravih' vedež - 80.Ob Zbor Slov, filhar* nije - 20.20 Berlioz: Revcrie c »priče - 21.15 Književnost in metnošt - 21.30 Lrongaval ,,j «Glumači», opera v 2 dei. j ČETRTEK: Pevski duet 1 1,11 soremljavi harmonike - 18. Bat rij," Koncert v F, duru -18 40 K°, otre rt basista Jovana Antiča 2® ■ Dramatizirana zgodba: Petro' lv Vozel - 22. Glasbeno predava*1 zali PETEK: 13. Glasba po žel' o()S ---- , . . limi UIYOIIUJ. Četrtek, 17. febr.: se ponovi., T„ ‘i *'• '«v-vi .. oc lyvnwi-, Petek, 18. febr.: «Prebujenje { —» I CUUJCIIJV , nozavra» (Il risveglio od rtosauro): Film Warner 8' V tednu se začnejo predst* *kj ob 18, zadnja ob 22. Ob nede') in praznikih začetek ob 16, v nja ob 22. PROSEK Sobota, 12. febr. ob 19.30: «i rovež m krasotica» (1? Dfl e Ha bella). Film MOV Nedelja. 13. febr. ob 17 se * novi. Sreda, 16. febr. c-b 19.30: «f tomas proti Faijtomasu» (L lom as contro Fantomas).’ nerva Film. Kov miz Mik Vtir S k 'tsir NABREŽINA Sobota, 12 febr. ob 20: py; nik Fling-Moona» m col dante di Fling-Mooh) Universa). Nedelja, 13. febr. ob 16 in se ponovi. Sreda, 16. febr. ob 20: «Bri* 4 * f strast» (Furia e passiri Film UnIversal. ClledallSèe p mik- vPr neg zna —- —, . .. ven Ti-emayer: «A’ lija Slovenske neredno gledališče za Tržaške ozemlje V sredo 16. febr. ob 20 3» Cankarjevi dvorani v ul M* tecchl 6 - Hans Ti-en dost pred sodiščem» V četrtek 17. febr. ob 20.3» »H rìpzMWA Pro-wetne-ga doma;- Jijai OPČINAH - Ben Johnson: «v izh., Pone». I ... 11 l sh'r - . - Odgovorni urednik «I RUDOLF BLAZIC_ (Blagi’ gi , Tiska tip. RIVA," forrebiand jjk Tradicionalna PRODAJA S PRIHRANKOM Ji tflis I hu I Dri' I ki I l°bi I uisa M Vrš-I *h r ' Cari I van I Utici J S I jien Janj »ati ‘me Van k v trgovini s čevlji S o. i i 1ondo I ma "Oni m j stra (ielr: kž£ s’av >j kop Se j TRST, Largo Barriera Vecchi5 v v 3 S stali I % | siji se nadaljuje z uspehom i ti>i, fila Da bodo lahko udobneje Izbirali in da se prepreči popoldanska gneča, vabimo cenjene odjemalce, naj nakupujejo v jutranjih urah ì'asr Miij Sl vela I c*>(ii H