Vrhovčeva mama Ivanka pripoveduje...
Osem in pol kriza se bo ravnokar obesilo na njene rame. Ne slisi prevec rada, da je ze toliko stara, raje premislja o tistih casih, ko je bila se mlada in so jo nogs tedaj bolj i lahkoto nosile, kot danes.
Rodila se je v Kozarjah v druzini Dolinar -pri Kocjanovih. Njeni starSi so poleg kmetije imeli tudi gostilno, kjer so se radi ustavili kmetje iz dolomitskih predelov, ko so se vra-cali iz mesta ali zivinskega sejma. Seveda so se peljali s konji ali volovsko vprego ali so Sli celo pes po vec ur dalec. Ob kozarcu vina je obvez-no stekel pogovor o dobri ali slabi letini, o prirastku zivine in vremenu.
Ze zelo mlada je morala prijeti doma za delo, saj so bili pri tej nisi vedno pridni in
garaski. Vse te vrline je prinesla s seboj na kmetijo na Vrhovce, ko se je Ieta 1921 poroci-la s Stanetom Vrhovcem. Spomini ji segajo dalec nazaj. »O, kako vse drugace - bolje je danes. Saj moras kar dolgo casa premisljevati, da vse to razumes«, pravi. In nato nadaljuje: »Na Vrhovcih je bilo tedaj, tudi z gradom Bokalci, samo sest ali sedem hisnih stevilk, stevilka ena pa je bila pri nas.«
Spominja se, da je skozi Vrhovce proti gra-du Bokalci peljala poljska pot, po kateri se je veckrat s starim kolesom peljala baronica Miiller. Na vsem predelu Vrhovcev, kjer stoji-jo danes nove stanovanjske hise, sola, trgovi-na, vrtec in kjer je speljana po asfaltirani cesti avtobusna proga, so bile njive in travniki in dve manjsi mocvirnati mlaici. Veliko sena je bilo treba spraviti pod streho, z Barja, kjer so tudi imeli senozeti, pa kar okrog dvajset voz. »To je bilo garasko delo. Zemlje je bilo veliko, a dela tudi. Denarja pa je bilo bolj malo. Hrane ni manjkalo, a v primerjavi z danasnjim casom smo ziveli skromno,« razmislja na glas.
V zakonu so se jima rodili trije otroci -Marija, Stane in Vinko. OdraScali so, hodili v Solo in pomagali pri delu. V tern casu je bilo Se nekaj stresov v druzini, potem pa je kar naen-krat prisla druga svetovna vojna, ki je z vso svojo grozoto treSCila v njihovo druzino in jo razbila na vse strani, njihov dom pa je izginil v plamenih okupatorjevega besa.
Vnociod 17. na 18.marecl942.1etasojuz mozem odpeljali v ljubljanske zapore. Iskali so »njuna fanta«, ki sta prav v tej noCi oprav-Ijala aktivisticno delo in ju na sreCo niso nasli doma. Italijaniso tedaj odpeljali vse, kar se je dalo odtrgati. Zivino, hrano, zlate spominske predmete, med njimi tudi porocna prstana, ki so ju zaradi dela na polju hranili doma. Sledilo je sojenje, pozneje koncentracijsko taboriSce, kamor so odpeljali moza, sina Vinka in hcerko Marijo. Sin Stane je odsel v partizane v Dolomite in nato na Gorenjsko. Po tragicnem boju v Udinem borstu je tudi on dal skozi kalvarijo zaporov.
Njo so po nekaj mesecih iz ljubljanskih zaporov spustili domov. Vrnila se je na prazno pogorisce, s temnimi sencami ozganih dreves in strle&m dimnikom.. .Bila je sama, tako sama, da bi obupala, Ce ne bi imela v tem casu tudi dobre ljudi okrog sebe. Po groznem mol-ku in trpljenju so se zaceli oglaSati (Slani druzi-ne, da so It zivi. To jo je pomirjalo in ji vlivalo upanja. Po koncani vojni se je ponovno zbrala vsa druzina, vrnilo se je zivljenje. Ponovno je bilo treba krepko prijeti za delo. S skupnimi moLmi so obnovili dom. Otroci so si ustvarili druzine.
Danes jo obkroza sedem vnukov in trinajst pravnukov. Rada se spominja pokojnega moza, ki jo je ze pred desetimi leti zapustil. Srecna pa je ob misli, da sta dozivela petdeset let skupnega zivljenja in slavila zlato poroko.
Njena misel je sveza. Stalno se zanima za dogodke doma in v svetu. Zadovoljna je, da lahko spremlja zivljenje generacij in ogromni razvoj kraja. Rada bi se kaj postorila, pa saj ji ni treba. Marsikatero uro pa presedi na vrtu ob najmlajsih pravnukih - dvojclih. Morda jo tudi to pomlaja. Zaveda se, da je v svojem bogatem zivljenju- dozivela ogromno spre-memb. »Danes je zivljenje lepse, le ceniti ga ne znamo,« pravi. In gotovo je to resnica.
Ob njenem spostljivem jubileju ji zelimo se mnogo zdravja ter zadovoljnega in mirnega zivljenja.
M. V.