Torek: Tednikov kopalni dan ! V središču Današnji kupon za 50 % popusta Lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 17. decembra 2019. Kupon ne veLja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoLetnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon veLja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup dariLnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termaLni.park@terme-ptuj.si Ptuj • Pomagajo vsem brezdomcem, plačuje pa terme ptuj \ le mestna občina SAVA HOTELS & RESORTS O Stran 6 in 7 V Štajerski Ptuj, petek, 4. oktobra 2019 Letnik LXXII • št. 77 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Ekskluživni intervju s Kate Fleetwood iz serije Pocestnice Vis, Komiža • Tradicionalni izlet družbe Radio-Tednik Bilo je veselo in nepozabno Zvesti bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj so tudi letos nadvse uživali na večdnevnem tradicionalnem izletu, ki gaje organizirala družba Radio-Tednik Ptuj. Tokrat so ob odličnem vremenu in še boljši družbi spoznavali dalmatinski otok Vis. Nepozaben izlet pa nikakor ni zadnji, saj jih bo v prihodnje še veliko. Zgodba druženja veselih in pozitivnih ljudi tako počasi prerašča v gibanje, ki povezuje čez vse leto tudi na številnih drugih dogodkih v organizaciji naše družbe Radio-Tednik Ptuj. Več na straneh 10 in 11. vjh i > v ;_Eva Hren. »Materinstvo je*iz mene i ff naredilo Boljšega človeka.« Znan obraz ima svoj 9 las s David Amaro navdaš!! fit Aktualno Haloze, Ormož • Ravnateljica izborila novo avtobusno linijo za štiri dijake O Stran 2 Podravje Lenart • Iz nekdanjega motela Črni les še letos sodoben dom starostnikov O Stran 5 Izobraževanje Podravje • Učitelj si mora in si lahko avtoriteto zgradi le sam O Stran 6 Kmetijstvo Podravje • »Metoda brez oranja je edina prihodnost Zemlje« O Strani 8 in 9 Revščina na Ormoškem • Nekateri še vedno živijo v mrzlih stanovanjih in pomanjkanju hrane o Strani 6 in 7 Ptujsko • Bo občina »prodala« kabelsko omrežje Telemachu zgolj za zavezo o posodobitvi?! Sojenje tihotapcema • „Sem skrajnež, nimam mej, rad grem do konca..." o Stran 12 T y*. v , f* t ~ V .. : ; - -v-1' ekr Mm V . «31* s Foto: MG 2 Štajerski Aktualno petek • 4. oktobra 2019 Ptuj • Konec sodne agonije s čistilno napravo Sodišče Čelana oprostilo Ptujsko okrajno sodišče je nekdanjega župana mestne občine (MO) Ptuj Štefana Čelana oprostilo obtožbe, da naj bi zlorabil uradni položaj. Zgodba je stara kakšnih deset let, izhaja pa s projekta gradnje centralne čistilne naprave (CČN) na Ptuju. ' Črtomir Goznik Tožilstvo je nekdanjemu ptujskemu županu Štefanu Čelanu očitalo dve kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja. Za tovrstno kaznivo dejanje je zagrožena kazen do treh let zapora. A Čelan ne bo „sedel", saj ga je sodišče oprostilo. Sodba še ni pravnomočna. Zaradi gradnje ptujske kanalizacije in čistilne naprave je bilo na sodiščih več postopkov, eden izmed podizvajalcev je bil celo obsojen in je kazen odsedel v zaporu. V času izvajanja projekta sta glavni izvajalec CPM. in njegovo hčerinsko podjetje Nizke gradnje Ptuj pristala v stečaju. Zaradi stečaja glavnega izvajalca na projektu, Cestnega podjetja Maribor (CPM), je MO Ptuj, ki jo je tedaj vodil Čelan, dela končala s po-dizvajalci. Med njimi je bilo tudi podjetje Tibora International. Bojan Kalchbrenner je v imenu podjetja, čeprav ni njegov uradni zastopnik, Čelanu očital neplačilo del, ki da so jih izvedli na projektu. Zaradi te zgodbe, ki je bila medijsko zelo odmevna, je Čelan pred petimi leti zelo verjetno izgubil župansko funkcijo. Zadeva je namreč eskalirala prav v predvolilnem času, ko je šlo med Čelanom in njegovim tedanjim tekmecem Miranom Senčarjem na nož. Kalchbrenner je Čelanu očital, da ga je preslepil, pa tudi, da MO Ptuj do podjetja Tibora ni poravnala računov za opravljena dela in opremo na čistilni napravi. Podjetje naj bi bilo oškodovano za 880.000 evrov. Druga točka v obtožnici se je nanašala na kršitev oddaje posla v vrednosti 2,3 milijona evrov, brez DDV. Gre za pogodbo, ki je bila sklenjena za končanje del na CČN Ptuj, čistilnih napravah Gorišnica in Kidričevo ter kanalizaciji Kidričevo. MO Ptuj je dela oddala neposredno s pogajanji, brez predhodne objave javnega razpisa. Pri tem naj bi prišlo do hujše kršitve pravice do enakopravne obravnave ponudnikov. Okrajna sodnica Marija Krajnc je Čelana vseh obtožb oprostila. „Bil je podpodizvajalec in poštni nabiralnik" „Moram priznati, da sem od vseh teh nesmiselnih sodnih postopkov, ki se vlečejo že skoraj deset let, močno utrujen. Kar je spodbudno, je zgolj to, da v vseh šestih dosedanjih sodnih postopkih niti MO Ptuj niti jaz osebno nismo bili nikoli obsojeni. Po tej poti lahko zaprem usta vsem tistim blebetačem, tudi iz novinarskih vrst, ki so v preteklosti zlivali gnojnico po meni. Je pa ta pot izjemno naporna in stresna. Boleče pri vsem tem je dejstvo, da nas je v sodne postopke vpletlo podjetje, ki z MO Ptuj ni imelo nikoli podpisane nobene pogodbe. Prav tako občine nismo nikoli imele možnosti vplivati na izbor tega, v Liechtensteinu ustanovljenega podjetja, ki je v resnici zgolj poštni nabiralnik. Lastnik podjetja je neznani družbenik, ki ga je ustanovil z 9.180 evri ustanovnega kapitala. Direktorica podjetja je slovenska državljanka, ki je na sodišču izjavila, da o poslu, zaradi katerega smo bili na sodišču, ne ve popolnoma nič. Podjetje je bilo vključeno v izvajanje prenove centralne čistilne naprave na Ptuju preko CPM, kot podizvajalec švicarskega projektantskega podjetja," je odločitev sodišča za naš časopis komentiral nekdanji ptujski župan Štefan Čelan. Mojca Zemljam Haloze, Ormož • Pot v šolo za haloške dijake odslej krajša za celo uro Ravnateljica izborila novo avtobusno linijo za štiri dijake Za štiri dijake Gimnazije Ormož iz dveh haloških občin seje s 1. oktobrom pot v šolo skrajšala za dobro uro. Za to se lahko mladi dijaki zahvalijo v prvi vrsti ravnateljici ormoške Gimnazije Klavdiji Zorjan Škorjanec, seveda pa tudi županom občin Cirkulane, Zavrč in Ormož ter v končni fazi še avtobusnemu prevozniku Arriva. Foto: Črtomir Goznik Avtobusni prevoznik Arriva Štajerska je s sofinancersko pogodbo uvedel novo linijo med Ptujem in Ormožem, ki je namenjena vsem potnikom, najbolj prav pa pride štirim dijakom, zaradi katerih je bila pravzaprav tudi uvedena. Ravnateljica Gimnazije Ormož Klavdija Zorjan Škorjanec je predstavila težave, s katerimi so se dijaki iz dveh haloških občin (Cirkulane in Zavrč) srečevali na poti v šolo. »Skupaj imamo štiri dijake iz omenjenih smeri. Ti dijaki v jutranjih urah iz smeri Cirkulane-Zavrč do Ormoža niso imeli nobene direktne avtobusne linije. Avtobus jih je namreč pripeljal do Spuhlje, tam pa jim je redna linija Ptuj-Or-mož 15 minut prehitro odpeljala naprej proti Ormožu." Ena od možnosti za dijake je bila tako (pre)zgodnje jutranje vstajanje, že pred peto uro, da so lahko po skoraj enournem čakanju v Spuhlji ujeli redno avtobusno linijo ali pa - krepko zamujanje v šolo ... Zato se je Zorjan Škorjančeva zavzela za vzpostavitev nove avtobusne linije: „Najprej sem se že konec avgusta dogovarjala ustno z Janezom Habjaničem, vodjo komerciale družbe Arriva Štajerska. Pojasnil mi je, da se avtobusne linije ne da spremeniti v tako kratkem času, oziroma v nekaj dneh. Ker nismo poznali postopka, kako lahko pride do spremembe oz. dodatne avtobusne linije, sem za pomoč zaprosila Občino Ormož. Ob takojšnjem odzivu župana Danijela Vrbnjaka in direktorice občinske uprave Milene Debeljaksmo se povezali z občinama Zavrč in Cirkulane. Vsi skupaj smo se nato sestali še s Habjaničem iz podjetja Arriva." S podporo županov in pomočjo Arrive do nove linije Že pred skupnim sestankom pa je ravnateljica pridobila informacije o tem, kakšen je potreben postopek za spremembo oz. pridobitev nove avtobusne linije in kdo na Ministrstvu za infrastrukturo je pristojen za takšne odločitve. »Poslanec Kovačič nam je pojasnil, naj prevoznik Arriva pošlje našo prošnjo za spremembo voznih redov na Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko. To je bila pomembna informacija za našo šolo, saj šola ne more poda- ti prošnje sama. Podjetje Arriva je nato res našo prošnjo posredovalo na Direktorat in tudi na infrastruk-turno ministrstvo, ki dejansko odloča o tem.« Pred kratkim je Gimnazija Ormož dobila odobreno prošnjo za dodatno avtobusno linijo na relaciji Ptuj - Ormož. Avtobus tako po novem stoji na postajališču v Spuhlji ob 6.20 zjutraj, kar je pravi čas, da nanj lahko pravočasno (brez čakanja ali zamujanja) prestopijo dijaki, ki se do tja pripeljejo iz Cirkulan in Zavrča. Zaradi poznega prihoda v Ormož pa avtobus dijake vozi celo vse do OŠ Ormož. Za dijake se je s tem nočna mora okrog jutranje poti v ormoško gimnazijo končala, zadovoljni pa so tudi vsi župani. Iz podjetja Arriva Štajerska so še sporočili: „Nov odhod se izvaja na podlagi koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe in se sofinancira v skladu s sklenjeno pogodbo. Cene vozovnic so odvisne od razdalje potovanja in so določene s tarifo prevoznin v javnem linijskem prevozu potnikov v notranjem cestnem prometu in prevoz prtljage.« Karmen Grnjak Foto: KTV Ravnateljici Gimnazije Ormož Klavdiji Zorjan Škorjanec je s pomočjo županov uspelo »izboriti« dodatno avtobusno linijo na relaciji Ptuj-Ormož za štiri dijake predšolske vzgoje, ki prihajajo iz dveh haloških občin. Gorišnica • Na dobrodelnem turnirju zbrali skoraj 1.200 evrov Otroci igrali za otroke Šola nogometa Gorišnica je skupaj s sodelujočimi klubi, starši in prijatelji nogometa minuli torek v tamkajšnjem športnem parku pokazala, da imajo veliko srce. Na dobrodelnem turnirju za Krisa, ki so ga poimenovali »Danes otroci igramo za otroke«, so s prostovoljnimi prispevki v dobrih dveh urah nabrali 1.170 evrov. Kot je pojasnil vodja šole nogometa Borut Kolar, so se odločili, da bodo zbrana sredstva nakazali dobrodelnemu društvu Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki, ki se je tako izkazalo pri zbiranju denarja za Krisa. »Naj oni odredijo, kam bo šel denar, ker smo bili za Krisa hvala bogu prepozni. Prepričani pa smo, da bo denar šel v prave roke,« je povedal Kolar, ki je bil zadovoljen z uspešnostjo prvega dobrodelnega turnirja, na katerem je igralo kar okoli 180 otrok, starih do 13 let. »Na turnirju so sodelovale ekipe NŠ Grajena, ONŠ Hajdina, NŠ Korant ter domača ŠN Gorišnica. Odigranih je bilo trideset tekem. V ospredju pa tokrat ni bil tekmovalni naboj, temveč je bila to dobrodelnost,« je ob tem poudaril. Ideja o dobrodelnem turnirju je zrasla na Foto: Nataša Znidarič zelniku pomočnika vodje šole Boruta Lindiča, in to v četrtek zvečer. »Takoj smo bili pripravljeni za sodelovanje, v nekaj dneh smo zadevo organizirali in jo ocenjujem kot uspešno. Posebna zahvala za tako uspešen dobrodelni turnir gre seveda tudi našim prijateljem: »FEROJU« in njegovima dvema ekipama (Sašo in Danilo), ki so se samoiniciativno odzvali in pripravili pravo veselje za otroke s pripravo palačink, vafljev ter krompirja, Vinogradništvu Cvi-tanič, Hotelu Botra, Pekarni Tina iz Gorišnice, Mesarstvu Valenko ter Sandiju Kelneriču za podarjen pano. Seveda pa gre zahvala tudi vsem gledalcem, ki so s svojim prispevkom dokazali, da zmoremo,« je še hvaležno dodal Kolar in povedal, da bo dobrodelni turnir postal tradicionalen. Monika Horvat petek • 4. oktobra 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Bo občina »prodala« kabelsko omrežje Telemachu zgolj za zavezo o posodobitvi?! Telemach za lastništvo kabelskega omrežja ponuja optiko vsem Potem ko je bilo podjetje Teleing prodano Telemachu, je Telemach nasledil tudi pogodbo, ki jo je prejšnji lastnik imel s kabelsko komunikacijskim sistemom (KKS) Ptuj. Po številnih dilemah so nekateri svetniki predlagali, da se Telemachu ponudi odkup omrežja in podjetje je zdaj pripravilo predlog oz. ponudbo za odkup. Kot poudarjajo na Telemachu, se obe pogodbeni stranki držita pogodbenih določil, na pobudo ptujske občine pa je podjetje Telemach konec avgusta podalo pobudo za prevetritev možnosti za spremembo pogodbenega razmerja. Cilj tega predloga je po besedah odgovornih v Telemachu nadgradnja in posodobitev celotnega omrežja KKS Ptuj, kar naj bi uporabnikom omogočilo boljšo storitev. V omrežje Teleing in Telemach vložila že več kot 10 milijonov evrov? Teleing naj bi v času od 2010 do 2014 v izgradnjo novih delov KKS vložil okrog 3,6 milijona evrov, dodatnih skoraj 590.000 evrov pa še v posodobitev dotrajanega dela omrežja. Leta 2014 naj bi vložili dodatnih 1,3 milijona evrov v razširitev in 100.000 evrov v izgradnjo Foto: Črtomir Goznik Štefan Čelan: »Če sem podpisal škodljivo pogodbo, naj dajo argumente na mizo!« Drugače kot Čuš in Rožmarin pa na odnos s Telemachom gleda Štefan Čelan, ki je bil v času podpisa omenjene pogodbe med KKS in (takrat) Teleingom ptujski župan: „Moj predlog je, da ostane omrežje v solasti občine, ki bi pobirala deleže kot doslej: tako za PeTV kot dividende. Čista prodaja zagotovo ni optimalna rešitev." Čelan meni, da bi morala županja pridobiti še kakšno ponudbo konkurence in kot spreten pogajalec investitorju postaviti optimalne pogoje v javno dobro. „Če je pogodba, ki smo jo podpisali s Teleingom, po mnenju kolegov škodljiva, me čudi, zakaj so tiho in zakaj ne sprožijo postopkov pred organi pregona. Sam sem prepričan, da temu ni tako. V dani situaciji je ta pogodba pomenila srednjo pot pogajanj in najboljši možen kompromis. Eno je na pamet blebetanje, drugo so argumenti." Ob tem Čelan dodaja, da nobena pogodba ni nepreklicna in da če se ugotovi, da bi s prekinitvijo, kljub plačilu pogodbenih kazni, bilo več koristi, je zanj tudi to primerna opcija: „Seveda, če bodo občani imeli od tega več koristi kot škode." Foto: Črtomir Goznik novih delov omrežja na Sovretovi poti in v Krčevini pri Ptuju. Dodatnih 5 milijonov evrov naj bi v omrežje vložil še Telemach od leta 2017 do danes. S tem ko je pravno nasledil pogodbo med KKS in Teleingom, je Telemach pridobil pravico do upravljanja in uporabe omrežja KKS Ptuj vse do septembra 2038. Kaj predlagajo v Telemachu Po predlogu, ki so ga pripravili v Telemachu, naj bi se v novi, spremenjeni pogodbi navedlo, da investirajo v svoje lastno omrežje, kar pomeni, da občina svoj 100 % lastninski delež iz KKS prenese na njih. V zameno se Telemach obvezuje, da bo v obdobju največ petih let od dneva veljavnosti nove pogodbe (in s tem prenosa poslovnih deležev nanj) celotno omrežje nadomestil z optičnim omrežjem: „To bi končnim uporabnikom omogočalo vrhunske storitve elektronskih komunikacij. Vrednost opisane investicije Telemacha v novo omrežje KKS Ptuj naj bi zna- šala najmanj 4,2 milijona evrov." Poleg tega bi bili pripravljeni tudi v prihodnje - a le do izgradnje novega omrežja, vendar ne več kot pet let - prevzeti nase stroške financiranja delovanja Ptujske televizije (PeTV). Sofinancerski delež sicer prispevajo že po trenutno veljavni pogodbi. Ali bo za ptujsko občino predlog Telemacha sprejemljiv ali ne, bo znano že kmalu; o tem bodo odločali mestni svetniki. Janez Rožmarin: »To je račun brez krčmarja!« Za svetnika Janeza Rožmarina, ki je pogosto kritičen do podjetja Telemach, tak predlog ni sprejemljiv. Kot pravi, delajo račune brez krčmarja: „Najbolj žalostno je, da naročniki nimajo nič od tega, a je omrežje praktično njihovo. Teleing podjetja sploh ne bi smel prodati brez soglasja občine ali pa bi pogodba morala biti nična! Dokaz, da se Telemach obnaša drugače kot Teleing, je tudi to, da starih naročnikov ne želijo priklapljati na optiko, kar bi morali! Menim, da to sodi v sklop vzdrževanja in obnavljanja omrežja." Ob tem še poudarja, da so omrežja gradili predvsem tam, kjer je občina izvajala kakšno investicijo: „To je seveda bistveno ceneje. Vedno so bili privilegirani." Prepričan je, da je omrežje vredno več od ponudbe, saj se je ponudba oblikovala na osnovi cenilne pogodbe iz leta 2010. Tudi svetnik Andrej Čuš priznava, da se mu - glede na nezadovoljstvo občanov s storitvami Telemacha - porajajo mnoga vprašanja: „Zakaj je občina v preteklosti sploh podpisala takšno pogodbo?! Treba je narediti revizijo pogodbe, in če je v škodo občanov, jo je enostavno treba razdreti. Menim, da je treba poiskati strateškega partnerja oz. kupca, ki bo napolnil občinski proračun, hkrati pa zagotovil boljše storitve po vseh mestnih četrtih. Če se izkaže, da to ni Telemach, pa naj bo kdo drug." Tako Čuš kot Rožmarin pravita, da samo ptujsko omrežje ni kaj veliko vredno, bistveno večjo vrednost imajo za lastnika omrežja naročniki. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Ste že preverili, kakšna je nova predlagana vrednost vaše nepremičnine? Vsak lastnik lahko vpliva na končni izračun Modeli vrednotenja so od 1. oktobra na ogled na občinah, pa tudi na novoustanovljenem Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin (Portal MVN), skupaj s poskusno izračunanimi vrednostmi. Pripombe nanje je mogoče poslati vse do 15. novembra. Na Geodetski upravi Republike Slovenije lastnikom svetujejo, da jih pregledajo in preverijo, obenem pa poudarjajo, da ne gre za končne vrednosti, ampak zgolj posplošene in narejene na osnovi objavljenega predloga modelov in podatkov nepremičnin v registru nepremičnin s konca letošnjega junija. Predlagane vrednosti nepremičnih so na ogled od 1. oktobra, nanje pa lahko lastniki v 45 dneh, torej do 15. novembra, podajo konkretne in obrazložene pripombe, in sicer na posebnih obrazcih. Obvestil GURS-a na dom ne bo Na občinah bodo podatki javno razgrnjeni do konca oktobra, obenem pa dostopni tudi na novou- stanovljenem Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin. Gurs lastnikom za poskusne izračune posplošene vrednosti njihove nepremičnine ne bo pošiljal obvestil na dom. »Ker pa se bo lahko poskusni izračun razlikoval od posplošene vrednosti, ki bo nepremičninam pripisana 1. aprila prihodnje leto, je v koristi lastnikov nepremični, da aktivno sodelujejo v postopku javne razgrnitve predlogov modelov vrednotenja in tako vplivajo na končni izračun posplošene vrednosti,« pravijo na Gursu. Nove cenitve v nabiralnike 1. aprila 2020 Do pripomb se bodo najprej opredelile občine, na Gursu pa bodo nato pripravili končni predlog modelov vrednotenja, ki ga bo vlada potrdila v obliki uredbe, na osnovi katere bodo nepremičninam določene vrednosti. Te bodo 1. aprila 2020 objavljene v Evidenci vrednotenja. S sprejemom uredbe o modelih vrednotenja bodo ti potem postali dokončni, vsak lastnik nepremičnine pa bo takrat po pošti prejel t. i. zbirno potrdilo o posplošenih vrednostih njegovih nepremičnin, ki bo uradni dokument. Tudi po 1. aprilu bo lahko vsak še naprej urejal podatke o svojih nepremičninah, da bodo ti odražali dejansko stanje v naravi. Za Ptujčane bo javna predstavitev 15. oktobra Novi zakon predvideva tudi natančnejšo opredelitev sistema vrednotenja, ki ga bo mogoče uporabiti tudi za uvedbo že dolga leta načrtovanega davka na nepremičnine. »Določanje modelov vrednotenja pomeni prvo fazo množičnega vrednotenja nepremičnin. Gre za pravila, ki opredeljujejo, katere so tiste lastnosti nepremičnine, ki vplivajo na njeno vrednost na trgu,« pojasnjujejo na Gursu in dodajajo, da bo javna predstavitev modelov vrednotenja za občine iz Območne geodetske uprave Ptuj 15. oktobra od 10. do 13. ure v prostorih ptujskega dominikanskega samostana. Senka Dreu 4 Štajerski Politika petek • 4. oktobra 2019 Ormož • Čakajoč na razpise za evropski in državni denar Svetniki kritični do nizke realizacije polletnega proračuna Realizacija proračuna v prvih šestih mesecih ni obetavna, a kot je pojasnil občinski finančnik Mirko Šerod, je realizacija navadno taka, ker se večje investicije v večini primerov realizirajo oz. zaključujejo v drugem polletju. Občini je uspelo zbrati 37,3 odstotkov pričakovanih prihodkov, odhodki ob koncu prvega polletja pa so komaj dosegli dobrih 30 odstotkov. Ker iz različnih razlogov ni evropskega (in državnega) denarja, bo marsikatera planirana naložba v Ormožu letos ostala zgolj na papirju. Ali je za tak razplet kriva država ali občina, ki si je proračun omislila precej optimistično?! Sicer Ormož ni edina takšna občina ... (Fotografija je simbolična.) Razlog za precej slabe številke tako na dohodkovni kot posledično na odhodkovni ravni so predvsem naložbe, ki so odvisne od evropskega (in državnega) sofinancranja. Iz tega naslova so v prvem polletju namreč zbrali zgolj slabih 375.000 evrov od planiranih 4,07 milijona evrov. Gre za izgradnjo četrte faze namakalnega sistema, čaka se na dogovor regij in odobritev denarja za sofinanciranje rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave Ormož, pa za nadgradnjo zbirnega centra Dobrava, na državni denar za sanacijo Vičanski Vrh ... Neizvedba planiranih naložb se seveda pozna tudi na investicijskih odhodkih; namesto planiranih 9,87 milijona so do polletja porabili le 1,76 milijona evrov. »Vsi smo letos načrtovali izgradnjo četrte faze namakalnega sistema. Ministrstvo za kmetijstvo je ponovilo razpis, po katerem je rok za prijavo 15. november. Glede na vso potrebno administracijo letos te naložbe ne bo. Enako je verjetno z rekonstrukcijo čistilne naprave Ormož. Tisto, kar je v moči občine, bo izvršeno, ostalo pa je povezano z odobritvijo in dodelitvijo sredstev državnega proračuna,« je pojasnil Šerod. Kot je razvidno iz poročila občinske uprave, obstaja velika možnost, da letos nikakor ne bodo uresničene vse načrtovane naložbe. Nekateri svetniki v skrbeh Kritičnih zaradi slabe realizacije proračuna je bilo več svetnikov, med njimi Simon Kolmanič: »Skrbi me razhajanje med realizacijo vseh odhodkov, ki je bila 30,8 %, in realizacijo investicijskih odhodkov, ki je bila pol nižja, samo 17,9 %. Vem, da je v prvem polletju vedno manjša realizacija, kar se tiče investicijskih odhodkov, saj še investicije niso končane, pa vendar mislim, da je ta razkorak malo prevelik. Ali je bil ta naš proračun morda preveč optimistično zastavljen glede na tako nizko realizacijo?« Slavko Kosi pa je med drugim pogrešal programsko opredelitev investicij: »Pričakoval bi, da bi nam župan pripravil pregled predvidenih projektov za letošnje leto in faze realizacije. To je tako skopo. Mi bomo to potrdili, a ne bomo vedeli, za kaj smo v prvem polletju denar potrošili oz. zakaj se določene stvari niso realizirale.« S tem se je strinjal tudi Emil Trstenjak. Župan Danijel Vrbnjak je povedal, da imajo ta dokument svetniki prvič na mizi, v nadaljevanju vroče razprave pa je nato podal informacije glede določenih investicij, o katerih so povpraševali svetniki. »Upam, da bo konec leta realizacija vsaj nekje 80 %,« je ob koncu pristavil svetnik Jožef Cajnko. Monika Horvat étt Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! B 1 ~ 1 M Štajerski'TEDNIK www.tednik.si Markovci • Zahtevna pot do širitve cone Kdaj bodo nove površine pripravljene za podjetnike Polno zasedeno obrtno cono Novijork v občini Markovci bodo namesto sprva predvidenih šest hektarjev razširili za skoraj pol manj. Markouski svetniki so na zadnji seji potrdili spremembe OPN občine Markovci, ki se nanašajo na širitev proizvodne cone Novi jork. Foto: MH Obrtna cona Novi jork diha s polnimi pljuči in velja za eno uspešnejših con na širšem Ptujskem nasploh. Razvita cona ta čas zaposluje že približno 400 delavcev. Ker pa je za investiranje veliko zanimanja, se občina trudi za njeno razširitev. V ta namen je sprožila postopke za širitev cone in v začetku lanskega leta začela pripravljati spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Markovci. Avgusta letos so prejeli še končno mnenje kmetijskega ministrstva, je na minuli seji markovskim svetnikom, ki so imeli na mizi omenjeni prostorski akt, pojasnil Robert Šimenko iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju: »Občina je v začetni fazi predlagala šest hektarjev veliko območje za širitev. Že v fazi osnutka se je območje zmanjšalo na dobre štiri hektarje. Ker pa je to bilo še vedno premalo - ministrstvo za kmetijstvo je namreč vztrajalo pri tem, da občina poišče dovolj stavbnih zemljišč kot zamenjavo -, je občina dodatno zmanjšala širitev na končnih 3,28 hektarja.« V enakem obsegu pa je občina v kmetijsko namensko rabo vrnila območje ob bioplinarni in obmo- čje športnega igrišča v Sobetincih. Širitev cone je sicer predvidena na vzhod, natančneje vzhodno od obstoječih proizvodnih objektov podjetja Vitiva. Občina v postopku odkupa zemljišč Kot je še povedal Šimenko, je za omenjeno območje treba izdelati še občinski prostorski podrobni načrt, ki bo podrobneje določil zasnovo cone, razmestitev dejavnosti, parcelacijo, arhitektonsko urbanistično oblikovanje objektov ... Markovski župan Milan Gabro-vec ocenjuje, da bi razširjena cona za nove podjetnike lahko bila na-red najkasneje do prihodnje jeseni: »Smo v postopku odkupa zemljišč, predvidenih za širitev cone. Skoraj- da že z vsemi lastniki so podpisane pogodbe. Sedaj je treba sprejeti še OPPN. Do novega leta želimo vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje, in če bo vse po sreči, bi spomladi začeli komunalno opremljanje teh novih zemljišč. Interesentov je veliko; prejeli smo sedem oz. osem povpraševanj potencialnih investitorjev.« Monika Horvat Zavrč • Osrednja prireditev ob občinskem prazniku »Hvala vsem, ki imate Zavrč radi!« Pretekle dni seje v občini Zavrč zvrstilo veliko zanimivih dogodkov z vrhuncem v soboto, ko je potekala osrednja slovesnost ob 23. občinskem prazniku in hkrati tudi 25-letnici občine. Župan občine Slavko Pravdič kot osrednji govornik na proslavi je izpostavil: »To je naš praznik, bodimo ponosni, da imamo svojo občino, ki nam prinesla veliko priložnosti. Za uspešno delo v prihodnosti bomo potrebovali še nadaljnje medsebojno aktivno sodelovanje, veliko dobre volje, znanja in poguma, da bomo lahko na dobro začrtani poti uresničili zastavljene cilje. Želimo si odlično šolo in vrtec, učinkovito zdravstvo, raznovrsten šport ter kakovostne komunalne in druge storitve.« Spregovoril je tudi o naložbah, ki so bile izvedene v preteklem letu in načrtih za prihodnost. S priznanji, plaketo in nazivom častni občan so na prireditvi nagradili posameznike in društvo. Priznanje župana za izredne uspehe na področju športa je prejela Veronika Domjan. Že šest let zapored je državna prvakinja v mestu diska. Občina je priznanje podelila tudi Ivanu Vesenjaku za večletno aktivno in požrtvovalno delo v Društvu upokojencev Zavrč. Vesenjak je za Štajerski tednik povedal: »To delo spoštujem in ga rad opravljam. Največ mi pomeni delo na projektu Starejši za starejše. Priznanje, ki sem ga prejel, je velika čast in ga zelo cenim.« Plaketo občine je prejelo Športno društvo Zavrč - Nogometna šola Zavrč za 50 let delovanja na področju športa. Za izjemen prispevek na vseh področjih družbenega življenja v občini ter skrbi za razvoj, napredek in prepoznavnost, je občina podelila naziv častni občan nekdanjemu županu Miranu Vuku. S svojim delom, znanjem, pogumom in vztrajnostjo je veliko prispeval k razvoju, napredku in spremembi celotne podobe zavr-ške občine. Prireditev je s svojimi nastopi popestrila pevska skupina Trta KUD Maksa Furjana Zavrč. Otroci Osnovne šole Zavrč so pripravili duhovit kulturni program. Zapela je tudi mlada pevka Minea Gabrovec Karmen Grnjak petek • 4. oktobra 2019 Podravje Štajerski 5 Kidričevo, Cirkovce • Nove cene varstva otrok Razlog za podražitev so višji stroški dela Svetniki občine Kidričevo so na zadnji seji potrdili nove cene oskrbe in varstva otrok v vrtcih Kidričevo in Cirkovce. Oba vrtca delujeta pod okriljem osnovnih šol. Foto: Mojaobčina.si V vrtcih Kidričevo in Cirkovce imajo v varstvu skupaj 287 otrok, v 16 skupinah. Ekonomska cena za prvo starostno obdobje (jasli) po novem znaša 499 in za drugo 366 evrov. Fotografija je simbolična. Cene bodo po novem v obeh vrtcih enake, v obeh zavodih pa najvišji strošek predstavljajo plače zaposlenih. V vrtcu Kidričevo so z letošnjim šolskim letom odprli dodatni oddelek. V 11 oddelkih imajo vpisane 204 otroke. Predvideni stroški dela za letos znašajo 247.000 evrov. Mesečni stroški dela vzgojiteljic in pomočnic za prvo starostno obdobje znašajo dobrih 22.000 evrov (70 otrok, pet oddelkov, pet vzgojiteljic in 5,6 pomočnice) in za drugo starostno obdobje nekaj čez 26.000 evrov (134 otrok, šest oddelkov, šest vzgojiteljic in šest pomočnic). Stroški režijskega kadra (kuharice, čistilke, hišnik, računovodstvo, tajništvo, vodstvo) so na mesečni ravni 16.000 evrov. Povprečni skupni mesečni stroški dela za vse zaposlene v kidričevskem vrtcu znašajo blizu 65.000 evrov. Na podlagi preračuna vseh stroškov, poleg plač so to še materialni stroški in stroški prehrane, cena varstva na posameznega otroka znaša 499 evrov za mlajšo in 367 evrov za starejšo starostno skupino. Pri mlajših se je cena v primerjavi z dosedanjo celo za osem evrov znižala, pri starejši pa za 11 evrov zvišala. Spremenila se je tudi cena dnevne prehrane, ki je doslej znašala 1,35 evra. Po novem je 1,8 evra. V Cirkovcah cene višje za 28 oz. 33 evrov Vodstvo OŠ Cirkovce je preračun novih cen izvedlo na osnovi predpostavke pet oddelkov in vpisanih 83 otrok. V prvi starostni skupini (1-3 let) imajo dva oddelka s skupaj 26 otroki, dve vzgojiteljici in 2,3 pomočnice. Stroški dela strokovnega kadra in režije znašajo dobrih 11.000 evrov. V drugem starostnem obdobju (4-6 let) imajo v treh oddelkih s tremi vzgojiteljicami in tremi pomočnicami 57 otrok. Stroški dela, vključujoč režijo, znašajo dobrih 20 tisočakov. Če k stroškom dela prištejemo še materialne stroške in stroške prehrane, so povprečni mesečni stroški delovanja Vrtca Cirkovce okoli 33.500 evrov. Cena mesečnega varstva za mlajše starostno obdobje znaša 499 evrov (doslej 466) in za starejše 366 evrov (doslej 338). Cena prehrane je 1,1 evra po otroku na dan. Nove cene varstva otrok veljajo od oktobra naprej. Občinski svetniki so v razpravi spraševali, kako to, da se lahko stroški prehrane med zavodoma tako razlikujejo: 1,8 in 1,1 evra. Zanimivo jim je bilo tudi dejstvo, da sta oba zavoda prišla do skoraj identičnega izračuna in da bodo v obeh poslej veljale enake cene. Mojca Zemljarič Ormož • Kdaj bodo praznovali Občina ima svoj praznik Občina Ormož bo v prihodnje svoj občinski praznik praznovala 16. junija. Svetniki so na zadnji seji v drugem branju potrdili odlok o občinskem prazniku, s katerim je občina končno dobila svoj praznik. Datum 16. junij so izbrali iz dveh razlogov: na ta dan leta 1273 se v najstarejši ohranjeni listini prvič omenja kraj Holermuos, poleg tega pa ta dan predstavlja tudi praznovanje pridobitve mestnih pravic v letu 1331. Praznik bodo, poleg drugih dogodkov, obeležili s slavnostno sejo in z osrednjo proslavo, na kateri bodo podeljene občinske nagrade in priznanja. MH Foto: Arhiv Lenart • Iz nekdanjega motela Črni les še letos sodoben dom starostnikov Objekt odprtega tipa v celoti prilagojen dementnim Vile sojenice s krojenjem usode Črnemu lesu pri Lenartu očitno nikdar niso bile preveč naklonjene, saj v objektu v sicer izjemno idiličnem okolju z gozdom, jezerom Komarnik in gradom Hrastovec doslej ni uspelo prav nič: ne motel in gostilna, se manj prvi dom starostnikov, fitnes in slednjič dom za begunce. Kaže, da se mu z novim lastnikom, drzno investicijo in novim najemnikom le obetajo boljši časi. Kijih bo morda pomagala pisati tudi sveta Agata, po kateri se objekt po novem imenuje. Ali pa njena soime-njakinja, legendarna Agata iz Štraleka. Pred tremi leti je nepremičnino, ki so jo v preteklosti v prvem domu starostnikov spremljale afere v zvezi z domnevnim malomarnim odnosom do oskrbovancev in celo okoriščanjem, zaradi cesarje moral ta zapreti svoja vrata, kupilo podjetje Žipo. »Vsakič, ko sem se peljal mimo Črnega lesa in ga gledal, kako je zapuščen in kako propada, mi je bilo hudo. 25 let ga je imela Probanka, pa ni z njim nič naredila, tudi lokalna skupnost ni pokazala interesa za njegovo revitalizacijo, zato sem si rekel, pa ga kupimo. In smo ga - na dražbi od Slabe banke. Ne nazadnje ga je nekoč zgradilo podjetje Agrokombinat Lenart, predhodnik Žipa, zato se mi je zdelo kar prav, da spet postane del te zgodbe,« pripoveduje Janez Krajnc, direktor danes družinskega podjetja, ki se ukvarja z živinorejo in poljedelstvom. »Potem pa je bilo treba razmisliti o novi vsebini, seveda takšni, ki bo pila vodo. Razmišljali smo o turizmu, zdravstvu, nato pa smo se povezali s podjetjem Dom Lenart, ki že upravlja dom starostnikov svetega Lenarta in deluj pod okriljem mariborske nadškofijske Karitas. Dogovorili smo se, da bo Žipo financiral prenovo, oni pa pridobijo koncesijo in prostore vzamejo v najem.« Projekt Dom svete Agate bo stal od 3,6 do štiri milijone evrov, novo pa bo praktično vse, le osnovni zidovi so ostali. Velika investicija bo zagotovila tudi najmanj 35 novih delovnih mest, v domu pa bo prostora za 70 stanovalcev, ki bodo bivali v eno- in dvoposteljnih sobah v petih bivalnih enotah po dvanajst oseb, in sicer po principu gospodinjske skupnosti; kar 48 mest naj bi bilo namenjenih stanovalcem z demenco. Čakalna vrsta je že dolga »Objekt bo v celoti prilagojen dementnim, in sicer bo izrazito odprtega tipa, kar pomeni, da se bodo lahko stanovalci prosto gibali. Kot je znano, je za dementne osebe po standardu treba zagotoviti zunanji izhod, zato so oddelki za demenco zmeraj v pritličju. Tukaj pa bo omogočen izhod na prosto tudi tistim, ki bodo imeli sobe v nadstropju, in sicer preko posebnega 'ganka'. Stanovalci bodo povsem na varnem, saj smo območje na široko ogradili in pri tem porabili kar kilometer ograje, ki seže globoko v gozd, tako da se bodo lahko sprehajali tudi po gozdu,« razlaga Zlatko Gričnik, direktor Doma svetega Lenarta. »Na voljo jim bodo kegljišče, dva paviljona, prostor za piknike s sanitarijami, očistili smo tudi bližnji ribnik, skratka dom bomo uredili tako, da se bodo stanovalci v njem kar najbolje počutili, saj bo zgrajen po najsodobnejših evropskih standardih. Zaradi tega bo cena oskrbe najbrž malce višja od tiste v Domu svetega Lenarta, a ne bistveno. Starostnike bomo v dom lahko sprejeli takoj, ko bomo pridobili uporabno dovoljenje in soglasje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Čakalna vrsta je že dolga, mislim, da bodo kapacitete takoj zapolnjene.« Dve mesti bosta v novem domu starostnikov, ki bo imel tudi dnevni center za deset do dvanajst varovancev z demenco, namenjeni paliativni oskrbi, torej neozdravljivo bolnim, osem pa umirajočim, za katere bodo uredili poseben prostor oziroma oazo za čim lepše slovo od življenja s svetlobno, glasbeno in aroma terapijo ter masažo in pogledom na naravo skozi velika okna. Senka Dreu Sveta Trojica • Začela seje dolgo načrtovana ureditev plazovitega pobočja Če bo vse po sreči, bo plaz saniran pred zimo Potem ko so v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah za najnujnejšo sanacijo zelo strmega in težko dostopnega plazovitega območja pod Cafovo ulico lani tja navozili okrog 300 m3 materiala ter tako za silo stabilizirali teren in zmanjšali nadaljnje plazenje, je bilo jasno, da bodo za rešitev problema potrebni resnejši gradbeni posegi z ustreznim odvodnjavanjem. Na to strmo območju ob robu gozda, ki je že tako nestabilno, so namreč speljane tudi meteorne vode iz Cankarjeve, Brnčičeve in Cafove ulice, vse pogostejša neurja pa so povzročila samo še dodatno odnašanje zemlje. Po lanskih močnih neurjih je zato občina škodo prijavila na okoljsko ministrstvo in hkrati naročila projekt za sanacijo plazu. Letos je od resornega ministrstva pridobila sofinanciranje projekta v višini 63.500 evrov, 20.000 evrov pa bo prispeval občinski proračun. Načrt sanacije, ki zajema stabilizi- Sanacija zelo strmega in težko dostopnega plazovitega območja pod Cafovo ulico ranje območja z železniškimi tirnicami, usmeritev meteornih voda v dolino z veliko cevno kanalizacijo, umirjevalnimi jaški ter večjim zadrževalnikom vode na izlivu, je izdelalo podjetje ISB, d. o. o., izvaja pa ga Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo, d. o. o. Dela, ki so se začela v avgustu, naj bi bila predvidoma dokončana do začetka novembra. Če bo torej vreme ugodno in bo šlo vse po sreči, bo plazovito območje pod Cafovo ulico v Sveti Trojici sanirano in varno še pred začetkom zime. SD Foto: SD 6 Štajerski V središču torek • 1. oktobra 2019 Slovenija • Svetovni dan učiteljev Učitelj si mora in si lahko avtoriteto zgradi le sam 5. oktobra obeležujemo svetovni dan učiteljev. Kot poudarjajo številni med njimi, to ni njihov poklic, pač pa poslanstvo. Z leti se spreminjajo učitelji, šolarji in njihovi starši, pa tudi metode poučevanja. Kaj otroci sporočajo svetu s svojim vedenjem v razredu, kakšnega učitelja si želijo, smo postali starši preveč zaščitniški, kar se odraža tudi na odnosu šolarja do šole? Zgolj in samo opravljati učiteljski poklic najbrž ni zelo težko, biti dober, spoštovanja in hvaležnosti vreden učitelj je bistveno težje. Tako kot številni drugi poklici ima tudi učiteljski svoje prednosti in slabosti, kar priznava tudi Jurij Cvitanič, učitelj Osnovne šole Markovci, ki ima 13 let delovnih izkušenj. Vso svojo poklicno pot je preživel v razredu. Soočal se je s težavami, kot so jih deležni današnji diplomanti. Redno službo je namreč precej težko najti, zato je prva leta poučeval na različnih šolah. Zdaj že vrsto let na OŠ Markovci, kot profesor razrednega pouka poučuje 5. razred. „Z učenci se tudi sam vsak dan naučim kaj novega. Moje izkušnje so zgolj in samo pozitivne in res si želim, da bi bilo tako še naprej." Kot precej mlad, pa vendar izkušen učitelj pravi, da je za profesionalni razvoj na njihovi šoli dobro poskrbljeno, sodelovanje v različnih projektih ga veseli, čeprav priznava, da to zahteva od posameznega učitelja veliko dodatnega dela in napora. Mu pa da tudi veliko samozavesti, moči in znanja, da se lažje spopada z izzivi sodobnega poučevanja. Poučevanje danes se mora razlikovati od tistega nekoč „Menim, da se mora poučevanje današnjih otrok razlikovati od poučevanja v preteklosti. Učenci živijo v drugačnem svetu, veliko več je informacij, akcije in dogajanja. Če pogledamo telefon pred 30 leti in današnjega. Ali pa avtomobil pred 100 leti in današnjega. Velika razlika, kajne? Če pogledamo v naše učilnice, je bila slika nekaj let nazaj še preveč podobna. Učitelj, ki frontalno podaja snov, Jurij Cvitanič: „Ne delajte stvari namesto otrok!" in učenci, ki si zapisujejo v zvezek. Naša naloga mora biti, da učence usmerjamo k raziskovanju, delu v skupinah, jih vključujemo in omogočamo, da sooblikujejo učni proces. S tem absolutno ne mislim, da je vse staro slabo in da so potrebne korenite spremembe. Nikakor ne! Pomembno pa se mi zdi, da se učitelj zaveda svoje vloge in moči pri možnosti oblikovanja močnih in samostojnih osebnosti. Da spremlja njihov napredek, razvoj," je stališče, ki ga pri svojem delu zasleduje Cvitanič. Izpostavlja pomen formativnega spremljanja kot spremenjene oblike poučevanja in učenja: „Gre praktično za sodobne didaktične pristope in odpravljanje zakoreninjenih, v modernem času neučinkovitih praks na področju dela z mladimi. V ospredje postavlja aktivno vlogo učenca, učitelj pa je tisti, ki ga podpira tako, da nenehno ugotavlja, kako učenec napreduje in potek pouka prilagaja povratnim informacijam, ki jih dobi od učenca." Je težje delo z učenci ali njihovimi starši? Velik pomen uspešnega delovanja šole Cvitanič prepoznava v skladnem trikotniku: starši, učitelj, učenci: „Bistveno se mi zdi to, da starš pred otrokom ne govori grdo o šoli oz. učitelju, čeprav je to morda kdaj upravičeno. S tem šoli in učitelju avtomatsko zbija avtoriteto. Verjamem, da se komu kdaj stori krivica. Takrat je najbolje, da se starši oglasijo pri učitelju in se o težavi pogovorijo. Tudi učitelji smo samo ljudje in delamo napake. Tudi učitelj mora napako znati priznati in jo popraviti, če je seveda bila storjena." Opaža pa, da smo starši v današnjem času do svojih otrok vse preveč zaščitniški, veliko stvari bi radi naredili namesto njih; najti pravo mero pa je zelo težko: „To je absolutno odločitev vsakega starša posebej. Včasih rečem staršem svojih učencev: 'Vi ste že naredili peti razred osnovne šole, sedaj ga obiskujejo vaši otroci. Ne delajte stvari namesto njih. Navadite jih na skrb in odgovornost!' Včasih naši starši niso niti vedeli, da hodimo v šolo, današnji pa želijo imeti vse pod kontrolo. Kaj je boljše, bo pokazal čas, na to nimam odgovora." Učenci ne želijo le nemo poslušati učitelja Številni učitelji se zavedajo, da jim otroci s svojim vedenjem v razredu sporočajo marsikaj pomembnega. Načini, ko je učitelj predaval, učenec pa le nemo poslušal, bi morali biti za nami, saj kot ugotavlja Cvitanič, današnji učenci želijo imeti aktivno vlogo pri samem pouku: „ Želijo ga sooblikovati in želijo biti slišani. Po raziskavah je njihova motivacija kar do sedemkrat večja, če so pri pouku slišani. Učitelj se mora zavzemati za dobre odnose, medsebojno spoštovanje, izražati empatijo in mu mora biti mar za učence. Kar 18-krat večja pa je njihova motivacija, če vedo, kaj se učijo in zakaj." Pomembno se mu zdi, da učenci upajo in smejo izraziti svoje mnenje, tudi če je napačno, v sodobni šoli pa bi jim morali ponuditi še eno izbiro, način, kako bodo pokazali svoje znanje: „Izdelki učencev so velikokrat najboljši dokaz o njihovem znanju." Avtoritete učitelja ne gradita ne vlada ne minister Po mnenju Cvitaniča bi moral vsak učitelj delati na motiviranosti, saj so učenci, ki poznajo namene učenja in kriterije uspešnosti dalj časa osredotočeni na delo, obenem pa tudi bolj aktivni pri učenju. „Učitelj si mora in si lahko avtoriteto zgradi zgolj in samo sam. Ne zgradi mu je nobeden sistem, niti minister ali vlada. Zgradi si jo z doslednim delom, odnosom do svojih učencev in svojo aktivnostjo v razredu med učenci." Kot ob svetovnem dnevu učiteljev pravi naš sogovornik, je biti učitelj čudovito poslanstvo, a je za dobro opravljanje tega potrebno veliko moči in energije: „Čeprav nam izraz vzgoja jemljejo iz našega šolskega sistema, sem sam trdno prepričan, da je vzgoja v šoli ob boku poučevanju." Dženana Kmetec Ormoško • Revščina: v najhujši stiski starejši in matere s Nekateri živijo v mrzl »Srečujemo se s pretresljivimi zgodbami. Spomnim se starejše ženic splesni. Gospa seje namreč prehranjevala tako, daje suh kruh nami za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje Brigita Tetičkovič. Še vedno Številke o revščini so še vedno katastrofalne. Pod pragom revščine živi okoli 268.000 Slovencev, od tega 89.000 upokojencev in 52.000 delovno aktivnih oseb, torej zaposlenih. »Pomurska in podravska regija sta v primerjavi z drugimi regijami tako glede revščine kot socialne izključenosti na samem repu. Na našem območju je še vedno močno prisotna t. i. »mokra kultura«, kar pomeni, da je pitje alkohola splošno sprejeto, da so alkoholne pijače sestavni del praznovanj in pomembnih življenjskih dogodkov. Vlada pa tudi visoka brezposelnost; tisti, ki so na zavodu za zaposlovanje, so težko zaposljivi. Procentualno je sicer več moških kot žensk, sama pa menim, da so številke takšne, ker veliko žensk ni prijavljenih na zavodu, delajo doma na kmetiji, negujejo stare starše, ali je njihov partner zaposlen v tujini,« razmere na Ormoškem strne Brigita Tetičkovič. Varčujejo pri hrani, ogrevanju ... Redno denarno pomoč je sicer na območju UE Ormož (Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi) v lanskem letu prejemalo nekaj manj kot 1.800 upravičencev, v prvih devetih mesecih letos pa več kot 1.400 oseb. Med njimi je največ Izplačilo denarnih socialnih pomoči na Ormoškem Obdobje Leto Leto Indeks 1. 1. 2019 2017 2018 do 30. 9. 2019 Izredna denarna pomoč 846 642 0,76 590 Denarna socialna pomoč 2.146 1.792 0,84 1.443 Varstveni dodatek 639 672 1,05 632 Pogrebnina 103 94 0,91 90 Posmrtnina 104 94 0,90 90 Vir: CSO Spodnje Podravje, enota Ormož samskih. Navadno gre za upokojence, ki zaradi nizke pokojnine težko preživijo. Varčujejo pri hrani, ogrevanju, higienskih potrebščinah ... Tetičkovičeva sicermeni, da danes na njihovem območju nihče več ne trpi lakote: »Imeli smo nekaj takih primerov, a smo se potem z lokalnimi gostinci dogovorili, da jim na dom pripeljejo vsaj en dnevni obrok. Se pa dostikrat izkaže, da teh obrokov ne pojedo. Da bi bil kdo lačen, si upam trditi, da ne...« Poleg neogrevanih stanovanj in pomanjkanja hrane pa se starejši soočajo tudi z veliko osamljenostjo. »Imamo stranke, ki nimajo nikogar. Osamljenost je značilna Ptuj, Podravje • Kako bodo reševali socialno varstveni program Dom za brezdomce uporal Včasih je potrebna le majhna spodbuda ali dober nasvet za to, da se nek kar nekaj uporabnikov. Po nekaj mesecih delovanja je postalo jasno, da Program Kamra deluje od avgusta 2018, delovati je začel z veliko pomočjo Mestne občine Ptuj. Predsednica društva Ars Vitae Polona Toplak, ki program izvaja, pravi, da je vsebinsko zastavljen zelo dobro: »Pokriva tako tiste, ki dejansko nimajo kje bivati, kot tiste, ki imajo namestitev, pa nimajo možnosti poskrbeti za osebno higieno ali si zagotoviti primerne prehrane. Namen je bil s čim manj sredstvi pokriti čim več različnih potreb uporabnikov iz lokalnega okolja. Problemi pa so se začeli z izpadom javnih del januarja letos. Če nam občina ne bi povečala proračunskih sredstev, našega programa danes ne bi bilo. S sredstvi, ki jih dobimo od ministrstva, preprosto ni mogoče pokriti stroškov. Kadrovska zasedba je zelo šibka, a je vsaj zadostna, da je program vzpostavljen.« Največja težava je v tem, da Kamra ni odprta cel dan. Pet ur na dan uporabniki preživijo na cesti, ob koncu tedna še dlje; 12 ur dnevno. V soboto in nedeljo dejansko tam le prenočijo. V prvem letu so v Kamri imeli dva javna delavca in ogromno prostovoljcev, tako da je bil program 24-urni. Dejstvo, da trenutno ni tako, je najbolj skrb vzbujajoče zaradi prihodnjih zimskih mesecev. Čeprav so javna dela veliko pomagala, Toplakova meni, da to ni bila optimalna rešitev. Potrebujejo redno zaposlen strokovni kader. Kdo si najtežje najde streho nad glavo? Srčnost in strokovnost zaposlenih v Kamri skupaj z voljo uporabnikov po spremembah na bolje, sta opazni že ob vstopu v stavbo na Zadružnem trgu. Staro dotrajano stanovanje so s pomočjo občine spremenili v pravi dom. Vodja Kamre Amadeja Kokot je izjemno vesela, da jim je to uspelo. S svojim trudom so do novega doma, s tem pa tudi novega življenja, pomagali že kar nekaj uporabnikom. Cilj namreč ni, da brezdomci pri njih ostanejo, pač pa da jim pomagajo pri urejanju socialnega varstva, iskanju stanovanja, službe in vsega drugega, kar jim omogoča, da se rešijo bede, ki jo prinaša brezdomstvo. Predsednica društva Ars Vi-tae pravi, da je bilo zavetišče vzpostavljeno kot krizno zato, da se zagotovi varen prostor, dokler Foto: DK petek • 4. oktobra 2019 V središču Štajerski 7 amohranilke lih stanovanjih in pomanjkanju hrane :e, ki si je kupovala bel narezan kruh, ki ga je posušila na pladnju. Ko smo jo vprašali, zakaj, je povedala, da na ta način kruh ne ikala v čaj,« je eno izmed tovrstnih pretresljivih slik revščine med nami opisala pomočnica v. d. direktorja na ormoški enoti Centra se tudi najdejo družine brez kopalnice in osebe, ki živijo v človeku nedostojnih pogojih. predvsem za starejše. Življenjska doba se podaljšuje, zaposleni so vedno bolj obremenjeni, za starejše nihče več nima časa.« Živijo med mišmi in podganami, v mrazu ... »Precej je pretresljivih zgodb, s katerimi imamo opravka. Vsaka oseba ima svojo življenjsko zgodbo - zlorabe, alkohol, nasilje v družini, težko otroštvo ... Dostikrat se srečujemo tudi s tem, da ljudje na stara leta prepišejo svoje premoženje na svojce, podpišejo pogodbo o preužitku, tisti, ki pa potem to premoženje dobijo, po liniji najmanjšega odpora skrbijo za njih, razpolagajo z njihovim denarjem ali celo izvajajo nasilje nad starejšimi, ki je dostikrat skrito,« nadaljuje Tetičkovičeva. Velik problem so tudi higienske razmere: »Velikokrat se zgodi, da nas marsikdo ne spusti v hišo, da ne bi opazili, v kakšnih umazaniji živijo, skupaj z mišmi, podganami, dostikrat v mrazu in hladnih stanovanjih, v neizoliranih starih in vlažnih hišah. Še vedno se na terenu srečujemo s takšnimi prizori. Te navadno odkrijemo na podlagi anonimnih dopisov. Imeli smo primer, da družina ni imela kopalnice. Tudi v tem trenutku eni družini urejamo kopalnico. Neka kakovost življenja mora biti in župani vseh treh občin nam tukaj stopijo naproti.« Nekateri raje jedo suhi kruh, kot bi zaprosili za pomoč, drugi • 1 »v v i izkoriščajo Sicer pa na ormoški enoti CSD še vedno opažajo, da nekatere osebe ne zaprosijo za denarno socialno pomoč zaradi občutka sramu in raje jedo suhi kruh. Ljudje pa si socialne pomoči ne upajo vzeti tudi zaradi strahu, da bo država po njihovi smrti vzela premoženje, čeprav zaznamb na nepremičnine več ni, poudarja Tetičkovičeva. So pa na drugi strani tudi takšni, ki bi radi izkoristili vse, tudi tisto pomoč, do katere niso upravičeni . Monika Horvat | Najhujša revščina u centru mesta Med prejemniki pomoči jih je iz UE / , Ormož največ prav iz občine Ormož, z najhujšo revščino pa se po besedah pomočnice v. d. direktorja Centra za socialno foto: mh delo Spodnje Podravje, enota Ormož, Brigite Te-tičkovič soočajo v središču občine, v mestu. Glavno težavo vidi v tem, da te osebe nimajo lastnega vrtička, kjer bi si lahko pridelale hrano, živila v trgovini pa si težko privoščijo. Revščina pa se čedalje bolj širi tudi med zaposlene, ki se kljub dohodkom težko preživljajo. »Med najbolj ogroženimi so matere samohranilke na minimalni plači, še zlasti tiste, ki jim bivši partnerji ne plačujejo preživnine za otroka. Ko poravnajo stroške za stanovanje, jim ostane bore malo,« ugotavlja vodja ormoške enote CSD. Potem so tukaj še družine zaposlenih, a prav tako revnih. »Dejstvo je, da naše okolje ne ponuja služb z neko dodano vrednostjo, ampak gre po večini za službe z minimalnimi plačami.« Tako je veliko družin, ki kljub službam težko shajajo iz meseca v mesec. »Predvsem so to družine od prvega do tretjega dohodkovnega razreda, tistih na minimalnih plačah je na našem področju po mojem prepričanju več kot 50 %. Ti skozi mesec shajajo z neplačanimi položnicami, kijih preko vloge za izredno denarno pomoč pri nas potem poravnajo. Seveda pa botrujejo dolgovom tudi zaposlitve za krajše obdobje, izredni življenjski dogodki, bolezen...« še dodaja Tetičkovičeva. n Kamre bljajo občani številnih občin, plačuje le ptujska :omu življenje obrne na bolje. S pomočjo socialno varstvenega programa Kamra, ki na Ptuju deluje že leto dni, sije življenje uspelo urediti je vsebinsko program dobro zastavljen, a se, sicer pričakovano, zapleta pri zagotavljanju denarja. Županja Nuška Gajšek: » To se ne sme ponoviti!« »Prevetriti moramo, kaj potrebujemo in želimo, ter kakšna je finančna konstrukcija za to. Vse bo treba na novo ovrednotiti. Nikakor ne moremo več računati na finančne ali kadrovske vire, kijih ni. Potem se zgodba lahko vedno znova sesuva, kot seje to zgodilo januarja letos. V teh dneh se bomo dogovorili, kako naprej in kaj vse potrebujemo, da zagotovimo 24-urno delovanje,« pravi županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Po njenem mnenju mora biti center odprt neprekinjeno, vsaj v zimskem času. Županja - enako kot Toplakova - računa, da se resnosti težave zavedajo tudi v okoliških občinah. se posameznik ne postavi na noge. Mladim je to po navadi lažje kot starejšim. Toplakova pravi, da se najtežje uredijo situacije starejših posameznikov, ki nimajo socialne mreže, zaposlitve in so prejemniki denarne socialne pomoči. Vsako rešeno življenje šteje V letu dni so šestim posameznikom prav v Kamri pomagali pri reševanju iz brezna brezdomstva. „Ko sva se z uporabnikom spoznala, je bil star 60 let, brez statusa, prepuščen ulici. Deloval je tako, da je skušal vzpostaviti stike s čim več ljudmi, čez leto si je iskal sezonska dela, a seveda je delal le na črno. Ker je bil na cesti, smo iskali možnost, kako urediti njegov socialni status. Za nekaj časa smo ga namestili pri nas. Tudi v Kamri je bil zelo aktiven in uspelo mu je najti stanovanje zase. Zanj se je zgodba res dobro razpletla. Zdaj je na svojem, obiskuje dnevni center, nas pride pogledat, prinese občasno celo kakšno donacijo," enega izmed konkretnih primerov dobre prakse izpostavlja Kokotova. Kljub temu da je šlo za starejšega uporabnika, je pokazal veliko volje in energije. Vse skupaj je omogočilo tako dober razplet. Največji problem Kamre so trenutno seveda finance; predvsem zagotavljanje denarja za zaposlene, kar bi omogočilo neprekinjeno delovanje centra. »To je potrebno že zaradi vremenskih ujm, saj ne moremo teh ljudi kar puščati na ulici, pred vrati centra, v času neviht. Poleg tega so naši uporabniki bolne in starejše osebe. Zaposleni v Kamri pa niso poklicni negovalci, ki bi lahko zagotavljali nego. Zato se skušamo povezovati z različnimi institucijami.« Pri tem pa se srečujejo s primeri, ko ne v bolnišnici ne v domu upokojencev za posameznika ni prostora. Bolnišnice jim ne morejo zagotavljati dolgotrajnega varstva, domovi pa so prepolni. »Na nacionalni ravni se kaže, da nam manjka vmesna postaja za bolne osebe, da bi se zanje razvil program, ki bi omogočal 24-urno oskrbo.« Dženana Kmetec Problem brezdomstva v Spodnjem Podravju Toplakova pravi, da pred odprtjem Kamre sploh niso vedeli, s čim se bodo dejansko srečevali: »Statistika je eno, realno življenje pa nekaj povsem drugega. V enem letu so obravnavali 47 ljudi. Dejstvo je, da to niso le Ptujčani, pač pa prihajajo iz vseh občin Spodnjega Podravja, pa tudi širše. Prav zato financer ne more biti le ptujska občina, saj rešujemo težave brezdomcev iz celotnega lokalnega okolja. Zavedamo se, da bo ta konsenz težko doseči. Nekateri posamezniki imajo posebne predstave o tem, koliko brezdomcev sploh je. Predsodki so še vedno močno zakoreninjeni.« Društvo Ars vitae bo ta problem predstavilo tudi županom in svetnikom drugih občin Spodnjega Podravja, upajo pa seveda na njihov posluh in razumevanje. Po kakšnem ključu naj bi prispevali sredstva (pavšalno ali po uporabniku), se bodo še dogovarjali. Foto: CG 8 Štajerski Podeželje petek • 4. oktobra 2019 Podravje • Ohranitveno kmetijstvo je pri nas še vedno bolj ali manj neznanka »Metoda priprave tal brez oranja je edina j Za ohranitveno kmetijstvo so bistveni trije principi, in sicer nobeni ali minimalni mehanski posegi v tla, stalna pokritost tal in pesti na katerih je bilo treba z intenzivnim kmetovanjem doseči čim večje pridelke, pa tudi lobiji industrije kmetijske mehanizacije in fa je samo še Afrika. Branko Majerič, kmet iz Mo-škanjcev, javnosti bolj znan kot eden od šestih pridelovalcev ptujskega luka, se z ohranitvenim kmetijstvom ukvarja že dolga leta. Svojih njiv na 40 hektarjih namreč že dve desetletji ne orje. »Že kot dijaka na mariborski strojni kmetijski šoli so me zanimali učinki strojev na zemlji; razmišljal sem, kaj se z zemljo dogaja, ko pride nanjo stroj, predvsem sejalnica in plug, nikdar kombajn. Potem sem kmetoval na teh naših prodnatih tleh, oral in obračal kamenje, da je enkrat ležalo na eni, drugič pa na drugi strani, in to se mi pač ni zdelo preveč pametno. Potem pa so šli fantje še v dobri stari Jugi čez lužo na neko ekskurzijo in se vrnili z udarno novico, da tam kmetje ne orjejo, da se gredo tako imenovano no-till kmetijstvo. To je to, sem si rekel. Država je leta 1994 kupila neko sejalnico, smo se mučili z njo in delom, neuspešno, nismo znali zatreti plevela, zato smo vse skupaj opustili. Takrat sem ugotovil, da gre za cel sistem, da še zdaleč ni dovolj, da samo nehaš orati. S kolegom Milanom Rebernikom sva bila trmasta in sva še naprej iskala rešitve. Tako sva prišla do dr. Rolfa Derpscha, strokovnjaka za direktne setve v predhodno neobdelana tla, in hkrati odkrila, da imajo v svetu že izkušnje s to tehnologijo, da pravzaprav z izjemo Evrope in Afrike že povsod na milijonih hektarjev po svetu kmetujejo brez posegov ali z minimalnimi posegi v tla,« se začetkov spominja Majerič. Evropa vsiljuje težko kmetijsko mehanizacijo »Ker sem orodje za plitko kom-postirno obdelavo takrat že imel, sem potreboval še posebno sejal-nico, ki pa je v Evropi tako rekoč ni bilo mogoče dobiti. Takrat sem že vedel, da gredo svetovne smernice v kmetijstvu drugam kot v Evropi, kjer industrija vsiljuje težko kmetijsko mehanizacijo za oranje, pa za mletje in potem rahljanje. To je cel kup strojev, ki pri ohranitvenem kmetijstvu niso več potrebni, zato je jasno, zakaj ni bilo interesa po prodaji posebne sejalne tehnike. Pa še farmacija z njim premalo za- Branko Majerič svojih njiv že dvajset let ne orje. služi, ker ne potrebuje toliko gnojil in kemije. Kakorkoli, vztrajnost se je izplačala, v 'španoviji' smo kupili dve sejalnici in od takrat delam samo po ohranitveni metodi. Danes imam tako bistveno več prostega časa, manj stroškov, enak pridelek in 'hvaležno' zemljo.« Da bi tudi znanstveno preučili prednosti in slabosti različnih vrst obdelave tal, pri Majeričevih in Koroščevih v Moškanjcih že osmo leto teče primerjalna ob- delava zemlje s konvencionalnim oranjem, s plitko kompostirno obdelavo in no-till obdelavo, ki jo poskusno izvajata ljubljanska in mariborska fakulteta. »Če strnem ugotovitve, lahko rečem, da je ohranitveno kmetijstvo edina rešitev za prihodnost Zemlje in edini odgovor na tržna razmerja, klimatske spremembe, uporabo pesticidov, kar dokazuje tudi svetovna statistika, da se ohranitveni sistemi povečujejo,« je prepričan dr. Mario Za ohranitveno kmetovanje je ključna posebna sejalnica. Foto: SD Foto: Wikipedia Prekmurska gibanica Kaj povezuje prleško, prekmursko in haloško gibanico? V Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodijo pri Ministrstvu za kulturo, je vpisana tudi priprava nekaterih jedi. Poseben status imajo priprave zgornjesavinjskega želodca, bovških krafov, prostih in belokranjskih povitic, belokranjskih pogač, poprtnikov, bohinjskega mohanta in prleških gibanic, pa tudi izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov, izdelovanje trničev in pisav ter tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas. Pripravo prleške gibanice so v register vpisali leta 2013, pri tem pa omenili tudi Haloze: »Gibanice sodijo med pečene močnate jedi, ki so jih v preteklosti imenovali s splošnim nazivom pogače. Predstavljajo dobro ohranjeno kulinarično posebnost na celotnem severovzhodnem območju Slovenije, predvsem v Prekmurju, Prlekiji, Halozah in Slovenskih goricah. /.../ Gibanico kot značilno jed v severovzhodni Sloveniji etnografski spisi omenjajo že v 19. stoletju kot pecivo z različnimi nadevi, npr. s sirom, smetano, maslom, medom, orehi, makom, tudi jabolki, repo, zeljem in bučami.« Haloze, Slovenija • Kakšna bo usoda haloške gibanice? Skrivnostna sladica brez sladkorja ( Prekmurska gibanica iz krhkega testa in s štirimi različnimi nadevi se kiti z oznako Zajamčena tra skutnim nadevom je vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, kvašena haloška pa skromno pa tudi brez enotnega recepta... V Slovenski turistični organizaciji so zatrdili, da za kvašeno testo haloške gibanice potrebujemo 500 gramov moke (pol ostre, pol gladke), 30 gramov kvasa, 10 gramov soli, eno žlico sladkorja, eno do dve jajci, 40 gramov masla in 2,5 decilitra mleka; za nadev kilogram skute, dva decilitra kisle smetane, dve jajci, 150 gramov sladkorja, 80 gramov poparjenega pšeničnega zdroba in cimet; za preliv pa dva decilitra kisle smetane in dve jajci. »Iz sestavin za kvašeno testo zgnetemo srednje mehko testo in ga pustimo vzhajati. Vzhajanega razvaljamo in ga položimo v po-maščen okrogel lončeni model ali v pekač. Nadevamo ga s skutnim nadevom, prelijemo s smetanovim prelivom ter spečemo. Gibanico postrežemo še toplo,« so priporočili. Ob zapisanem receptu bo marsikdo zmajal z glavo. Pristna haloška gibanica ni bila namreč nikoli sladkana, za eksotični cimet pa marsikje še vedeli niso, kaj šele, da bi ga imeli pri roki. Še huje: tudi v poplavi kuharskih receptov na svetovnem spletu »izvirnika« za haloš- ko gibanico najverjetneje ne boste našli. Nekateri kuharski mojstri bi v nadev dodali sladko smetano, vanilin sladkor ali poprovo meto, spet drugi so namignili, da lahko gibanici okus bojda »izboljšamo« z mletimi orehi, medom ali celo rozinami. V učbeniku za srednje izobraževanje iz ne tako daljnega leta 1996 in z naslovom Kuharstvo smo našli zanimiv napotek, da moramo za haloško gibanico pekač pomas-titi z raztopljeno gosjo maščobo, in nasvet, da lahko del skute (če nam je pač primanjkuje) preprosto zamenjamo s kuhanimi, a odcejenimi jedilnimi bučami ... Strnimo: kakšen je »pravi« recept za haloško gibanico, ne ve nihče. Ni povsem jasno, ali jo je treba peči v pekaču ali z loparjem. Tudi pri poimenovanju ostaja nekaj ugank: je to gibanica, gobonca, kvasenica ali pa vse našteto? Vemo le, da so ha-loške gibanice nekoč postregli ob večji delih v vinogradu ali na polju, nepogrešljive so bile ob praznikih. Jasno nam je seveda tudi, da so ha-loške gibanice najboljše še tople in da se izvrstno dopolnjujejo z odličnimi haloškimi vini ... lajamčena tradicionalna posebnost Bomo kdaj nacionalni ali evropski zaščitni znak opazili tudi pri halo-ški gibanici? Prekmursko gibanico pečejo na več kot 30 lokacijah, pa haloško? Morda prav zaradi vsega naštetega haloška gibanica ni vključena v nobeno od nacionalnih ali evropskih shem kakovosti, postopka cer-tificiranja doslej tudi ni nihče sprožil. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so pojasnili, da bi lahko vlogo za zaščito označbe porekla, geografske označbe ali zajamčene tradicionalne posebnosti podalo združenje proizvajalcev, ki se ukvarja z istim kmetijskim pridelkom oz. živilom (vlogo za zaščito višje kakovosti pa lahko poda tudi posamezni proizvajalec): »Pomembno pa je, da so pri zaščiti kmetijskega pridelka oz. V okviru projekta Kulinarične Haloze so v šesthi niso drznili spreminjati ... Foto: CG petek • 4. oktobra 2019 Podeželje Štajerski 9 irihodnost Zemlje« er kolobar. Iz različnih razlogov, med katerimi so relativno majhne obdelovalne površine, rmacije, Evropa pri uvajanju ohranitvenega načina kmetovanja caplja za svetom, za njo Ohranitveno kmetijstvo (OK) po podatkih fao po regijah Kmetovanje brez oranja ima številne prednosti I 2011 I 2013 I 2016 Regija OK v ha OK v % OK v ha OK v % OK v ha OK v % Južna Amerika 55,5 45 66,4 42,3 69,9 38,7 Severna Amerika 40,0 32 54,0 34,4 63,2 35,0 Avstralija in Nova Zelandija 17,2 14 17,9 11,4 22,7 12,6 Azija 4,7 4 10,3 6,6 13,9 7,7 Rusija in Ukrajina 5,1 3 5,2 3,3 5,7 3,2 Evropa 1,3 1 2,0 1,3 3,6 2,0 Afrika 1,0 1 1,2 0,8 1,5 0,8 Skupaj 124,8 100 157,0 100 180,4 100 Lešnik z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in hkrati član Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo. Samo veliko znanja prepreči napake »Seveda pa gre za celovito spremembo pridelovalnega sistema in miselnosti kmeta. S takim načinom kmetovanja mu ni več treba cel dan sedeti na traktorju, več ima časa, lahko gre na dopust, lahko se posveti trženju svojih pridelkov. Ta je po količini in kakovosti enako dober, ekonomski rezultat pa je večji, saj ima kmet manj stroškov. Je pa res, da prehod s konvencio- nalnega na ohranitveno kmetovanje traja več let, saj zemlja potrebuje čas za prilagoditev na novi način, v izogib pogubnim napakam je potrebnega tudi zelo veliko znanja in sprememba v navadah, kar pa je pri Slovencih, ki smo v veliki meri tradicionalisti, težje. V združenju nas je zdaj že kar nekaj, vsakemu zainteresiranemu radi pomagamo z nasveti, za začetek je dobro, da se z novo metodo obdela manjši kos zemlje in se tam uči, sejalnico pa naj si kmet za začetek izposodi. Za sejanje na polju, na katerem so rastlinski ostanki, je namreč potrebna posebna sejalnica, ki je precej dražja od klasične, a hkrati tudi robustnejša in z daljšo življenjsko dobo. Zato je primeren skupinski nakup, saj je s trimetrsko sejalnico mogoče zasejati tudi več sto hektarjev letno.« Iz tabele o razširjenosti ohranitvenega kmetovanja po svetu je razvidno, da Evropa precej zaostaja za ostalim svetom, predvsem Južno in Severno Ameriko. Dr. Lešnik pravi, da je treba vzroke iskati predvsem v velikosti evropske obdelovalne zemlje. »Evropa razpolaga z relativno majhnimi obdelovalnimi površinami na prebivalca, zato je bil interes na površino pridelati čim več. Drugje je obratno: tam so velikanske površine, preveč hektarjev in premalo l j udi, zato so morali razmisliti, kako »Ohranitveno kmetijstvo ni povezano le z življenjem v tleh, ampak rešuje tudi problem erozije zemlje ter omogoča nižjo porabo energije, strojev in tudi dela. Poleg tega v največji meri zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in okolje,« pravi Rok Mihelič, predstavnik Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo. »Namesto intenzivnega mehanskega obdelovanja talni organizmi, korenine in živalstvo v tleh prevzamejo nalogo rahljanja in uravnoteženja hranil v tleh. Rodovitnost tal se izboljša z gospodarjenjem s talno odejo, kolobarjenjem in obvladovanjem plevela, z večanjem vsebnosti organske snovi tal pa se poveča biološka aktivnost ter veže atmosferski ogljik v tla, kar pomeni, da ohranitveno kmetijstvo blaži toplogredne izpuste.« obdelati zemljo s čim manj dela. Poleg tega Ameriko pestijo izjemna neurja z močno vodno in vetrno erozijo, zato si odkrite zemlje niso mogli privoščiti, saj bi jim sčasoma odneslo vso rodovitno prst. In so se pač prilagodili razmeram. V združenju se zdaj trudimo, da bi bilo ohranitveno kmetijstvo uvrščeno med okoljske ukrepe v novi programski shemi od 2021 so 2027, imamo zagotovila kmetijske ministrice Pivčeve. Poleg tega bodo nujne tudi spodbude za kmete, ki bodo s konvencionalnega prešli na ohranitveno kmetovanje; prehodno obdobje je namreč težko in bodo potrebovali nadomestila za začasni izpad prihodka.« Senka Dreu Foto: SD in certifikatov) dicionalna posebnost, prleška iz vlečenega testa in s ostaja brez slehernih nazivov in označb, pravzaprav )dnem meniju tradicionalne haloške jedi reinterpretirali na novo, haloške gibanice pa si živila vključeni vsi akterji, saj gre za kolektivno zaščito.« V Halozah tovrstnega združenja (še?) ni. Vprašanje je tudi, koliko »proizvajalcev« haloške gibanice bi danes sploh lahko našteli - najbrž na prste obeh rok. Za prekmursko gibanico je prijavljenih več kot 30 certificira-nih proizvajalcev ... Na MKGP so razložili, da zaščita kmetijskega pridelka ali živila pomeni, da so zaščiteni tako ime kot tudi način proizvodnje in receptu-ra: »Prvo fazo predstavlja zaščita imena, nujno pa je tudi dokazilo o pristnosti proizvoda - certifikat, zaradi česar se morajo proizvajalci vsako leto certificirati. Certificira-nje pomeni, da neodvisna kontrolna organizacija pri posameznem proizvajalcu kontrolira upoštevanje vseh pravil proizvodnje in druge pogoje, ki so jasno opredeljeni v zaščiti.« Opomnili so, da je najprej treba opraviti prehodno strateško analizo: »Na podlagi te si bo vlagatelj lahko odgovoril na vprašanje, ali je zaščita kmetijskega pridelka ali živila, ki ga proizvajajo, in s tem vsakoletno certificiranje proizvoda z ekonomskega stališča dejansko dovolj zanimivo.« Od vključitve haloške gibanice v katero od shem kakovosti si bi šlo torej obetati predvsem poenotenje recepture in večjo prepoznavnost pri potrošnikih, večjih dobičkov pa ne nujno. Morda je pa prav v tem čar resda necertificirane, a zelo priljubljene haloške gibanice; da tista iz Zavrča diši nekoliko drugače kot tista iz Majšperka, vsekakor pa se nobena ne more kosati s tisto izpod babičinih rok? EM Foto: CG Ljubstava • Potrgali 45 grozdov Trgali so žametno črnino, potomko stare trte Na zadnji septembrski četrtek je bilo veselo tudi v vinogradu Rudija Potrča v Ljubstavi. Trgali so žametno črnino, potomko stare trte. K pridelku iz Ljubstave so do- „S tem simboličnim dejanjem potomk najstarejše trte. Za vse dali še ptujskega in destrniškega. želimo povezati Ptuj s Halozami tri občine smo pripravili posebne V občinskih vinogradih na Ptuju, in Slovenskimi goricami, kot je to polnitve in za prihodnje leto je že v Vidmu in na Destrniku namreč že bilo nekdaj v zgodovini. Letos napovedana druga posebna pol- rastejo potomke žametne črnine, prvič smo na Grajskem vinskem nitev," je zadovoljno dejal Rudi najstarejše trte na svetu z mari- prazniku na Ptuju predstavili pro- Potrč. borskega Lenta. tokolarno vino treh občin - vino Mojca Zemljani: Foto: TM 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 1. oktobra 2019 Vis, Komiža • Tradicionalni izlet družbe Radio-Tednik Bilo je veselo in nepozabno Zvesti poslušalci Radia Ptuj in bralci Štajerskega tednika so tudi letos nadvse uživali na tradicionalnem izletu, ki ga je družba R Tednik Ptuj organizirala v sodelovanju z agencijo ATP. Letos so spoznavali srednjedalmatinski otok Vis, katerega mesto Višje zrat temeljih antičnega polisa Isse, ki so ga zgradili grški kolonisti iz Sirakuze na Siciliji v začetku 4. stoletja pr. n. št. Z njim seje pričele urbana civilizacija na vzhodni obali Jadrana. Komiža je najbolj sončno mesto na Jadranu, pohvali se lahko z več kot 2600 sončnimi urami v letu in najdaljšo tradicijo ribarjenja na območju Meditera-na. Leži v podnožju Huma, najvišjega vrha na Visu (587 metrov nadmorske višine). Nekoč je bila znana po številnih ribjih tovarnah, ki pa so jih zaradi vzpostavitve velike pomorske vojne baze po 2. svetovni vojni, zaprli. JLA je imela na otoku Visu več kot 20 objektov, ki si jih danes turisti z zanimanjem ogledujejo. Do leta 1990 je bil Vis zaprt za tuje obiskovalce in se tako kot zadnji otok v Jadranu odprl za turizem. Na otoku Vis živi okrog 5000 prebivalcev. Dostop do njega je mogoč le s trajektom. Let največjih pomorskih bitk v 19. stoletju, v kateri je slavila avstrijska flota pod vodstvom dništvo in gojenje oljk, veliko manj pa na morje in ribarjenje. Vis je tudi edini otok v Da Od letos se ponašajo tudi s statusom geo parka. V njem so še danes vidni ostanki antične dobe, kot term in amfiteatra, na njegovih temeljih je zrasel frančiškanski samostan v mestu Vis. Otok je v vseh obdobjih doživel burno zgodovino. Ekonomsko je najbolj cvetel v obdobju angleške vladavine, v tem obdobju je bil „Gibraltar Jadrana". Med II. svetovno vojno je bil tudi ključna zavezniška baza v Mediteranu in svobodno ozemlje v okupirani Evropi. Nekaj mesecev leta 1944 pa je bil na otoku sedež vrhovnega štaba NOV. Štiridnevno bivanje na otoku je približalo mnoga poglavja njegove zgodovine, katere ostanki, pomniki danes privlačijo številne obiskovalce. Odkar je otok svobodno zadihal, je razvoj začel hitreje teči, žal pa so desetletja zaprtosti naredila svoje. Mi smo ga odkrivali v najboljšem času, to so povedali tudi domačini, saj ni bilo več pretirane gneče, tudi temperature so bile znatno nižje, a še vedno zelo prijetne, še vedno pa je vabila tudi ugodna temperatura morja. Na otok smo prinesli veliko dobre volje, veselja in glasbe, v kateri so uživali tudi domačini. Ne zgodi se vsak dan, da se na otok pripeljejo trije avtobusi turistov. Udeleženci izleta so nadvse uživali, se veliko zabavali, družili, uživali v naravnih in kulturno-zgodovinskih objektih mest Vis in Komiža, kjer smo tudi bivali. Enkratno doživetje je bil obisk Modre Špilje, obisk peščene plaže Porat, kjer je kapitan naših čolnov, s katerimi smo se pripeljali na Biševo, navdušil z odlično pripravljeno tuno, govedino iz globine 120 metrov, kot se je pošalil. Težko je opisati vse lepe trenutke in doživetja letošnjega izleta, vsak si je ustvaril svoje, ki jih bo delil. Nekateri so bili tudi zmagovalci družabnih iger. Nasploh so se sodelavci družbe Ra-dio-Tednik Ptuj, Dalibor, Marjan, Majda, Bojana in Peter, na čelu z direktorjem družbe Radio-Te-dnik Ptuj Dragom Slamerškom in skupaj z direktorjem agencije ATP Borutom Cvetkom nadvse trudili, da bi bili vsi zadovoljni. Najbolj pa si bodo letošnji izlet na Vis zapomnili prvi trije udeleženci izleta na Korčulo v letu 2020, ki jim je sedeže zagotovil žreb. To je S plaže Barjoška na otoku Vis, kjer so snemali nadaljevanje muzikala Mamma Mia: Here ive go again (MM 2), kjer so udeležer ščeni vojašnici si je jamska ekipa uredila svojo bazo, razširila makadamsko cesto, zgradila pomol, drugih posegov pa ji niso dot -k * -k * V. süsümmmmmmmmmm;^ m- -M fMmš iS ■ ■.'.-'v*1'. ¿v.1:: i* •-.>:.•' .'.:.•> Na Visu je letos uživalo 150 naših zvestih poslušalcev Radia Ptuj in bralcev Štajerskega tednika. Skupna fotografija je nastala v etnolandu Pakovo selo. Foto: MG Foto: Mozirski gaj petek • 4. oktobra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 adio-úo na i tudi Otok Biševo je najbolj znan po morskih jamah, med katerimi je najbolj znana Modra špilja, ki jo je leta 1884 odkril avstrijski baron Eugen von Ransonnet. Njegovo odkritje predstavlja začetek turizma v Dalmaciji. Letno jo obišče več kot 50.000 obiskovalcev. Foto: MG ici izleta tudi zaplesali na glasbo iz filma. V zapu-iolili. Trdnjava Ford George III je edina od nekdanjih angleških trdnjav na otoku Vis, ki je obnovljena. Ima restavracijo, nočni klub, prav tako je priljubljeno mesto za poroke. Žal pa ni vedno odprta za javnost, četudi je pomemben kul-turno-zgodovinski spomenik. Oblast jo je oddala v 20-letno koncesijo dvema Švedoma. Vis pa je tudi najbolj cvetel v času angleške vladavine na otoku. Od junija do 20. oktobra 1944 je bil na Visu sedež vrhovnega štaba NOV. Na fotografiji Titova špilja (pred tem Dragomanjina špilja), neposredno pod vrhom Huma, do nje vodi 300 stopnic, kjer naj bi se po navedbah zgodovinskih virov sicer zadrževal maršal Tito. Etnoland Pakovo selo pripoveduje zgodbo življenja v dalmatinski zagori. Ta je v začetku septembra letos pritegnila tudi predsednika RS Slovenije Boruta Pahorja, hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarovic in avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellena. Za nepozabno zabavo, ki je pritegnila tudi številne Komižane in gorske reševalce (veterane) iz Mojstrane, so poskrbeli člani Gitano banda, ki je Utrinek z ene od neponovljivih večernih zabav, kjer se je plesalo, plesalo in Ptujčanom in drugim znan z zabav tradicionalne ptujske poletne noči. plesalo ... in zabavalo. BRALCI IN POSLUSALCI Radia-Tednika Ptuj, pridružite se naši družbi in naj vas očara u 1991 je postal sestavni del hrvaškega ozemlja. V bližini Visa je leta 1866 potekala ena admirala Tegetthoffa. Mesto Vis je že od nekdaj bolj usmerjeno v poljedelstvo, vinogra-Imaciji, ki ima svojo vodo, za kar se lahko zahvalijo posebni geomorfološki strukturi tal. bilo še posebno darilo direktorja agencije ob povabilu v etnoland Pakovo selo, kjer so uživali v ogledu etnološke dediščine in izjemni hrani izpod peke. Že ta konec tedna bodo nekateri udeleženci izleta na Vis in drugi, ki se jim bodo pridružili, lahko uživali na Oktoberfestu, v prazničnem decembru pa bosta družba Radio-Tednik Ptuj in agencija ATP skupaj povabila še na tri predbo-žične obiske Zagreba in prav tako tri predbožične obiske Varaždina. Zgodba druženja veselih in pozitivnih ljudi tako počasi prerašča v gibanje, ki povezuje čez vse leto na številnih drugih dogodkih, ki jih pripravlja družba Radi-o-Tednik Ptuj. MG Popeljali se bomo skozi četrt Višegrad, mimo narodnega muzeja in državne opere do Hradčanov, stare grajske četrti. Sprehodili se bomo mimo zakladnice Lorete na največji grajski kompleks na svetu, znameniti praški grad, si ogledali Zlato uličko in najmogočnejšo cerkev v državi, katedralo svetega Vida, Vaclava in Vojteha ter Karlov most, ki ga krasi kar 30 baročnih kipov. Drugi dan bomo uživali ob mojstrovini našega Jožeta Plečnika, cerkvi svetega srca Jezusovega, obiskali židovsko četrt z najbolje ohranjenim pokopališčem, na katerem je kar 12.000 nagrobnih kamnov. Na astronomski uri bomo opazovali mimohod apostolov, spoznali najstarejšo Karlovo univerzo v srednji Evropi. V eni izmed pivnic se bomo okrepčali z golažem in »knedlički« ter vrčkom piva. Nadaljevali bomo na vedno živahni Vaclavski trg ter si privoščili mini križarjenje po reki Vltavi. CENA IZLETA: 139 € CENA VKLJUČUJE: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v hotelu ***, lx polpenzion, lx malica z vrčkom piva, križarjenje po Vltavi, zunanji ogledi po programu, turistična pristojbina, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacija ekskurzije. Splošni pogoji so sestavni del programa, objavljeni na www. radio -ptuj. si. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK ^dioPTUI Foto: MG Foto: MG Foto: MG Foto: MG Foto: MG 12 Štajerski Črna kronika petek • 4. oktobra 2019 Ptuj, Haloze • Sodišče po hitrem postopku obsodilo dva tihotapca z ljudmi „Sem skrajnež, nimam mej, rad grem do konca ..." Sodnica ptujskega okrožnega sodišča Marjana Kosi je v tem tednu na podlagi priznanja krivde izdala dve obsodilni sodbi za tujca, ki sta na območje Slovenije tihotapila ljudi. Oba sta se s tožilstvom predhodno dogovorila, da krivdo za očitano jima kaznivo dejanje priznata. Oleg Pliushkin je 23. avgusta v Slovenijo nezakonito pripeljal pet državljanov Iraka. Plačali naj bi mu med 2.000 in 3.500 evrov, čeprav tega na sodišču ni potrdil. Tujce je v najeto vozilo Audi A3 naložil na Hrvaškem. Do tja jih je iz Bosne pripeljal drugi organizator prevoza, Pliushkin jih je prevzel in pripeljal v Slovenijo. Pri tem je kršil 308. člen Kazenskega zakonika o prepovedanem prehajanju državne meje. Policisti so ga „na delu" ujeli v dopoldanskem času (10.40) in od takrat je za zapahi. Plačila čez Western Union Obdolženi je na sodišču povedal, da je živel v Varšavi, kamor naj bi prišel na delo, delal naj bi v gradbeništvu. A ker da so posli propadli in ker dela ni bilo, je prestopil prag zakona. Bil naj bi v finančni stiski, ta naj bi ga gnala v storitev kaznivega dejanja. Zavedal se je, da so njegova dejanja na drugi strani zakona. Denar, ki bi ga zaslužil s Vklenjen v dvojne lisice Oleg Pliushkin verjetno ni tako nedolžna ribica, kot se je predstavil sodišču. Na sojenje je namreč prišel vklenjen v dvojne lisice: na nogah in rokah. Pravosodna policista, ki sta ga spremljala, sta ga imela ves čas zelo natančno na očeh. In še: o sebi je sam dejal, daje skrajnež. Oleg Pliushkin je z audijem v Slovenijo pripeljal pet Iračanov. Sedel bo deset mesecev, plačati mora 2.035 evrov denarne kazni. Zagovornico mu bodo plačali davkoplačevalci, prav tako tudi stroške celotnega kazenskega postopka. prevozom, bi namenil za svojo štiriletno hčer. Ko ga je sodnica Kosijeva vprašala, kje živi družina, je pojasnil, da je žena v Minsku v Belorusiji, ukvarja se z računovod- Leto dni zapora in plačilo 1.500 evrov Shirvvan Al Abdal doslej v Sloveniji še ni bil obsojen in ni v nobenem drugem kazenskem postopku, kar sta tožiktvo in sodišče upoštevala. Sedel bo eno leto, plačati mora 1.504 evre denarne kazni, čaka ga petletni izgon iz države. Sodišče mu je zaseglo 310 evrov gotovine, mobilnih telefonov pa v hišo pravice še niso prejeli, zato o morebitnem odvzemu ni bilo moč odločiti. Stroške svojega zagovornika bo obsojeni pokril sam, sodnica mu je naložila še plačilo sodnih stroškov (464 evrov) in sodne takse (240 evrov). stvom in zasluži okoli 400 dolarjev mesečno, kar pa da ne omogoča preživetja. Starši obdolženega naj bi živeli v Rusiji, sam pa je, kot že rečeno, bival v Varšavi, dovoljenje naj bi mu veljalo pol leta. Preko spleta je navezal stike s kriminalnim podzemljem in se dogovoril, da bo čez slovensko mejo peljal tujce. „To neumnost sem naredil izključno zaradi finančne stiske. Ljudi, s katerimi sem se povezal, ne poznam, komunicirali smo izključno po internetu. Ne poznam niti organizatorjev niti sostorilca. Vse je šlo on-line. Prehrano in nastanitev so mi plačevali preko Western Uniona. V Sloveniji sem bil teden dni, nisem imel namena ostati dlje. S temi nezakonitimi posli drugače nisem povezan, šlo je za enkratno dejanje. Nisem imel v načrtu, da bi živel tukaj in se ukvarjal s kaznivimi dejanji," je dejal Oleg Pliushkin, ki se je opisal kot ekstremist oziroma skrajnež. „Rad imam tveganje, nimam mej, grem do konca." Deset mesecev zapora, stroške postopka krije država Sodnica Kosijeva je med drugim predočila, da je Pliushkin neposredno ogrožal življenje tujcev, ki jih je prevažal. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, v avtomobilu je bilo skupaj z njim namesto pet šest oseb. Pri izreku kazni je sodišče v celoti sledilo predlogu tožilstva, upoštevali so tudi okoliščino, da v Sloveniji še ni bil obsojen. Čeprav bi mu lahko naložili zaporno kazen od enega do deset let, sta tožilstvo in sodišče upoštevala družinske in premoženje razmere ter posegla Foto: Media 24 po omilitvenem ukrepu. Dobil je deset mesecev zaporne kazni in obveznost plačila 2.035 evrov. Za obdobje petih let velja tudi izgon iz države. Zasegli mu bodo dva mobilna telefona in prenosni računalnik ter pet sim kartic. Ker nima prihodkov, je oproščen plačila stroškov postopka kot tudi plačila zagovornika. Vse to bo pokril državni proračun. Dva Iračana v prtljažniku, štirje na zadnjem sedežu Isti dan je sodnica Kosijeva končala še drugi podobni postopek zoper obdolženega Shirwana Al Abdala. Možje v modrem so ga dobili na delu, ko je 6. avgusta zvečer, nekaj po 20. uri, skupaj s pomočnikom na območju Haloz v državo z avtomobilom BMW nemških registrskih oznak nezakonito pripeljal šest Iračanov. Dva je strpal v prtljažnik, tri na zadnji sedež in enega za sovoznikov sedež tako, da je ta čepel. Čeznje je pokril brisače, s tem jim je otežil dihanje. Zaradi lažjih telesnih poškodb je eden izmed njih potreboval zdravniško pomoč. Al Abdala in njegovega pomočnika so policisti ustavili v Cirkulanah pri Baru Levičnik. Potnike sta za plačilo nameravala prepeljati iz Hrvaške skozi Slovenijo v Italijo. Mojca Zemljarič OKNA, VRATA R GARAŽNA VR/m www.naitors.si H BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE.BREZPLAČNA PBNUDBA.STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZOELKI Shinvana Al Abdala in njegovega pomočnika so policisti na delu ujeli v Cirkulanah v začetku avgusta v večernem času. V BM.W-ju sta prevažala sedem Iračanov. NAISORS.OO Tel.: OZ 741 13 80. Mob: 031793 Z04 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Vreme vinotoka je aprilu za poroka. Danes bo po hladnem in ponekod meglenem jutru čez dan večinoma sončno. Jutranje temperature bodo od 1 do 5, v mraziščih malo pod 0, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem okoli 18 °C. V noči na soboto se bo prehodno pooblačilo, možen bo dež. V soboto čez dan se bo postopno delno razjasnilo, nastane lahko kakšna ploha. 4 dnevna napoved za Podravje Foto: MZ Foto: MZ 10. Gobarski praznik Gobarskega društva Ptuj Pomaranča Ptuj „ .... Ob Dravi 3a • Razstava jesenskih gob • Gobova juha z ajdovimi žganci petek • 27. septembra 2019 Kultura Štajerski 13 Ste že brali / Petja Rijavec: Najini valovi Tokrat vas vabimo (če se niste že sami prej povabili) k branju še ene knjige s seznama najljubših pri ormoških bralcih. Zanimivo - in pohvalno, da so med najbolj izposojanimi ormoškimi sedmimi kar štirje slovenski avtorji! (Tako da, draga Victoria Holt, pa James Patterson - letos sta pri nas odpikala!) Druga zanimivost - ki pa mi ni prav nič všeč: med v sodobnem času priljubljenimi avtorji ni prav nobenega klasika, niti slovenskega niti svetovnega. Pozabljeni od vseh? Petja, podpisana pod roman, je gospa (tisti, ki poznate enega Petja na Ptuju, bi lahko imeli kakšne dvome). Če sodim po fotografiji na spletni strani založbe Miš, ima kakih 35 let. In se ukvarja s piarovstvom. Ne vem, kako uspešno, pa me v bistvo niti ne zanima. Ampak se ukvarja tudi s pisateljevanjem. In če sodim po pravkar prebrani knjigi Najini valovi - zelo uspešno. V tem svojem romanu se je avtorica postavila v kožo zakonskega para poznih srednjih let; moram biti previden pri izbiri besed, s katerimi bi starostno opredelil njo - Ajdo in njega -Maksa, saj ne želim koga starostno užaliti. Skratka nista več mlada, petdeseta leta so tu - z njimi pa starostne težave. Ki jih pisateljica sicer nekoliko pretirano pripisuje svojima likoma, ker tako hudo pa v 50. letih vendarle ni. Vsaj telesno ne, če že nekdo duševno trpi, ker se stara ... (Naj Petja počaka na 60. leta, takrat vrag šalo jemlje ... ) Ta nekoliko šaljivi uvod ima svoj razlog: tudi pisatelj ičin jezik je zelo igriv, humoren, ironičen, sodoben. In tak je tudi celoten roman - grenkosladek, je zapisano v eni od knjižnih ocen. Spoznamo Ajdo in Maksa, ki imata že odraslo hčer, kmalu bosta dedek in babica (na 186. strani romana se to res zgodi), a naenkrat prične Ajda, ki se ji zdi, da se prehitro stara in da njen zakon ni tak, kot si ga je bila v mladosti želela, razmišljati o korenitih spremembah. Možu predlaga: »'Maks, predlagam, da si vzameva pavzo.' Njegova reakcija me je presenetila. Sprva je bil tiho, še naprej je sedel na kavču in delal, kar je pač delal. Torej kot po navadi visel na prenosniku in v skorajda enakomernih časovnih presledkih klikal z miško, bodisi preverjal službeno pošto ali pa spremljal novice iz NBA, NHL, evrolige, slovenske nogometne lige in vseh provincialnih lig, ki se kmetavzarsko imenujejo po vaških sponzorjih. Potrpežljivo, kar sicer ni moja vrlina, sem čakala na njegovo reakcijo, nisem vzkipela kot vselej, ker se ni odzval skorajda v istem trenutku, ko sem od njega nekaj pričakovala ali ga za kaj prosila.« (Str. 13.) Oba glavna lika romana Najini valovi svoje življenje opisujeta izmenično - vsak eno poglavje. Prične Ajda, nadaljuje Maks, spet Ajda, pa Maks ... (Kolikokrat je vsak od njiju na vrsti, bo že kdaj prešteval nekdo, ki mu bo dolgčas.) Tako izmenično spoznavamo, kako se razvija njuno znova samsko življenje. Če se spomnimo na življenjske stereotipe, ko mož po nekaj letih ne zna uskladiti dveh nogavic, da bi bili par, da ne ve, kje v hiši ima gate in kje majice - kaj mislite, kdo se bo v življenju na pavzi bolje znašel? Če ste stavili na Ajdo, ste izgubili stavo! In še ena stava: bosta ostala na pavzi ali znova zaživela skupaj? To pa boste morali izvedeti sami! Ocena: 5. Jože Smigoc Cirkulane • Rajherjev Mirko iz sv. Barbare v Halozah Ob 100. obletnici Bračičevega rojstva V petek, 27. septembra Je bilo v Cirkulanah zelo slovesno. Proslavili so 100. obletnico rojstva rojaka dr. Vladimirja Bračiča, prvega rektorja Univerze v Mariboru. Poklonili so se mu z odprtjem spominske sobe, ki sojo uredili v njegovi rojstni (Rajherjevi) hiši. Pri projektu 100. obletnice Bračičevega rojstva so v Cirkulanah sodelovali (z leve): Sonja Gole, Zlatko Kačič, Borut Bračič, Aleksander Brezlan, Mira Petrovič, Petra Letonja, Jernej Gole, Melita Meznarič in Antonija Zumbar. Sonja Gole se je vsem zahvalila za odlično opravljeno delo. Vladimirjeva mati Marija je bila gostilničarka, trgovka in posestni-ca. Impozantno hišo v središču Cirkulan je postavil njen prvi mož Anton Rajher in po njem stavba še danes nosi ime. Vladimir je otrok iz drugega zakona, a tudi njegov oče je hitro preminil, zato so trije otroci iz obeh zakonov odraščali z materjo. Bračičeva mati je uspešno vodila gospodarstvo s kmetijo in gostilno sredi Vareža, vzorno je skrbela za sinove. Bila je velika podpornica kulture, svoje gostilniške prostore je redno dajala na razpolago za različne kulturne in družabne dogodke. V kulturnem življenju so se udejstvovali tudi njeni sinovi. Dober gmotni položaj jim je omogočil, da so se lahko šolali. Vladimirjeva želja je bila postati mornariški častnik, a ga je mati vpisala na učiteljišče. Ob delu je študiral, bil je nosilec številnih družbenih in političnih funkcij, leta izkušenj in znanja so ga pripeljala v akademske vode. Sodi v krog najzaslužnejših ustanoviteljev Univerze v Mariboru, bil je njen prvi rektor, zaslužni profesor in častni senator. Kljub bogatemu akademskemu in političnemu opusu ni nikoli ugasnilo njegovo zanimanje za kulturo, bil je med pobudniki ustanovitve Borštnikovega srečanja. S svojim ustvarjalnim in organizacijskim delom v šolstvu, znanosti, kulturi in politiki je dosegal visoke standarde in cilje, zaradi česar mu pripada vidno mesto med zaslužnimi Slovenci. O tem pričajo visoka državna odlikovanja in nagrade. „Vizionar s silno energijo" 100. obletnico Bračičevega rojstva bodo zaznamovali tudi na Univerzi v Mariboru. Ob dnevu univerze so po njem poimenovali veliko dvorano, ta mesec bodo pripravili razstavo, izdali znanstveno monografijo in organizirali strokovni simpozij o Halozah. Fila-telistično društvo Maribor, ki ga vodi Bračičev sin Borut, je izdalo osebno znamko s priložnostnim poštnim žigom. Vodstvo mariborske univerze na čelu z rektorjem Zdravkom Kačičem se je udeležilo tudi slovesnosti v Cirkulanah 27. septembra. 100. obletnico rojstva so z udeležbo na prireditvi počastili številni Cirkulančani, Bračičeva družina, njegovi nekdanji sodelavci, politiki, šolniki in drugi. „Danes je izjemen dan za naš kraj. Z dr. Bračičem smo pridobili ogromno bogastvo. Hvaležna sem družini Golc, ki je poskrbela za ureditev spominske sobe. Zadovoljna sem, da ohranjamo spomin na rojaka dr. Bračiča," je v govoru na prireditvi med drugim izpostavila cirkulanska županja Antonija Žu-mbar ter poudarila izjemen pomen izobraževanja in šolnikov za razvoj skupnosti. Rektor Kačič je v svojem nagovoru med drugim dejal: »Ne moremo se načuditi njegovi silni energiji za doseganje ciljev, ki si jih je zadajal in tudi uresničeval. Bil je vizionar. Njegova vloga pri razvoju visokega šolstva v Mariboru je neprecenljiva.« Mojca Zemljane Uredili spominsko sobo Cirkulančani so na rojaka Vladimirja Bračiča izjemno ponosni, zato so mu v kraju namenili več obeležij. 20 let je na pročelju večnamenske dvorane vgrajena spominska plošča, pred desetimi leti so pri šoli postavili njegov doprsni kip in trasirali Bračičevo planinsko pot. Ob letošnjem jubileju so uredili spominsko sobo. V njej so na ogled Bračičeva dela, priznanja, fotografije in nekateri osebni predmeti. Društvo za oživitev gradu Borl je ob jubileju izdalo publikacijo, v kateri so predstavili Bračičevo delo in življenje. Stoletnice rojstva rojaka so se v Cirkulanah spomnili tudi s položitvijo venca na njegov grob. Na vhodu v spominsko sobo, ki je urejena v Rajherjevi hiši; danes je to poslovni center Halo v lasti družine Golc. Z leve: Bračičev sin Borut Bračič, predsednica Društva za oživitev gradu Borl Sonja Golc, županja občine Cirkulane Antonija Žumbar in rektor Univerze v Mariboru Zlatko Kačič. Ptuj • Razstava Nezaslišani svet v Galeriji mesta Umetniki, ki se osredotočajo na čutnost V Galeriji mesta Ptuj so na svetovni dan turizma (29.9.) so odprli razstavo Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi (Metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu) iz Koroške galerije likovne umetnosti Slovenj Gradec. Na ogled bo do 10. oktobra. Na razstavi se s svojimi deli predstavljajo številni likovni ustvarjalci novih usmeritev in umetniških praks. V razstavo so vključena dela Igorja Banfija, Bojana Bense, Mateja Čepina, Mitje Ficka, Jerneja Forbicija, Boštjana Jurečiča, Simona Kajtne, Narcisa Kantardžica, Barbare Kastelec, Aleksija Kobala, Ganija Llalloshija, Roberta Lozarja, Silvestra Plotajsa Sicoeja, Nataše Ribič Štefanec, Apolonije Simon, Natalije Šeruga Golob ter video deli Nataše Prosenc Stearns in Kse- Foto: črtomir Goznik nije Čerče. V Galeriji mesta Ptuj je na ogled gostujoča razstava Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi iz Koroške galerije likovne MG umetnosti Slovenj Gradec. Foto: MZ Foto: MZ 14 Štajerski Nasveti petek • 4. oktobra 2019 Zdravstveni nasveti Z D Pomagajmo si • Jesenske tegobe Zdravila in jetra (2. del) V jetrih se presnavljajo mnoga zdravila. Na splošno lahko trdimo, da zdravila, ob pravilni uporabi in za točno določen namen, za jetra niso škodljiva. Seveda obstajajo zdravila, ki bolj vplivajo na jetra, in tista, ki na ta organ sploh ne vplivajo. V jetrih poteka metabolizem zdravilnih učinkovin, ki lahko zdravilno učinkovino pretvori v neaktivno obliko, ki se nato iz telesa izloči, veliko pa je primerov zdravilnih učinkovin, ki se šele v jetrih, s pomočjo jetrnih encimov, pretvorijo v aktivno obliko. Pomembno je zavedanje, da številne snovi (zdravila, hrana, kot npr. sok grenivke) vplivajo na jetrne encime, kar ima za posledico njihovo večjo ali manjšo aktivnost. To pa seveda vpliva na koncentracijo zdravilne učinkovine. Kar zapleteno. Pri uporabi zdravila vedno prednosti pretehtajo tveganja. Moramo pa seveda tudi povedati, da obstajajo zdravila, ki zlasti pri prekomerni uporabi, nepravilni uporabi ali tveganem Jetra imajo veliko sposobnost regeneracije V primeru zamaščenosti in ciroze je prvo zdravilo zdrav življenjski slog. Če pride do odpovedi jeter, pomaga samo presaditev. Hepatitis danes uspešno zdravimo s posebnimi zdravili, interferoni. Glede zdravljenja raka - uporablja se kombinacija zdravil (kemoterapij) in obsevanja. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič vedenju (zloraba drog in alkohola, zamaščena jetra, debelost, jetrne bolezni v družini) jetra lahko poškodujejo. Zato je upoštevanje zdravnikovih in farmacevtovih navodil nujno! Najbolj znana zdravilna učinkovina, ki lahko povzroči jetrno okvaro, je paracetamol. Če se uporablja v predpisanih odmerkih, gre za zelo varno protibolečinsko zdravilo. Med takšnimi zdravili so še nekatera iz skupine protimikrobnih zdravil, antiepileptiki, antiti-berkulotiki, nekateri (stari) antidepresivi. Naj ponovno poudarim - bolniki morajo zdravila uporabljati v skladu z navodili in pod nadzorom. V primeru težav pa se posvetovati z zdravnikom in farmacevtom. Jetra lahko škodujejo tudi prehranska dopolnila in zdravilne rastline. Primerov ni veliko. Veliko se v medijih pojavljajo reklame o čiščenju jeter in o razstrupljanju telesa. Ali to res deluje? V proces t. i. razstrupljanja so vključeni mnogi organi, od kože, pljuč, ledvic do jeter. Ja, jetra imajo veliko sposobnost regeneracije. Vendar nobeno »čiščenje« ne pomaga, če človek nadaljuje z nezdravim življenjskim Pripravimo imunski sistem na zimo Hladni del leta je idealno obdobje za številne virusne bolezni, zlasti za gripo, saj se virusi zlahka prenašajo med ljudmi. slogom - pretirano pitje alkohola, prevelika telesna teža, nezdravo prehranjevanje ipd. Človeško telo je med evolucijo že samo razvilo mehanizme za razstrupljanje (razgradnja in izločanje) in regeneracijo. Med rastlinami, ki jih uporabljamo za zaščito in hitrejšo obnovo jeter, sta pomembna predvsem pegasti badelj in malo manj znana šisandra, na nastajanje žolča pa vplivajo vse rastline z grenčinami. Pri samozdravljenju je pomembno, da svojemu zdravniku in farmacevtu v lekarni vselej poveste, katera zdravila in prehranska dopolnila rastlinskega izvora uporabljate, saj lahko vplivajo na delovanje vaših zdravil. Nosečnice in doječe matere se morajo pred začetkom samozdravlje-nja vedno posvetovati z zdravnikom ali lekarniškim farmacevtom. mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Poglejmo, katere bolezni na nas prežijo v prihodnjih mesecih, kakšni so njihovi znaki in kako jih zdravimo. Med najznačilnejšimi jesenskimi tegobami je gotovo gripa. To je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se prenaša kapljično, s kihanjem in kašljanjem. Če se vročina dvigne čez 39 stopinj Celzija, je priporočljivo obiskati zdravnika. Odredil vam bo mirovanje v postelji in po potrebi predpisal sredstvo za nižanje previsoke temperature. Kako si lahko pomagate? Ne pokrivajte se pretoplo. Veliko pijte, najbolje šipkov ali kamilični čaj s ščepcem soli. Izogibajte se krajem, na katerih se zbira veliko ljudi. Proti gripi se lahko tudi cepite. Jesenske alergije Najpogostejša alergija v tem času je alergija na ambrozijo. To je izredno ploden plevel, ki cveti vse do novembra in povzroča seneni nahod s kihanjem, izcedkom iz nosu, zamašen nos ter srbeče oči. Zjutraj in zvečer se čim manj zadržujte zunaj, saj je pelod v tem času bolj pri tleh, podnevi pa se dvigne v višje zračne plasti. Nosite sončna očala - tako bosta solzenje in srbečica znosnejša. Zvečer si umijte lase, večkrat na dan pa tudi obraz. Ne varčujte s fiziološko raztopino in si jo večkrat na dan, predvsem pa zjutraj in zvečer, vlijte v nos, da ga naredite prehodnega. Bronhitis/bronhiolitis Bronhitis je akutno vnetno obolenje sluznice v sapniku in manjših dihalnih poteh v pljučih, simptomi pa so najprej suh, dražeč kašelj, sledita izkašljevanje belkaste sluzi in hropeče dihanje. Veliko se zadržujte na svežem zraku. Uživajte sirup za izločanje sluzi (timijan). Pripravite parne kopeli za dihala s slano vodo. Veliko pijte, najbolje pomarančni čaj. Če imate visoko temperaturo in kašelj traja dlje kot en teden, obiščite zdravnika. Vnetje mehurja/cistitis Pogosteje zbolite, če v hladnih mesecih ne nosite toplih oblačil. Obvezno je posvetovanje z zdravnikom, ki predpiše laboratorijsko preiskavo. V 80 odstotkih cistitis povzroča razmnoževanje bakterij E.coli v mehurju, kar zahteva zdravljenje z antibiotiki. Popijte najmanj 1,5 litra vode na dan. Jemljite brusnice v obliki kapsul. Nosite topla oblačila, zlasti v predelu ledvic. Izogibajte se dolgotrajnemu zadrževanju v hladnem prostoru v sedečem položaju. Dosledno upoštevajte ukrepe za osebno higieno. Izogibajte se čezmerni telesni dejavnosti. Tea Decman B-vitamini in kalcij pomagajo pri bolečih sklepih Tisti, ki trpite za artritisom, gotovo že veste, da se simptomi bolezni v hladnem in vlažnem vremenu, ko je tlak nizek, še poslabšajo. Raziskave kažejo, da znižanje temperature za 10 stopinj Celzija pomeni povečanje bolečine v sklepih za vsaj dvakrat. Kako si lahko pomagate? Tople kopeli, akupunktura, protivnetna zdravila in analgetiki ter izogibanje sprehodom v mrzlem in deževnem vremenu lahko zelo izboljšajo počutje. Jemljite vitamine skupine B, ki pomagajo nahraniti živčne končiče na površju sklepov, kot prehranski dodatek pa tudi kalcij. Tačke in repki . Jesenske zastrupitve Topli jesenski dnevi vabijo na sprehode v naravo, predvsem v gozdove po sladke kostanje in k nabiranju gob vseh oblik in velikosti. Čeprav so strupene gobe le redko vzrok za zastrupitev v veterinarskih ambulantah, pa je primerno, da omenimo, zakaj se v zadnjih časih število zastrupitev veča. Po nekaterih dostopnih podatkih tako zasledimo, da se veča število zastrupitev z rdečimi mušnicami, ki povzročajo slabost, bruhanje in slabo počutje, ker jih psi zamenjajo za žogice ali druge igračke, ki so sedaj po večini rdečih ali drugih pisanih barv. Tako študija omenja, da so domači ljubljenčki izgubili strah pred „barvami za nevarnost" v naravi, kot so živo rdeča (mušnice) kakor tudi druge barve, pri čemer bi izpostavil še črno rumeno barvo, ki je značilna za močerada. Ta jesenska žival namreč iz zaušesnih žlez izloča strup, ki že v nekaj minutah povzroči buren odziv pri psu, pogosto celo pogin. Prva pomoč, če se kaj takšnega zgodi v gozdu, je izpiranje gobca z veliko količino vode in nato čimprejšnji obisk veterinarja. Ob tem omenimo še žabe, čeprav niso strupene, pa pri živalih, ki jih poližejo ali ugriznejo, zaradi grenke sluzi, ki jo izločajo, izzovejo povečano slinjenje, lahko celo bruhanje. Svetujem izpiranje gobca z vodo in spremljanje stanja živali, če ste zalotili psa ob igranju z žabo. Zraven pasti v naravi, ki prežijo 1 na naše ljubljenčke, pa jih pogosto (A) VETERINARSKI CENTER MLAKAR ¿9» Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si j gfT Foto: Tilen Mlakar v nevarnost lahko spravimo tudi sami. Tako hladnejši večeri v naše tople domove vabijo glodavce, kot so miši in podgane. Največkrat se jih želimo znebiti z rodenticidi v obliki zrn, plastelina ali v kakšni drugi obliki. V tem primeru je ponovno aktualna zgodba o izgubi strahu pred rdečo barvo, zato jih naši ljubljenčki pogosteje zaužije-jo. Zastrupitev je pogosto subtilna v prvih nekaj dneh in jo opazimo šele, ko živali začnejo krvaveti iz nosu, imajo krvav urin ali blato. To je posledica delovanja rodentici-dov na sistem za strjevanje krvi, kar pomeni, da ne pride do nastanka krvnih strdkov in pogosto rečemo, da živali izkrvavijo same v sebe. Če opazite, da je vaš ljubljenček pojedel strup, se čimprej odpravite k veterinarju in ne poskušajte sami pripraviti ljubljenčka, da izbruha vsebino, ker ne vemo, koliko stru- pa se je že resorbiralo. Svetujem, da če nastavljate rodenticide, da za to uporabite posebne škatle, ki preprečijo, da bi do njih prišle druge živali, kot le miši in podgane. Spomnimo še na lepila, ki jih namažemo na karton in se na njih nato zalepijo škodljivci. Če se na njih ujamejo naši ljubljenčki, nikar na silo ne poskušajte odstraniti kartona, ker je lepilo dovolj močno, da se lahko prilepi tudi na kožo in tako pride do poškodb. Če lahko, poskušajte odstriči lepilo z dlake ali uporabite rastlinsko olje, nikar pa ne poskušajte lepila odstraniti z industrijskimi topili ali čim podobnim. Jesenski dnevi znajo biti topli, vendar pa ne pozabimo, da so večeri in noči že kar precej hladne, zato poskrbite za primerno zavetje za vaše ljubljenčke, saj morda njihov kožuh še ni popolnoma pripravljen na zimske temperature. Tilen Mlakar, dr. vet. med. petek • 4. oktobra 2019 Za kratek čas Štajerski 1S H popte-vejeva vreme-narka ena od osnovza dodatek k plači na sliki levo naselje južno od žalca bolezen, ki jo povzročajo bakterije moki podobna bela snov v gomoljih ograjen prostor v gozdu za gojitev divjadi prestavitev na poz-nejsl čas DRŽAVNI simbol plazeč plevel, pirnica grobo sukno iz volne prijeten vonj žen. pevski glas 10ncnica z listi vrozeti trojanski junak ameriški pisatelj (stephen) predel ljubljane angleški igralec (oliver) PEÏIC junkar opica z dolgim gobcem moški spolni ud del broširane knjige kovina za žice fevdalni kmet svobodnik lastnina največia hrv. luka poveljniški, dvižni, zidani? ančka levar turistični objekt nemsko-poljska reka alge na stoječi vodi elektrin brat roj. kraj oskarja kogoja rozine brezpečk skladatelj bachi? sebastian) nogometaš krhin leča naskant-avtor (aleksander) priprava za pisanje in risanje košarkar murič rimski pozdrav ruski pisatelj (maksim) pevka frece doliv, dolitek majhna nočna ptica družina zveri veliko reseto z redko mrežo zlata rodosek biser eva sršen užitna goba, jurček grško mesto pri atenah tretje največje mesto v italiji rana, povzročena z nožem kratek ženski telovnik, bolero prizadevanje, dase kaj najde gostišče vgorah ELEVZINA- mesto pri Atenah, znano po antičnih elevzinskih misterijih, ROGERS, Kenny - ameriški pevec countryja, VRIEZEJA- lončnica z zelenimi ali pisanimi listi v rozeti Prireditvenik Petek, 4. oktober 10:00 Ormož, tržnica, Lan od semena do tkanine, do 12.00, teta Marta bo predstavila svoja znanja in izkušnje obdelave lanu 12:00 Ptuj, Mestni trg, slovesnost ob predaji novega bibliobusa 15:00 Kidričevo, Park mladosti, Zdaj, tukaj, zate, predstavitev dela gasilcev, policistov in reševalcev, predstavitev novega grba PGD Talum Kidričevo 18:00 Ptuj, Dom krajanov Rogoznica, svečana predaja defibrilatorja in tečaj temeljnih postopkov oživljanja 21:00 Ptuj, CID, Udarno in ekspresivno, 1. tekma 3. ptujskega pokala v slam poeziji 16:00 Vurberk, grajsko dvorišče, trgatev potomke najstarejše trte 16:00 Podlehnik, Gorca, zaključno druženje prvega haloškega foto tabora 16:00 Ptuj, Mestni kino, Druženje s člani filmske ekipe po ogledu filma Košarkar naj bo 2 19:00 Hajdoše, gasilski dom, prireditev ob 20-letnici Kulturnega društva Hajdoše Nedelja, 6. oktober Sobota, 5. oktober 09:00 Kebelj, knjižnica, Pravljična doživetja, Srečanje z ježkom 09:00 Vurberk, odhod izpred Kulturnega doma, Tradicionalna kurentova trgatev 11:00 Ptuj, pri Pomaranči ob Dravi, 10. gobarski praznik z razstavo gob 14:00 Vurberk, kulturni dom, odprtje razstave 5. slikarske kolonije Vurberk 2019 14:00 Ritoznoj 17, Dan odprtih vrat Wine Frešer music 14:00 Videm, pred Vidovo kletjo, pohod po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju, zaključek v Drvarnici KD Videm z ogledom razstave fotografij 09:00 Stoperce, dan odprtih vrat PGD Stoperce in odprtje razstave, v okviru meseca varstva pred požari s prikazom gasilske tehnike in druženjem pri gasilskem domu Stoperce ter odprtjem fotografske razstave na temo gasilstva v Stopercah v domu krajanov 11:00 Cerkvenjak, pred gasilskim domom, Pod klopotcem, 13. trgatev Johanezove trte, potomke najstarejše trte na svetu 15:00 Hajdoše, igrišče, kolesarjenje po občini Hajdina Ponedeljek, 7. oktober 19:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, Pogovorni večer z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem Mestni kino Ptuj Petek, 4. oktober: 16:30 Košarkar naj bo 2; 18:00 Prevarantke na Wall streetu; 20:00 Joker. Sobota, 5. oktober: 16:30 Košarkar naj bo 2 in druženje s člani filmske ekipe; 19:00 Prevarantke na Wall streetu; 21:00 Joker. Nedelja, 6. oktober: 16:30 Košarkar naj bo 2; 18:00 Joker; 20:00 Liffe po liffu: Zaton. Nasmejmo se Računalnik in blondinka Kakšna je razlika med računalnikom in blondinko? V računalnik »vneseš« podatke samo enkrat. Peter in policijska postaja Peter se sprehaja po mestu. Ko pride do policijske postaje, zagleda komandirja, ki kriči: »Zidani Most!!« V trenutku se vsujejo policaji s postaje. Nato ponovno zakriči: »Za Maribor!!« In spet vsi policaji zdrvijo nazaj na policijsko postajo. Peter potreplja komandirja po ramenu in ga vpraša: »Ja kaj se pa dogaja !?« »Veste, v soboto imamo sindikalni izlet, pa vadimo prestopanje v Zidanem Mostu,« mu odgovori komandir. Tedenski horoskop od 4. do 10. oktobra ^ oven (Il. 3. - IQ. i.) RAK (21.6.-22.7.) LEV yp7 (23.7.-22.8.) TEHTNICA (I3.9. -13. lQ.) Zvezde vam bodo prinesle paleto izzivov. Zelo vam bo naklonjena oseba nasprotnega spola. Sreča vas bo spremljala tako v ljubezni kot pri poslovnih odločitvah. Modro bo, da boste upoštevali diplomacijo. Odvečno energijo boste uporabili pri športnih aktivnostih v naravi. f bik (21.4. - 20.5.) V vašo bližino bodo prihajali zanimivi ljudje. Spremljala vas bo sreča in ugodne priložnosti. Sprostitev boste našli ob harmonični glasbi in pogovorih. V ljubezni bo nadvse romantično in polno dogodivščin. Na delovnem mestu ne bodite pretirano trmasti in štela bo srednja pot. Magnetična energija bo prinesla nove izzive. Ugoden čas bo za poslovne odločitve. Modro bo, da boste naredili selekcijo in ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Obdajali vas bodo ljudje, ki vam vlijejo poguma. Pretirano tehtanje bo označevalo ljubezen - štele bodo diplomatske odločitve. SKORPIJON (24.10. - 22.11.) Notranji nemir bo posledica stresa. Vračali se boste v preteklost. Odgovore na svoja vprašanja najdete v globini svoje duše. Vsekakor vas bodo spremljale tudi resnost, doslednost in povečana odgovornost. Delovne obveznosti boste izvajali premišljeno in štela bo tudi dodatna previdnost. dvojčka Myi (21.5. - 20.6.) Jasno je, da boste razčlenjevali nekaj v povezavi z ljubeznijo. Teden bo prinesel mnogo čustvene skladnosti in stabilnosti. Prijetno bo na delovnem mestu. Mnogo bo nekega raziskovanja in odkrivanja novih dogodivščin. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. strelec ' ' (23.11. - 21.12.) Simbolika življenja bo v vašem primeru vrtiljak sreče. Spremljala vas bo paleta ugodnosti in nenavadnosti. Odkrili boste, kaj morate še spremeniti in na kaj ste lahko ponosni. V ljubezni bo primerno, da boste povedali svoje mnenje. Vaša zaupnica bo narava in športne aktivnosti na prostem. Intuicija vam bo v pomoč. Notranja moč bo zelo pomembna na delovnem mestu. Šteli bodo tudi pogovori in izmenjava mnenj. Obiskala vas bo vila kreativnosti in vam podarila paleto navdiha. Romantično in polno skladnosti bo v ljubezni. Razčiščevali boste svojo preteklost. Rdeča nit tedna bo trma. Odkrili boste, na kaj ste lahko ponosni in kaj boste morali spremeniti. Dom bo oaza sredi puščave. Druženje zanimivih ljudi ne bo samo poučno, ampak tudi zelo zanimivo. Nenavadna sreča na delovnem mestu bo nagrada za pravilne in modre odločitve. _ KOZOROG (22.12.-20.1.) Odločno se boste soočili s tistim, kar ste odlašali. Zadeve bo treba pogledati iz svetlega zornega kota. Previdnost bo štela na delovnem mestu. Staro se bo zaključilo in tako se odpira tisto, kar bo novo in drugačno. Trenutki sreče se bodo odvijali vpogledu doma. VODNAR O-' / (21.1.-IS.2.) Pred vami je odločen teden. V ospredju bosta trma in odločnost. Oboje vam bo koristilo in skozi to, boste lahko našli tudi osebno srečo. Pričakovati je kreativni navdih. Svobodo boste pogrešali v ljubezni. Zdi se, da se bo v vaše življenje vrnila neka oseba iz vaše preteklosti. \ DEVICA (23. S.-22.9.) Sprostila vas bo narava. Mnogo boste napoti in med ljudmi. Prijetno bo na delovnem mestu. Jasno je, da boste kos vsem obveznostim in nalogam. Popaziti bo treba, da bodo vaše misli svetle in zanimive. Trenutki sreče in ugodnosti se bodo odvijali na področju ljubezni. Zvezdni pozdrau! Tadej Sink, korarni m^i ribi (19.2.-20.3.) vam ljubezen bo dala krila. Teden, ko boste iskali bližnjice in lažje poti. Primerno bo, da boste rekli bobu bob. Odkriti bo treba neko posebno srečo v ljubezni. Prijetnosti se bodo nadaljevale v pogledu službe. Iskali boste nova znanja in se ukvarjali s filozofskimi načeli. astrolog 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 1. oktobra 2019 Lepi spomini ne bledijo! sm 1 nn ¿j, ji Pt^f, 7 1379 CENA * OInitij; yu iisnohi->tn gi4silo socialistični ¡ve« dl lovnf oil ljudstva CtmriV ii mcg um Litr&n ]| Hiking mistiic« imjmo v Plupi [)i™ 4) Urapnje(Jlmisti» Pabksve tjlian 7} Kulilifnirfimilimii I) OtcmdiHllelnfc u nltnw [ami 111 PETO BRIGA D TRSKO POLETJE V OBČIM PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah Ll , J' . '" Irtf-fn ml.dir.l h ¡HLrriL'T* "»fi* M i«!« i« ™ " *«» * aMM ilfrHillU ■ * riLi * -nfc- J iff » H-Tn r-'^iHiii____1^1. t T«, r-M»i»'»« j—rr/^. cr L! rs**? i? . M^l-.i- «p ifrn»' io n>" UU. <-tna, Ehii ih*#trj iiM< »wt I fl» p.' «uM> «flj auu. It NI, t , 4 |l**M* kDi^K. ■ '* 1 «i »tn-utJ-»t mtiri. itipia-UlU Vt^ljul |i*Jml H« IUJIjc m J* pihifc-«. V"«.j - rtaflM 1 ' <>^^ Nagradno turistično vprašanje izma v lokalnih okoljih o o Svetovni dan turizma, 27. september, je Slovenija pričakala s spodbudnimi rezultati, turistična rast je prisotna že peto leto zapored. V osmih mesecih letos je zabeležila več kot 4,527 milijona vseh prihodov turistov in več kot 11,776 milijona vseh prenočitev, kar pomeni, da se je število prihodov povečalo za šest odstotkov, prenočitev pa za 2,7 odstotka. Več kot dve tretjini prihodov in nočitev so ustvarili tuji turisti. Statistični podatki za osem mesecev za Ptuj kažejo, da je bilo vseh prihodov turistov 48.410, vseh nočitev pa 113.741. V obeh kategorijah so prevladovali tuji gostje. Pri tem je bila povprečna doba bivanja domačih in tujih obiskovalcev na Ptuju 2,3 dneva, republiška 2,6 dneva. Statistični podatki o obisku in nočitvah za Ptuj v prvih osmih mesecih letos potrebujejo dodatno pojasnilo, vezano na napačno zajemanje podatkov za februar leta 2018, ki ga statistika še vedno upošteva. Tako bi se ob neupoštevanju napake in ob navajanju uradnih statističnih podatkov za osem mesecev letos lahko veselili 3,9-odstotne rast pri prihodih in 6,3-odstotne rasti pri prenočitvah. Ob upoštevanju napake pa so letošnji osemmesečni podatki za prihode in prenočitve na ravni leta 2018. Uradni statistični podatki za letos Ptuj uvrščajo slabše od Slovenije, Maribora in Ljubljane, kar zadeva prihode turistov. Boljše rezultate od Maribora in Slovenije pa dosega pri vseh nočitvah. V globalnem pogledu turizem predstavlja 10 odstotkov BDP in 30 odstotkov izvoza storitev ter eno od desetih delovnih mest. Delovna mesta ustvarja tudi tam, kjer niso možne druge gospodarske dejavnosti, zato je generator razvoja tudi v težje razvitih okoljih. Turizem je odporen tudi na gospodarska nihanja in krize, saj delovna mesta ohranja tudi v času ohladitve gospodarske rasti. Letošnji svetovni dan turizma je potekal pod naslovom Turizem in delovna mesta: boljša prihodnost za vse. V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma je zastavljena jasna vizija, da Slovenija postane zelena butična destinacija s petzvezdičnimi doživetji za zah- dJ tevne obiskovalce. Za preboj v sfero butičnosti pa v prvi vrsti potrebujemo kreativne, zadovoljne zaposlene, poudarja minister za gospodarstvo in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Samo takšni zaposleni bodo ustvarjali visoko kakovostne storitve in inovativne turistične produkte. V turistično ponudbo in ustvarjanje novih delovnih mest pa bo treba bolj vpeti lokalno okolje. V letu 2021 naj bi slovenski turizem ustvaril štiri milijarde evrov Foto: Črtomir Goznik V hotelu Mitra, kjer je stalno razstavno mesto našel peti mitrej, si je mogoče ogledati tudi likovno razstavo letošnjega, 5. festivala Ptujske zgodbe o kavi. iz naslova izvoza potovanj. Za doseganje tega skupnega cilja pa so ključni zadovoljni in lojalni kadri. Slovenija danes sodi med ugledne turistične države sveta. Za njen ugled in prepoznavnost slovenskega turizma na mednarodnem trgu pa so ob podjetjih zaslužni tudi posamezniki. Med temi Direktorat za turizem na Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo in Slovenska turistična organizacija iščeta turističnega ambasadorja Slovenije 2019. Predloge bodo zbirali do 4. oktobra. Edini nosilec naslova Turistični ambasador Slovenije s Ptujskega doslej je Andrej Klasinc, ki si je ta naslov pridobil še kot direktor Term Ptuj. V prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali o tem, kje na Ptuju je vzidan Genij jeseni, rimski kamniti kvader. Vzidan je v Mestnem stolpu, njegovo stanje pa je tako kot pri drugih vzidanih spomenikih Povodnovega muzeja, skrb vzbujajoče, saj vidno propadajo. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Majda Belšak iz Bukovcev. Danes sprašujemo, kdaj je postala mestna cerkev sv. Jurija proštijska. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 11. oktobra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je postala mestna cerkev sv. Jurija proštijska? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.