kulturno - politično glasilo svefos/nih in domačih dogodkov 9. leto / Številka Coiovcu, ene 17. ianuarja 1957 Cena 1 Šiling Skupni nastop predstavnikov manjšin Pooblaščeni po svojih odborih so se v torek, dne 15. januarja 1957, sestali na Dunaju zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem za koroške Slovence ter zastopniki Hrvaškega kulturnega društva za gradiščanske Hrvate in so po temeljiti presoji celotnega vprašanja člena 7 državne pogodbe sklenili naslednjo vlogo na diplomatske predstavnike Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije na Dunaju in jo v prepisu poslali v vednost in nadaljnje ukrepanje tudi zvezni vladi: »Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na^ Koroškem kot zastopnika slovenske manjšine na Koroškem ter Hrvaško kulturno društvo kot zastopnik hrvaške manjšine na Gradiščanskem si dovoljujejo v smislu člena 34 avstrijske državne pogodbe z dne 15. maja 1955 nasloviti na šefe diplomatskih misij Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav in Francije na Dunaju naslednje pismo: Po členu 34 državne pogodbe 'bo rok za uradno interpretacijo državne pogodbe, ki pritiče štirhn veleposlanikom, potekel na koncu tega meseca. Iz tega razloga si do-volj ujemo štiri veleposlanike opozoriti na dejstvo, da do danes niso bile izdane n obe-ne izvršne odredbe k členu 7 avstrijske državne pogodbe, ki zadeva pravice slovenskih in hrvaških manjšin. V izčrpnih spomenicah smo 11. oktobra 1955 in 5. novembra 1955 avstrijski zvezni vladi, v šolskem vprašanju še v posebni vlogi na pristojno mi-j Lstrstvo za pouk, predali konkfetne predloge za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Iste spomenice so bile izročene tudi omenjenim štirim veleposlaništvom. Ob obletnici podpisa državne pogodbe dne 15. maja 1956 smo urgirali rešitev naših vlog. Naša zvezna vlada je za realizacijo člena 7 določila poseben odbor ministrov pod predsedstvom zunanjega ministra. Do sedaj ta odbor ministrov, razen posvetovanja o šolskem vprašanju in naročila gospodu ministru za pravosodje, da pripravi izvršne zakone za odstavek 3 člena 7 državne pogodbe, ni ničesar drugega ukrenil. Pač pa razvijajo takozvani »Osterrcichische Schutzverbande” kakor »Kamtner Schulverein Sudmark” na Koroškem, ..Alpenlandischer Kulturverband” na Štajerskem in razne »Landsmannschaften” in »Eitemvereinigungen” neovirano dejavnost, ki ima za namen, da hrvaški in slovenski manjšini vzamejo njuno svojstvenost in njune pravice. Za to so se celo povezale v „Arbeitsgemeinschaft der osterreichischen Schutzverbande”. To delovanje močno podpira precejšnji del deželnega tiska na Gradiščanskem in Koroškem. Omeniti moramo tudi, da so sodtsca sodnih okrajdv s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom do sedaj načelno odklanjala vse posamezne vloge v slovenskem ali hrvaškem jeziku, ki se jih je poskušalo vložiti. Ker je realizacija člena 7 avstrijske državne pogodbe za naše manjšine življenjskega pomena, smatramo za svojo pravico in svojo dolžnost, tla prosimo štiri veleposlanike v sniislu člena 34 avstrijske državne pogodbe, da še pred potekom osemnajstme-^ ečnega roka posvetijo svojo pozornost uresničitvi člena 7 avstrijske državne pogodbe. Dunaj, dne 15. januarja 1957. pil, je .podal odstavko tudi McMillan. Kroži krilatica, da je bil McMillanov poslovilni govor v poslanski zbornici mnogo .bolj briljanten kot govor njegovega šefa. Med vojno je bil nekaj časa odposlanec angleške vlade z rangom ministra pri zavezniškem glavnem stanu v Severni Afriki, čigar povijenik je bil general Eisenhovver. Sodelovanje med tema dvema možema je bilo baje zelo gladko in prisrčno ter od tega časa izvira tudi prijateljstvo med obema. Zato ga je sedaj kraljica — v glavnem po nasvetu Winstona Churchilla — izbrala za novega ministrskega predsednika, čeprav ima v konzervativni stranki dosedanji Edenov namestnik Butler več pristašev. Zaradi sueške afere je namreč nastala globoka razpoka v tradicionalnem prijateljstvu in zavezništvu z Ameriko, Iri to razpoko je treba na vsak način zopet premostiti. V Washingtonu so objavili, da bodo novega angleškega ministrskega predsednika kmalu povabili na razgovore v ameriško prestolnico. Tudi v Evropi, posebno v Franciji in Zapadni Nemčiji, je imenovanje Mc-Millana izzvalo ugodne odmeve, ker le-ta velja za pristaša evropskega sodelovanja. Volitve državnega predsednika bodo 5. maja' Na seji ministrskega sveta minuli torek je bilo sklenjeno, da bodo volitve novega državnega predsednika v nedeljo, dne 5. maja 1957. Volitve bodo direktne, to je: ljudstvo bo samo izbralo novega državnega predsednika. Kot odločilni dan za posest volilne pravice velja 1. marec t. I. Določeno je tudi, da bodo morale politične stranke vložiti pri osrednjem volilnem uradu imena predsedniških kandidatov do 14. aprila, toda računati je s tem, da bodo imena že prej objavljena in naznanjena ljudstvu. Predlogi za kandidaturo morajo imeti vsaj 2000 podpisov oseb, ki imajo volilno pravico. Veljajo pa tudi podpisi petih nacionalnih svetnikov. Narodni svet kdroških Slovencev Zveza slovenskih organizacij na Koroškem za koroške Slovence; Hrvaško kulturno društvo za gradiščanske Hrvate. ...........................n...m.............Hlinili.'m.. Totalni teror na Ogrskem Madžarski begunci *r težak problem za Avstrijo V senci sovjetskih bajonetov, ki bi naj na Ogrskem ščitili »pridobitve” delovnega ljudstva, takozvano ljudsko demokracijo, je Kadarjeva vlada uvedla ,,jx»sebna sodišča proti upornikom. Ta sodišča so že izrekla dve smrtni obsodbi. Eden izmed obsojencev je Jozsef D u d a s, bivši poslanec stranke malih kmetov. Pod Rakosijevim režimom je bil več let zaprt. Sodeloval je pri oktobrski revoluciji študentov in delavcev. Ko je bila ta udušena, je bil znova aretiran. Drugi obsojenec pa je 20-letni Istvan Hor- vath, ki je baje v nekem gozdu organiziral in vodil četo upornikov. Minuli teden je Kadarjeva vlada odredila zopetno upostavkev kolhozov, to je kmetijskih obratov po sovjetskem vzorcu, v ka-'terili so kmetje le dninarji, gospodari pa nad vsemi komunistični komisar. V minulih mesecih so ti kolhozi sami po sebi razpadli, podobno kot zgine sneg pri odjugi. Toda sedaj je .poleg mraza v naravi nastopila na Ogrskem tudi najhujša zima političnega terorja. Nova vlada v Angliji Po nenadnem odstopu angleškega ministrskega .predsednika Anthonyja Edena (o katerem podrdbno poročamb na 2. strani) je kraljica Elizabeta poverila mandat za sestavo nove vlade Haroldu McMillanu. Novi ministrski predsednik, ki velja za vtelešeno .pojavo angleškega aristokrata, je v resnici meščanske krvi. Izhaja iz družine, ki že več kot sto let poseduje cvetoče založniško podjetje. To podjetje so z marljivim delom iz nič spravili pokonci njegovi predniki, ki izhajajo z nekega siromašnega otoka ob škotski obali. Z ozirom na bogastvo družine, ki je kot lastnica založniškega podjetja imela dostop v najboljše angleške družabne kroge, je Harold McMillan študiral v Etonu, kjer je bil sošolec z Edenom. Zelo' mlad je stopil v 'politično življenje v vrste konzervativne stranke. Med prvo svetovno vojno se je boril kot grenadirski častnik v Franciji, kjer je bil težko ranjen. Je zelo mačitan in duhovit. Čeprav je obdarjen z močno in trdno voljo, nikdar svojega mnenja in svoje volje ne vsi-Ijuje. Njegova žena izhaja iz ene najodličnejših plemiških hiš. Je tretja hčerka vojvode Cavendisha. McMillanovo priljubljeno področje je zunanja politika in v dobi med obema vojnama je bil nekaj časa državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, ko je bil zunanji minister njegov prijatelj Eden. Ko je ta leta 1941 iz protesta proti Chamberlainov!' zunanji politiki popuščanja Hitlerju odsto- Notranji minister Helmer je na seji zvezne vlade minuli torek poročal, da je zvezna vlada samo v novembru izdala za vzdrževanje madžarskih beguncev na avstrijskem ozemlju 31 milijonov šil. Za mesec december pa še računi niso zaključeni, vendar je pričakovati, da bodo izdatki še višji. Odkar se je začel veletok beguncev iz Madžarske, je vlada .porabila zgolj, za 'pripravo primernih prostorov (taborišč, barak itd.) 52 milijonov šil. Minister je izjavil, da je dne 12. januarja bilo v Avstriji še 72.000 beguncev, čeprav so jih v zadnjih tednih odpeljali v druge države v zapadni Evropi in preko morja 93.000. Toda ker tok beguncev še ni usahnil in je treba računati celo z njegovim povečanjem, se nahaja avstrijska vlada na koncu svojih finančnih možnosti. Okrog 1000 beguncev se je doslej vrnilo nazaj na Madžarsko. Minister Helmer je izjavil, da vlada nikogar ne ovvdi pri povratku, pač pa zahteva, da .povratniki poprej podpišejo izjavo, da se vračajo po lastni svobodni volji. Izgleda, da bo transportov madžarskih beguncev v druge zapadne države kmalu kvo-nec. Direktor mednarodnega odbora za preseljevanje iz Evrope (ICEM) v Ženevi, Ja-cobsen, je izjavil, da je ta ustanova, ki je doslej izvršila večino transportov madžarskih beguncev iz Avstrije, izčrpala svoja denarna sredstva ter si nakopala težke dolgove. Zategadelj bo morala v prihodnjih imjh ustaviti vse transporte. Avstrijski opažu m lec pri tej ustanovi dr. Liehr je izjavil, da bi ustavitev transportov madžarskih beguncev izzvala novo težko 'krizo v Avstriji. Arhitekt Jože Plečnik je pred kratkim umrl v Ljubljani. Bil je častni doktor ljubljanske in dunajske univerze. Njegove palače, spomeniki, cerkve in druge zgradbe stoje na Dunaju, v Pragi, Ljubljani in drugod. Bil je znan in priznan daleč preko mej svoje domovine. (Glej članek na 2. strani.) -KRATKE VESTI — Iz Amerike so vrnili nazaj v Avstrijo 7 madžarskih beguncev, ker so pri prošnji za ameriški vizum navedli lažnive podatke. Njihovi sonarodnjaki so v nekaterih izmed njih razpoznali bivše komunistične tajne policiste. V Salzburgu jih je sprejela avstrijska policija in jih dala v zapor. Senator Lausche, ki je slovenskega porekla in ga tudi vedno s ponosom naglasa, ima v ameriškem senatu odločilno besedo. Ko se je pred dobrim tednom senat sestal, da si izvoli svoje odbore, je bilo stanje glasov med republikansko in demokratsko stranko 48 proti 48. čeprav pripada Lausche demokratski stranki, je bil izvoljen kot neodvisen kandidat, zato ni vezan na strankino disciplino ter lahko glasuje, kakor sani hoče. Od njegovega glasu je odvisno, ali bodo večino in vodilna mesta imeli demokrati, ali pa bodo šla j prid republikancev, kajti pri enakem številu glasov odloči glas predsednika senata, ki je po ameriški ustavi vsakokratni državni podpredsednik. Sedaj je to republikanec Nixon. Kot poroča „New York Times”, senator Lausche do zadnjega trenutka ni hotel povedati, kako bo glasoval. Začeli so z glasovanjem. »SeuVttor Lausche je sedel s sklenjenimi rokami in z navzdol vprtim pogledom. Natcv se je jasno in krepko oglasil njegov „Ne”, kar je pomenilo, da je glasoval v prid. demokratom. Po galerijah, — ki so bile očiv.idno natlačene z demokrati — je izbruhnil val odobravanja, in vti. tnjegovih kolegov se je dvignilo s sedežev. Stopili so k njemu in ga potapljali po rami,” kar je najbolj splošni način za izražanje odobravanja tudi med Amerikanci. Podobni .položaji se utegnejo večkrat ponoviti v ameriškem senatu in prepričani smo, da bo ugledni senator-ob primernem času rad zastavil svoj1 veliki vpliv tudi za svoje rojake. O nekem možu, ki pravi, da je star 159 let, jimčAČajo časopisi iz. Beograda. Ker v tistem času v njegovem rojstnem kraju še niso imeli rojstnih ar ‘krstnih knjig, datum njegovega prihoda na ta svet ni nikjer zabeležen. Zato so sestavili posebno komisijo zdravnikov, psihologov in zgodovinarjev, ki bodo starega T4ydja (Jurija) Vučkoviča, tako se namreč mož imenuje,' temeljito preiskali in izprašali, da ugotovijo njegovo sta- rost. Politični teden Po svetu ... Eden je odstopil Minuli četrtek je angleški ministrski predsednik Anthony Eden, podal v roke kraljici Elizabeti ostavko svoje vlade. Naslednji dan se je tudi odpovedali svojemu sedežu v parlamentu, kateremu je pripadal dobrih 33 let. V 26. letu starosti je bil izvoljen prvikrat za poslanca, v 27. letu življenja je prevzel prvo vladno mesto kot parlamentarni podtajnik v zunanjem ministrstvu. V času med obema vojnama je veljal za najbolj vnetega pobornika evropskega so-1 delovanja v tedanji Ligi narodov. Leta 19i0 je bil zunanji minister v vladi neslavno znanega Chamberlaina, ki je upal, da bo z ..drobtinami” na račun nemških sosedov potolažil Hitlerjev apetit. Eden se s Cham-berlainovo popustljivo politiko ni soglašal in je zato odstopil. ' Najznačilnejša poteza Edenove osebnosti je bila odpor proti diktaturam in mržnja do diktatorjev. / Blesteč zunanji minister V vojnem kabinetu Winstona Churchilla je zopet prevzel zunanje ministrstvo. Toda njegova uradna dolžnost mu je naložila, da je moral kmalu skleniti pakt na življenje in smrt z drugim diktatorjem, ki za Hitlerjem ni prav nič zaostajal — Stajinom. Pod vodstvom Winstona Churchilla se je Eden razvil v zunanjega ministra, ki mu ga v njegovem času gotovo ni 'bilo para. Sodeloval je pri vseh medvojnih in povojnih po-gajanjih. Z njegovim sodelovanjem je prišlo do povojne razdelitve sveta v dva tabora, ,po drugi strani pa pripada njemu znatni del zaslug za ustanovitev mednarodne organizacije za čuvanje miru — Združenih narodov. Ironija usode j,e hotela, da je bil prav on, ki se je tako iskreno trudil za ustanovitev te organizacije, komaj po desetih letih njenega 'obstoja obsojen po njej kot napadalec. Podvig proti Egiptu je pokopal Edenovo politično kariero. Obenem je zapečatil politično vlogo, ki jo je dobro stoletje Velika Britanija igrala na Bližnjem vzhodu. Sedanje težave niso samo vzrok Edenove napačne odločitve za oboroženi napad na Egipt, ampak posledica daljšega razvoja, ki ga označuje stalno upadanje Velike Britanije kot svetovne in kolonialne sile. Eden, ki je preživel svojo mladost v zadnjem razdobju britanske svetovne veličine, je upal, da ima ostareli britanski lev še toliko sil v sebi, da bo vsilil svojo voljo egiptovskemu predsedniku in diktatorju Nasserju. Toda ko je prišlo do končnega obračuna, se je pokazalo, da danes odločajo v svetu druge sile. Ko je Sovjetska zveza, ki kljub težavam v satelitskih državah ter v lastni notranjosti, še vedno predstavlja svetovno silo prvega reda, zagrozila s pošiljatvijo prostovoljcev v Egipt ter raketno vojno, obenem pa Amerika izjavila, da sovjetskega posega na Bližnji vzhod ne bo mirno gledala, je Edenu, ki mu gotovo ni moč odrekati iskrene volje po ohranitvi miru, zmanjkalo sile, da prevzame nase odgovornost za sprožitev nove svetovne Vojne. Zapovedal je ustavitev bojnih o-peracij ob Sueškem prekopu vprav v tre- nutku, ko je bila popolna zasedba te življenjsko važne vodne poti le še sprehod po ravni puščavi za britanske, francoske in izraelske čete, kajti egiptovska vojska je že bila večjidel uničena in razpršena. Edena, ki je nastopil politično dediščino p'o eni izmed naj večjih političnih figur angleške zgodovine, Winstonu Churchillu, gotovo narava ni obdarila s tako velikimi darovi kot njegovega prednika in učitelja. Moral je tudi dolgo čakati — do svojega 58 leta — na prevzem oblasti, kajti stari Win-ston se je umaknil z ministrskega stolčka šele v 80. letu starosti. Neki ameriški list je Edena označil kot .»enega izmed največjih zunanjih ministrov, a enega izmed najbolj nesrečnih ministrskih predsednikov” Velike Britanije. Največja nesreča v politiki je — biti brez zadostne moči za obrambo svojih interesov in za izvedbo svojih načrtov. Odmev na Eisenhowerjevo doktrino. Med tem se pa borba za politični vpliv na Bližnjem vzhodu ter za gospodarstvo nad neizmernim petrolejskim bbgastvom tega prostora razvnema v vedno večjo silo.Ameri-ška vlada,že pripravlja načrte za konkretno izvedbo Eisenhovverjeve doktrine, ki (kot smo poročali v prejšnji številki) predvideva pošiljatev ameriških čet v ta prostor, ako bi bil ogrožen po komunističnih napadalcih, ter veliko gospodarsko pomoč zaostalim arabskim državam. Sovjetska vlada je „Eisenhowerjevo doktrino” za Bližnji vzhod označila kot „impe-rializem”, med tem pa sama kopiči orožje v Siriji ter hujska državo Jemen v južni Arabiji proti Angležem, ki še vedno sedijo v oporišču Aden. Nad političnim ..mrličem” Edenorn se obe glavni sili sveta borita za angleško ,,dediščino” na Bližnjem vzhodu. ... in pri nas v Avstriji Po pogrebu državnega predsednika Znatni del minulega tedna je v znamenju žalnih svečanosti ter pogreba pokojnega državnega predsednika, dr. Kbrnerja. Ogromna udeležba ljudstva je pokazala priljubljenost Teodorja Kbrnerja. Presegla je celo številke ob pogrebu pokojnega dr. Renner-ja. Dočim je imel dr. Renner samo civilni pogreb, je bil dr. Karner pokopan z vsemi cerkvenimi častmi. Obrede je ob veliki asistenci opravil dunajski nadškof dr. Kbnig. I udi v tem vidijo nekateri znak za nadaljnje zbližan je med kat. Cerkvijo in socialistično stranko v Avstriji. Kot smo že pred tedni poročali, so socialisti na svojem letnem občnem zboru odpovedali naukom marksizma kot ideološke doktrine, ki temelji na zanikanju Boga in vere. Omejili so veljavnost marksistične doktrine zgolj na družbeno življenje, in še tu pretežno na gospodarstvo. Tako je v.zadnjih dneh eden izmed vodilnih socialistov, bivši angleški mL nistr. predsednik Attlee izustil krilatico, da je angleškim socialistom mnogo več koristnega za svoj nauk dobil iz sv. pisma kot iz knjig Karla Marksa. Pristavil *je še, da je ,,Biblija presneto nevarna revolucionarna knjiga”, če jo natančno bereš ... Socialistični listi o zbližanju s Cerkvijo: Tudi v raznih socialističnih listih so se v zadnjem času pojavili članki, ki izražajo mnenje, da spričo temeljitega ideološkega preokreta avstrijskih socialistov pač tudi Cerkvi ne bo težko storiti potrebne korake k zbližanju. Na nedavni dušno pastirski konferenci je dunajski nadškof dr. Kbnig poudaril, da mora Cerkev najti pot v duše delavcev. V političnih krogih pa se širijo vesti, da so baje že v teku neuradna .pogajanja med eksponenti Cerkve in socialistične stranke za ureditev vprašanja konkordata, s katerim je povezan ves kompleks spornih vprašanj šolstva, zakbnske zveze ter povrnitev Cerkvi po nacistih zaplenjenega premoženja. Menda socialisti ne vztrajajo več na svojem odklonilnem stališču do konkordata, skrbi jih le, da ne bi lovorik za morebitni sporazum pobrala OeVP. Cerkveni krogi pa imajo tudi povsem naravno in razumljivo željo, da spravijo vprašanje konkordata in ostalih zadev iz začara nega kroga, v katerega so zašla spričo sedanjega političnega položaja. V resnici je namreč tako, tla sta edina nespravljiva sovražnika konkordata komunistična stranka in VdU („neodvisneži”, ali pravilneje pretežno bivši nacisti). Pri vseh dosedanjih volitvah sta obe stranki tekmovali za glasove „neod-visnežev”. Zato je tudi Ljudska stranka na-glašala svojo ..neodvisnost” od Cerkve ter svojo posvetnost. V njej sami pa je tudi znatno število ljudi, ki so versko mlačni, ali celo izstopili iz Cerjpve, oziroma se šele pred kratkim vanjo iponovno vpisali in so zato zavzemali konkordatu sovražno stališče. Tako škofje pri svojem prizadevanju niso dobili resnične podpore pri stranki, ki sicer velja za ..katoliško” in so zanjo avstrijski katoličani v pretežni meri glasovali. Po drugi strani so pa v socialističnih krogih uvideli, da si z nacionalističnimi in protiverskimi parolami niso pridobili kaj prida glasov in si utira pot spozfoanje, da bi po-mirjenje s Cerkvijo tudi izboljšalo njihov položaj pri versko zavednih, a ..razredno” manj ..prebujenih” slojih. Brez ozira na to pa je v interesu verskega miru ter splošno-sti, da se še odprta vprašanja med Cerkvijo in državo primerno uredijo na temelju krščanske pravičnosti. Priprave za volitve novega državnega predsednika Ko še zamirajo zadnji zvoki žalnih koračnic za dr. Kbrnerjem, pa se politične stranke že marljivo pripravljajo za volitve novega poglavarja države. Čeprav predlagajo nekateri, posebno iz razlogov varčevanja, da naj novega predsednika izvolita kar obe zbornici parlamenta, pa se glasijo uradne izjave predstavnikov obeh vladnih strank v prid direktnih volitev, to je, da naj ljudstvo samo voli, kot to določa tudi naša ustava. V tem smislu je že bil parlamentu predložen poseben zakon, ki bo verjetno brez nadal-njega sprejet. Politične stranke že postavljajo tudi kandidate in je tendenca obeh strank, da najdeta za to mesto osebnost, ki uživa slbves nepristranosti, ker bo le (politično nevtralna osebnost mogla pridbbiti večino ljudstva zase. OeVP je o tem sklicala posebno posvetovanje na Semmering, pa tudi vodstvo socialistične stranke je že razpravljalo o tej zadevi. KULTURNI OBZORNIK Martin jevnikar : Slovenska knjiga doma in po svetu (Nadaljevanje) Vlado H a t> j a n: Pomlad vnukov. Včerajšnji roman, ki se izteka v naših dneh. Tudi ta roman je partizansč.: od ostalih se razlikuje le po novem načinu obdelave. I7 gilrvjiemgsse za usodo Novakove družine, kakor jo pisatelju pripo.veduje Novakova mama in jo dopolnjuje pisatelj sa*r. Svakova mama je imela tri sinove: eden je bil terenec, drugi likvidator v Ljubljani, tretji pa partizanski poveljnik. Vsi trije so padli. Pisatelj jih naslika z že običajnimi barvami, le na koncu Novakova mama nekoliko pozabavlja čez sedanjo ureditev življenja, a zelo ..konstruktivno”. Vsega zla so po njenem krivi* razni nižji oblastniki. Roman je pisan v prvi osebi. Metod Turnšek: In hrumela j e D r a-v a. Roman se godi med drugo svetovno voijio. .Uclo- ’ ma na štajerskem, deloma v Ljubljana. Tako kaže razmere v obeh zasedenih hi!'hi Slovenije, veže pa ju ljubezen med akaden tikom Štefanom in osmo-šolko Alenko. Stefan, 'id živi v Ljubljani, se zboji za svoje dekle in gre ponjo na štajersko. Po mnogih težavah pridetp končno srtpio na cilj. Romat je vseskozi napet in zanimiv ter dobro prUcazuje trpljenje prepro. ;tih ljudi med vojno. V lem jc glavni pomen Tun iškovega romana v slovenski vojni ozirajo pa se na male Jjudi, ki niso bili v prvi bojni črti, a so morali dostikrat še več trpeti od vojakov. Roman je najboljše dosedanje Turnškov© delo. Več kot romanov je izšlo povesti. Te so z redkimi izjemami vse zajete iz partizanskega življenja. Ivan Potrč: Zločin, kronika. Pisatelj opisuje zadnjo pot dveh komunističnih voditeljev, ki so ju aretirali aprila 1920 v Zagrebu in ustrelili na avstrijsko-jugoslovanski meji. Vse dejanje sc iz vrši v dveh dneh, toda pisatelj poseže v mislih obeh voditeljev tudi nekoliko nazaj, zlasti v dobo areta-' cit -.ki mučenja na policiji. Kakor je gotovo zločin, da so ju brez obsodbe ustrelili, in ga pisatelj obsoja, prav tako je zločin, da so „neznanti” likvidirali pred areta'' 'jo nekaj ljudi in da aretiranca močno želita, d a bi likvidirali tudi njunega ovaduha, česar pa pisatelj ne obsoja. Knjiga je tendenčna, značaiji so podani čmo-belo, zato kronika nima kake večje umetniške vrednosti. Ivan Bratko: Teleskop. Tojc kronika o pobegu osmih zapornikov iz taborišča v Gonarsu. Junaki niso psihološko označeni, ker se je pisatelj v glavnem omejil na kopanje rova in na beg. Anton Ingolič: Deček z dvema ime-ii o ma . Povest jc mladinska in obnavlja znano usodo lan a Fircčnika^ ki so ga med vojno odpeljali v Nemčijo in tam posinovili. Ko ga prava mati najde, ji ga nočejo vrniti. Obrne sc na zavezniško sodišče, ki ji ga šele v drugi pravdi prisodi. Pisa- telj se jc zelo tesno naslonil na resnične dogodke, zato manjka povesti domišljije in pesniškega poleta. Pričakovali bi tudi več tragike, ki je v delu skoraj ni, ker se dečku v Nemčiji zelo dobro godi in ga morajo skoraj s silo odpeljati na pravi dom. šibko so podane tudi nekatere osebe, zlasti časnikar Perko in dečkov rednik. Ingolič je napisal tudi povest Tvegana pot. V njej pripoveduje o treh slovenskih dečkih, ki pobegnejo iz nemškega taborišča in se preko Češke in Avstrije vrnejo domov. V povesti sc razvija vse preveč gladko in po naprej določenem načrtu in premalo je verjetnosti. Janez Švajncer: Streli ob meji. Povest sc godi pred vojno na Štajerskem ob meji. To je prvo pisateljevo delo in je šibko po psihološki poglobitvi, brez trdne notranje povezave in sistematične gradnje značajev. Švajncer je izdal tudi knjigo zgodb iz svoje mladosti: Junak na kolcih. Knjiga je boljša od prejšnje. ! Tone Seliškar: Posadka brez ladje. To jc nova Seliškarjeva mladinska povest v dveh delih, nekak dvojček Bratovščine Sinjega galeba. Godi se med vojno in nosilci zgodbe so otroci, ki jih zanese iz Dalmacije v Afriko in Italijo, nazadnje pa postanejo nekaki ustanovitelji partizanske mornarice. Zgodba je razgibana, le preveč slučajev nastopa v njej. (Dalje prihodnjič) Ob smrti arhitekta Plečnika Na dan sv. Treh kraljev je umrl v Ljubljani arhitekt Jože Plečnik, redni profesor za arhitekturo na ljubljanski univerzi, častni doktor ljubljanske in dunajske univerze, član SSotvenske akademije znanosti in umetnosti ter številnih inozemskih umetniških akademij. Rodil se jc bil pred 84 leti v Ljubljani kot sin skrpmnega mizarskega mojstra. Oče ga je tudi namenil za mizarja Toda deček je kmalu pokazal nenavaden risarski talent in kranjski deželni odbor mu je podelil podporo, da je mogel oditi na obrtno šolo v Gradcu, da se izpopolni v — mizarski obrti. V Gradcu pa so Plečnikovi učitelji spoznali njegov izredni dar, kajti risal jim je tudi osnutke za opremo stanovanj. Napotili so ga naprej na Dunaj. Tam je na neki razstavi arhitekta Otona Wagnerja spoznal svoje poslanstvo. Zaprosil je za sprejem na šolo, kjer je Wagner poučeval. Bil je sprejet. Otto Wagner, ki je v zadnjih desetletjih minulega stoletja reformiral dunajsko arhitekturo ter jo osvobodil spon suženjskega posnemanja klasičnih vzorov, je postal pozoren na skromnega fanta iz Kranjske. Pomagal je mlademu Plečniku na Umetnostno akademijo, visoko šolo za arhitekturo. Tu je šele do polne mere razvil svoje sposobnosti in kmalu postal ljubljenec svojega mojstra in dobrotnika Wagncrja, ki je bil takrat na višku svoje slave. Oddajal mu je tudi manjša in večja naročila. Tako je Plečnik v letih ob prelomu stoletja zgradil vrsto stavb na Dunaju, ki so ga postavile na prvo mesto pred mladimi arhitekti. Njegove najpomembnejše ustvaritve iz dunajske dobe so Zacherlova trgovska hiša v središču mesta, drzna konstrukcija cerkve Sv. Duha v mestni četrti Ottakring, Rotunda v Pratru, Lucger-jev spominski vodnjak in veliko število zasebnih vil in stanovanj. Značilno za tedanji čas je dejstvo, da so morali vprašati v Rim za dovoljenje za gradnjo cerkve Sv. Duha, kajti Plečnik je predlagal uporabo novih, doslej pri cerkvenih stavbah neobičajnih materialov. Bila je v vsej avstroogrski monarhih i to prva cerllfev v armiranem betonu. Po VVagnerje® smrti ga jc profesorski zbor predlagal za njegovega naslednika na Umetnostni akademiji, vendar je prosvetno ministrstvo trikrat ponovljeni predlog profesorskega zbora odklonilo. Bili smo že v dobi narodnostnih bojev v tedanji Avstriji in predlaganec takrat ni mogel postati profesor na dunajski Akademiji, ker se jc pač pisal Plečnik. Odšel je leta 1911 v Prago, ki ga je sprejela z bratsko toplino. Kot znak svoje hvaležnosti ji je podaril mnogo umetnin. Po ustanovitvi Čehoslova-ške leta 1918 ga je prvi državni' predsednik Masa-ryk pozval, da preuredi starodavni grad čeških kraljev v Pragi, ki jc bil dolga stoletja zapuščen, v sedež državnega poglavarja obnovljene češke države. Hradčani so eden izmed najpomembnejših spomenikov Plečnikovega genija. Pridobil si je tudi evropski sloves. Po Masarykovcm naročilu je izdelal tudi načrte za poletno rezidenco čehoslovaških državnih predsednikov v Lanyh. Ponudili so mu profesuro na praški umetnost, akademiji, toda vabilo jc od-klonit Klicala j»a je že domovina, kjer jc bila lct('/ 1919 ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani. Postal je redni profesor za arhitekturo in je poučeval nad 37 let. Vzgojil jc generacijo mladih arhitektov. Obenem pa je delal kot svobodni arhitekt. Lice slovenske prestolnice Ljubljane nosi Plečnikov pečat. Po vsej Sloveniji so posejani njegovi spomeniki, cerkve, kapele, hiše in palače. Med njegovimi večjimi deli omenimo le Univerzitetno knjižnico v Ljubljani in Žale. Tam je namesto vzdušljivih mrtvašnic, kot smo jih vajeni srečavati po večjih mestih, ustvaril vrt miru in upanja na svidenje nad zvezdami, res edinstvena zamisel, ki ji ni enake v Evropi. Iz Ljubljane je ustvaril arhitektonsko zaključno celoto, ki ohranjuje lepote starili baročnih mestnih delov glavnega mesta vojvodine ( Kranjske in jih harmonično združuje z novimi četrtmi, ki so nastale po prvi svetovni vojni, ko jc Ljubljana postala prestolnica združenega mladega in krepko razvijajočega se slovenskega naroda. Pa tudi izven Slovenije, v južnih pokrajinah Jugoslavije stojijo mnoge njegove ustvaritve, povečini cerkve in kapele. Bil je globoko veren človek in je svojo vero izpovedoval v vseh časih, še pred kratkim je pisal nekemu svojemu učencu, ki živi v Celovcu: „Jaz. vam želim, da bi bili srečni, blagoslovljeni tako telesno z zdravjem, predvsem pa dušno — kar pomeni tisto lepo čisto in notranje življenje, ki blaži odnose med ljudmi in žari iz slehernega opravljenega dela... Celo naše življenje je ena sama velika skrivnost, edino, kar je jasno, je brezmejna božja prizanesljivost in usmiljenje.” Pokopali so ga na njegovih Žalah, toda ne v kaki mogočni grobnici, ki bi si jo bil lahko sam postavil, ampak pod nekim samotnim, mogočnim borovcem. Sam je hotel tako. Pogrebne obrede je opravil ljubljanski škof, v mrtvaškem sprevodu pa so bili tudi vodilni predstavniki oblasti, s predsednikom vlade na čelu, osebnosti iz javnega in kulturnega življenja; bil je to edinstven državni pogreb, prisostvovala mu je o-gromna množica ljudstva. Pravijo, da jc bilo toliko ljudi na Žalah kot za Vse svete. SCavetts/ca zmtje ie predstavii svetu OB KNJIGI DOR ETA OGRIZKA: „JUGOSLAWIEN” ZALOŽBA KURT DESCH, MONCHEN. Slovenski narod je kljub svojemu skromnemu J te- razgledanih, svetovno znanih kulturnikov. vilu dajal in še daje v skupno duhovno zakladnico človeštva znanstvenike, arhitekte, slikarje, kiparje, muzike, pesnike in pisatelje, plesalce in operne pevce. Pariški balet in dunajska opera bi mogla reči dandanašnji lepo besedo o prvovrstnih slovenskih umetnikih. Med pomembne osebnosti, ki so se uveljavile v vc-' likem sveto, je Dore Ogrizek, Slovenec s Krasa. Prišel je v Pariz že /pred zadnjo vojno. Lotil se je izdajanja knjig in v zadnjih letih se je uveljavil kot urednik in izdajatelj čudovite knjižne zbirke „Le monde en couleur” — „Svet v barvah” —, v kateri predstavlja razne narode in dežele na zelo zanimiv in prijeten način. Pred mano leže nemški prevodi štirih njegovih knjig: Grčije, Jugoslavije, Italije in Nemčije. Težko in skoraj nemogoče je z besedo opisati bogastvo kulture, ki veje z vsake strani te izdaje: z originalnih umetniških slik, z barvnih loto-gralij, z vinjet in gospodarsko-demonstrativnih skic, zemljevidov in načrtov, iz literarnih, umetniških in narodopisnih esejev, iz zgodovinskih in turističnih prispevkov. Vsaka od teh knjig šteje okrog 400 strani, je okusno, moderno opremljena in, kar je glavno: teksti niso pristranski, niso propagandistično usmerjeni ne za to ne za drugo „linijo”. Orizck zna s spretno roko urednika/ in organizatorja poskrbeti, da človek spoznava v teh knjigah narode s prispevki izpod peresa in čopiča resnih, z&fnčfa in Slovenija .predstavlja na severu in zahodu vrata v Jugoslavijo. Turist, ki se mu dandanašnji vedno in povsod samo mudi, meni, da se je že dovolj oddolžil slovenski pokra-k jini, če je bežno pogledal v Ljubljano in " Bled. Potniku pa, ki stopi v Slovenijo z odprtimi očmi in ušesi, odgrne ta gorata in molčeča dežela dostop do svojevrstnega sveta. Zgodovina Slovenije je vrsta usodnih u-darcev, .ki jih je preživela kakor po kakem čudežu. Kako se je mogla Slovenija — kot mejna krajina avstrijskega cesarstva — zoperstavljati celih tisoč let germanskemu pritisku? To dejstvo je ponos — in zasluži, da ga občudujemo. Slovenija zavzema v Evropi ključni položaj: med Alpami in Jadranom, med Donavo in Benetkami, med Balkanom in Za-padom. Ta eksponirani nasip slovanskih dežel, povezovalni člen k Italiji in germanskim deželam, je vzbujal med svojimi sosedi kot prehodno področje in mednarodno prometno središče spet in spet pohlep po oblasti. Današnja Slovenija zavzema sicer le še tretjino tistega ozemlja, ki so ga naselili ^ v 9. stol. staroslovanski predniki sedanjih Slovencev, toda še vedno nudi dovolj pri-rodnega bogastva in zemljepisnih prednosti, da koga zvabi, ki bi se je polastil. V času avstrijske vlade je bilo slovensko duhovno središče na- Koroškem. Z napredujočim ponemčevanjem se je narpd (slovenski) umikal polagoma vedno bolj proti jugu, tako da se je premestilo srce obrambe iz Celdvca v Ljubljano. Imenoval bi na priliko samo nekaj sodelavcev ene izmed knjig te zbirke — Nemci jo imenujejo „Die bunte Welt” — Vcrlag Kurt Desch, Dunaj, Miin-chen, Basel — in sicer Jugoslavije: Izidor Cankar, Ante Kovač, Franjo Baš, Božidar Jakac, Miha Ma-leš, Pregelj, Marcel Schneider, Pierre Noel, Beu-villc i. pd. V znamenju take zbirke, ki bi obsegala vse države Evrope in sveta (in podoba je, da se Ogrizek trudi za tak načrt), bi šele prejela misel o sožitju narodov po načelu: v pestrosti in enakopravnosti je rešitev — tisto potezo, ki izključuje zapostavljanje, zaničevanje in zatiranje vsega, česar človek ne pozna. V tem smislu opravlja Ogrizek delo neprecenljive važnosti in kdor bo prebral ali pregledal vsaj eno njegovih knjig, mu bo iz srca želel zdravja in veliko uspehov pri nadaljnjem trudu. Marcel Schneider, Francoz iz Porenja, temeljit poznavalec Slovenije, je zapisal v svojem prispevku o Ogrizku med drugim: „Kdo ve, ali je v svoji mladosti, ko je pasel ovce in telice, kdaj sanjal o tem, da bo lepega dne vodil založbo? Kakorkoli, o svoji domovini rad pripoveduje in odeva lov na polhe v pravljično zamaknjenost jesenskih noči in sijočih bakel, kakor da poslušaš starodavno slovensko balado ...” Naj prevedemo prav iz njegovega eseja o Sloveniji nekaj mest: Kapcedufoč mw' ul 11'fclr E ll»|2felZ r.IA[u[AI2F 2lri>/l « ^ h KI i N/TKI it: ll/lJ>IAI^kmri~mAI4il r KT 4,1 i KlAriU vhkUlAPfci dvIAPš bi dAlAI^I/lIj I ^TOUAIAPŠI Al‘ž Ig>771 AiAlZTIAm ol6blAIklsT Al6*Ie I a Al* °l6llAI7ftIriAPAUlA Žid eJMl H JlAm Ml rlAI7fel rlAPtim » k IAI7Š:I a U l%l AI,I?J^,| dAPfc 111 a I Al s IA ‘i |5F* AIAI*ld o|!l| r| 11 m I A A9? M p 9VM - A A«l /|/> nIAIriA • IAI%!fi.|c K 0^ u’felA’51 c|ri c e|9l| s!f IAIAI9?M|£.|/> r A/ t O A AIAIN* 0IA 'f? r IA AII9?! .tj s 1 H wwmm fMMJi čitateljem — vnetim reševalcem križank smo tudi letos posredovali zanimivo nagradno križanko, — ne da bi jim bila pretrd oreh. Naš stric križankar jc vpletel vanjo vrsto imen znanih celovških, beljaških in drugih tvrdk, ki oglašujejo v našem listu in katerih imena reševalcu ne bo težko uganili. — Praktične in vrednostne nagrade bodo tudi tokrat zadovoljile srečne izžrebance. Besede pomenijo: Vodoravno:^ Znamka avtomobilov, ki ima ne samo v Avstriji, temveč po vsem svetu največji ugled.,^f Hrvaški baron Trenk je imel ta priimek, ko je s svojimi regimenti reševal Habsburžane. $! Dolga povest. Največja trgovska hiša na Koroškem. JAT Znana in priljubljena trgovina s semeni v Beljaku. J^Domače žensko ime, tudi Aškerčeva pesem. 17. Rodbinsko ime umrle žene bivšega argentinskega diktatorja. Domača oblika ženskega imena.-SH. Žival roparica. Sestavina organskega te-, lesa. 'Jfr. Kontinent. Stf Rudnik živega, srebra v Slo- veniji.Ploskovna mera. j#! Rastlina - začimba. ^Sr. Moško krstno ime. <46. Šivalna potrebščina. H/T. Prisega (nemško). J*. Drugo ime za dečvo. Očka. Značilnost možatosti. IB- Žensko ime. Uboga, nesrečna,Otok v severnem Jadranu. JUT Vranji glas. 51. Monarh. ^ii^Starogrški bog vojne. J«d. Nadležna žuželka. žuželka, ki prede. 55. Briga, težava. it* Okrajšava za ,.starejši". 5^ Tega in tega datuma ... Tuje žensko ime. 63. Trije isti samoglasniki. jjrr. Nasprotje od mehak. VšC. Dva ista sb- tako dober, da nekaj ljudi sploh mi prišlo v prosvetno dvorano. Zato je bilo prosvetno društvo prisiljeno prireditev ponoviti. Zasluga prosvetnega društva ni samo v tem, da uprizarja igre na odru, ampak tudi v vzgojnem pomenu mladine. Vzgojili smo namreč tokrat spet šest novih mladih igralcev, ki so pri tej igri že kar uspešno nastopili. Upamo, da bodo ostali zvesti člani dramatskega odseka Katoliškega prosvetnega društva. Za pust pa vas bomo, dragi farani, spet izne-nadili s šaljivim in pestrim programom. Rezervirajte že danes tisto nedeljo za obisk naše kulturne prireditve. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO V ŠT. VIDU V PODJUNI je pripravilo svojim občanom lepo božično priredite,^, ki je bila dne 23. decembra v prosvetni dvorani pri Voglu v Št. Primožu. Na sporedu je bila igra ..Vrnitev” in na-stop domačega moškega pevskega zbora pod vodstvom Hanzija Kežer ja. Vsi igralci so podali svoje vloge mojstrsko in tudi udeležba je bila prav zadovoljiva. Uprizori tel jem gre vse priznanje in tudi pevovodju, ki se že leta trudi na pevskem sektorju in mu je tudi uspelo ustvariti pevski zbor, ki se lahko kosa z vsakim drugim večjim pevskim zborom. Želeli bi, da bi šentviški kulturni delavci svojo tradicijo na prosvetnem polju tudi nadaljevali in nas prav kmalu spet presenetili s kakšnim nastopom. ^Naše prireditve = Krščanska kulturna zveza naznanja: CELOVEC V nedeljo, dne 17. februarja 1957 priredi Slovensko kulturno društvo v Celovcu v Kolpingovi dvorani PUSTNO PRIREDITEV Na sporedu je igra, srečolov in ples. Rezervirajte ta večer. t VABILO Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu vabi vljudno na ljudsko igro v štirih dejanjih ,,STARI IN MLADI” v nedeljo 20. januarja ob pol 3. popoldne v Šerccrjevi dvorani. Nastopi tudi moški in mešani pevski zbor pod vodstvom Mihe Sad jaka. Vsi prisrčno vabljeni od blizu in daleč. glasnika. gTi ..Moja” (latinsko). 6K Zemeljski tečaj. Kratica za ..hrvatski”. Staroegiptovsko bo-žanstvo. Okrajšano moško ime.JiJSf In tako dalje ... 26. Oblika osebnega zaimka. 75. Izraz pri kvartanju. Jtf. Darilo, Izvleček, sreča pri loteriji. 81. Sovražnik železa. 83. Tovarna šolskega pohištva in šolskih učnih pripomočkov v bližini Celovca. 85: Nasprotje od noči. Dom pohištva v Beljaku, zaloga spalnic, jedilnic, kuhinj in tujskih sob. 90. Ka?- ) kor št. 73. vodoravno. .(H^SkrajŠano žensko ime. 9j*. Država v jugovzhodni Aziji, 93. Se kuha, kipi. i*. Organizacija združenih narodov. Glasbena lestvica. Jtf? Staroznana pivovarna na Koroškem, ena najstarejših v Avstriji. 99. Mera za zlato in drage kamne. JtifT* Država v Srednji Ameriki. \Hf. Ho. Ht?* Nikalnica. 103. Del moškega oblačila. Navpično: 1* Prihodnji čas (slovnično). 0^ Strojena koža za hlače. Mesto in pristanišče ob Jadranu. Knut Hamsunov roman, ff' Ploskovna mera. 6l' ,.N ... čriez izaro...”. JK. Nemški slovar. ^Rešiti, obvarovati. W. Med dnevom in nočjo. & še manj kot malo. P2. Znana konfekcijska trgovina v Celovcu na ulici 10. oktobra. Osebni zaimek. M7. Označka za presluhi taborišča. 18. Novodobna razsvetljava in reklamna pisava „Neon-Austria” v Celovcu, Villacher Strasse 3. 8*f. Največji vodopad na svetu. ‘Jp. Moderna pekarna v Celovcu na ulici 10. oktobra. >f Moli! (lat.) ‘jt. žensko ime. ‘Jf Samski (nemško). 'Bf. Veznik. Svetopisemska oseba. Vrsta žita. Njej (okrajš.).Manjša utežna mera. S0. Žabji glas. 40. Arabska država. 41. Kot št. 51. vodor. Latinski pozdrav. 40f. Trgovska hiši« v Celovcu, kjer dobiš vse in najvrednejše za dom in kuhinjo, Jesenska cvetlica, dtth’ Pol žitarica. 2? Sovražnik železa. Izraz za ..dovolj, obilo”. JSfr-Avtomobilska tvrdka v Celovcu na Beljaški cesti,' ki ima glavno zastopstvo avtomobilov znamke pod št. L vodoravno.čebelji pridelek. Atf Orientalski naslov. Prislovno določilo.#. Glas, zvok. 64. Ptičji kralj, ttfs Velika vhodna vrata. 6®!* Kralj iz grške zgodovine. £C Znana in priljubljena trgovina s pohištvenim blagom, posteljnino in preprogami v Beljaku, Lederergassc. 77. Cvetlica. 78. Velika, moderna trgovina s športnimi potrebščinami, oblačili in obutvijo v največji izbiri v Celovcu, Kramergasse. 1&-Nemški humorist, pisatelj in ilustrator. 82. Država na Arabskem polotoku. Sjf Verdijeva opera. ^Kraj i/. sv. pisma. število, ki ni sodo. J#** Kratice za organizacijo zapadno-zavezniške gospodarske pomoči Evropi. 90. Skrajšana oblika za Ivanko. Strt. Nada. 1DT Egiptovsko božanstvo. JJf? Geometrijsko število. P * | * S * /\ * N * O * B*R*A*N*J*E FJODOR KUZNJECOV: ŠKORNJI Ivan Ivanovič Krudlkin je stopil v poštno čakalnico in se tu postavil v vrsto pred okenčkom. Stal je tako v vrsti in se počasi rinil naprej, dokler ni prišel do okenca in stal pred uradnico. — Vašo osebno izkaznico, prosim — mu je reklo dekle in mu vrnilo tovarniško pro-pustnico, ki ji jo je (pomolil. Ivan Ivanovič je začel jecljati. — Veste... glejte ... stvar je namreč v tem ... Dopotoval sem na proslavo 1. maja id čakam pismo od doma. — Imate osebno izkaznico' ali je nimate? — Seveda, da jo imam. — Potemtakem mi jo dajte! — "Ne morem. Ivan Ivanovič je potisnil glavo skozi o-kence, se nagnil k dekletu in mu rekel: — Potisnil sem jo bil v škorenj, da bi je ne izgubil. — Kaj se to mene tiče? Brez osebne izkaznice pisma ne oddam. — Toda slišite... Bodite ljubeznivi... — Ne morem! Takšni so predpisi. — Pa naj bo... To pomeni, da moram sezuti škorenj. Ivan Ivanovič se je nekoliko odmaknil od okenca in se ozrl okoli sebe. V prostorni sobi poštne čakalnice ni bilo niti enega prostega sedeža. Slekel si je plašč in ga položil na pod. Nato je sedel na plašč, primaknil k sebi torbo in si začel sezuvati škorenj. Kmalu se je okoli njega zbrala skupina radovednih ljudi, začela so padati vprašanja: — Kaj mu je? Zakaj si sezuva škorenj? — Neumnost, je rekel nekdo z zelo pretrpljenim obrazom — to je zaradi žuljev... Uradnica je pomolela glavo skozi okence in z zanimanjem opazovala moža, ki je še vedno sedel na podu in se znojil. Ivan Ivanovič si škornja ni mogel sezuti. Znojil se je in bil že ves izčrpan. Vsa njegova nioč mu ni (pomagala. Pogledal je okoli sebe s prosečim izrazom: — Državljani... tovariši... pomagajte mi — je poprosil. Neki Pavlov, ki je imel nataknjena deL bela očala, je pristopil in začel vleči za škorenj. Vlekel je, se napenjal in vzdihoval. Brez uspeha. Pri vsem naporu mu je uspelo le to, da so mu padla očala. Pobral jih je, si jih nataknil na nos in šel po svojih opravkih. Nato se je iz gneče prerinil velikan, ki je imel prste debele kot kake klobase. Lotil se je škornja. Ljudje so ga v mučni tišini opazovali. Vsi so bili prepričani, da mu mora uspeti: ali škorenj ali noga ali morda celo oboje! Ivan Ivanovič je priprl oči. Močno ga je 'bolelo. Možakar je z vso silo vlekel škorenj in potegnil za seboj po podu tudi moža ... — Brez opore se tu ne da storiti ničesar... Kakršna koli opora... — je rekel možakar •n si brisal znoj, ki mu je curljal po čelu. Iz množice se je ločilo pet mož, ki so se razvrstili drug za drugim za hrbtom Ivana Ivanoviča. Prejšnji možakar je ponovno potegnil za škorenj. Brez uspeha! Tako Ivan, kot ostalih pet so zdrseli po podu za njim. — Tovariši, je zarohnel možakar — potrebujem še dva mladeniča prostovoljca^ Pristopili so še trije in se pridružili verigi petorice. Možakar je sket prijel za Ivanov škorenj in ga začel vleči. Škorenj se je premaknil, Ivan pa ne, Uporni možakar je napravil še močan sunek. Trenutek zatem je že držal v rokah škorenj. Ivan Ivanovič se je dvignil in potisnil roko v škorenj. V njem ni bilo ničesar... — Ni ta ... Ni pravi — je vzdihnil. — Kaj, da ni pravi! Kaj pa sedaj? — je rekel možakar. — Niste mi sezuli pravega škornja! Možakar je prebledel. — Kaj hočete s tem reči? — Hbtjel. bi vam reči, da bi mi bili morali sezuti drugi škorenj. — Drugi škorenj!? Ha, drugi škorenj! — se zadere Goljat in z vso naglico zbeži iz čakalnice. Ivan Ivanovič Krutilkin je obsedel na podu. Bil je tako utrUjen, da se ni mogel niti premakniti. Rdečelasa uradnica pa je za- čela kričati na ljudi, ki so stali okoli njega. — Kaj stojite tam? Zakaj mu ne pomagate? Tedaj je stopil iz vrste drugi tip. Bil je t’o šibko drobno človeče. Stopil je h Krutil-kinu, si zavihal rokave in prijel za levi škorenj. Ljudje so ga opazovali z odprtimi usti. Drobno človeče je le malo potegnilo in škorenj je bjl že z noge. Ljudje so ostali kot za-prepaščeni. Drobno človeče pa ironično pogleda okoli sebe in se, ne da bi kar koli rekel, napoti k izhodu. — Kolika moč, je rekel nekdo od prisotnih in se približal Krutilkinu. — Hotel bo vedeti, kako je levi škoVenj tako lahko sezul, medtem ko desnega... A levi škorenj ... en, dva, tri ... nič! — Ker je desni škorenj manjše številke. Desni škorenj ima številko 39, levi pa 41. — Kako to? — Ko sem kupoval, sem se pomolil! Ivan Ivanovič Krutilkin je nato stisnil škorenj pod pazduho, se bos napotil k o-kenčku in pomolil uradnici svojo osebno izkaznico. — Moje pismo... Dekle z rdečkastimi lasmi podrObnb pogleda izkaznico, stopi od predala do predala, prebrska in premeče vsa pisma in nato ravnodušno reče: — Za Krutilkin a ni nič. Kako je bilo v minulih časih na Radišah (Po zapiskih L. P. priredil *) Zavedni Slovenci so se začeli združevati Srednji, mali kmetje in bajtarji „kajžlar-ji”, ki so jih veliki kmetje postrani gledali in zaničevali, pa tudi razni dninarji in posli, ki so jih veliki kmetje brezsrčno izkoriščali, so se začeli tesneje povezovati. Ne le zato, ker so jih družili skupno interesi in obramba pred zaničevanjem in izkoriščanjem, ampak zato, ker jim ni bilo prav udarjanje proti veri, duhovščini ter slovenstvu. Bila je takrat večina ljudi po Gurah globoko verna, pa tudi zavedala se je, da je njen materni jezik slovenski in ga ljubila. Zato so se oklenili Slovenske krščanske stranke, ki se je bila začela-porajati na Koroškem. V njeji so se poleg nekaterih starejših rodoljubov zbirali povečini mladi možje s širšim obzorjem. V prvi vrsti imenujem Simar na Ogrisa, pd. Kopaj nika vTucah, ki je dolga desetletja stal v ospredju slovenskega političnega in narodnostnega boja v Radišah. Njega so podpirali pri delu Alojz Taler, pd. Tonč iz Kadiš, Sušnik, pd. Metaver v Rutah, Friderik Koban, pd. Peter v Kozju, Franc Rutnik, pd. Smeričnik v Dvorcu in drugi. Med tem se je znanje branja in pisanja znatno' razširilo med mladim rodom, ki je obiskoval šolo. Da ni protinarodno delo učiteljev v šoli tako uspevalo, kot so si le-ti želeli, je v glavnem zasluga duhovščine in prav posebno Mohorjevih knjig, ki so bile pri vsaki hiši. Tudi tednik „Mir”, ki je izhajal v Celovcu, je imel pri nas mnogo bralcev, nekateri so pa imeli tudi naročenega ,,Domoljuba” iz Ljubljane. Pa tudi liberalci ali „fortšritlerji” so morali nekaj brati. K njim je prihajal prosiu- li „5tajerc”, ki je pred prvo svetovno vojno izhajal v Ptuju. Bil je to v spakedranem slovenskem dialektu pisan list, strupeno nasproten veri in ..Kranjcem”, kot je že takrat imenoval vse zavedne Slovence, pa čeprav so se rodili in vse življenje prebili na Spodnjem Štajerskem. Naši liberalci so morali naročati ta list, če so sploh hoteli kaj' brati, kajti večina se v šoli ni naučila toliko nemško, da bi razumela v pismenem jeziku pisane nemške liste. Tako je „Stajerc” kljub svoji strupenosti pričal našim liberalcem, da niso Nemd, in jih seznanjal — sicer nehote — s popačeno, a še vedno kolikor toliko čitljivo pismeno slovenščino. Županov podpis s pečatom in — oslovska podkev Mladi rod je (postajal vedno bolj nezadovoljen z županom Scatom, ki je že predolgo sedel na svojem stolčku, obenem pa je imel svojo pisarno v drugi občini. Ljudje so godrnjali, češ ali je res treba, da imamo na Radišah župana, ki ne zna brati in pisati. Svoje ime vtisku j e na papir kot osel 'podkve v blato. Župan Seat je namreč namesto podpisa uporabljal pečat (štampiljo) s svojim imenom. | Vse to je pripomoglo k temu, da so se na volitvah, menda leta 1903 ali 1904, zedinili občani in izvolili mlajšega, bolj izobraženega ter razgledanega moža, Andreja Rutnika, pd. Rudica v Dvorcu, ki je bil splošno priljubljen. Ta je vprav takrat po smrti svojega očeta, ki je bil ugleden pošten in veren mož, podedoval srednje veliko, a zelo dobro urejeno posestvo. Volilci so bili prepričani, da bo tudi sin sledil po očetovih F. GR IVŠKI: 5 r()Ojniki povest „Kaj nam mar njive in vinogradi! Vozili bomb!” Kar počez so jo ubrali po vasi k veliki bigi, ki je stala ob deročem potoku. V lepi hiši, podobni vili, je stanoval gospod Ernest, trgovec z lesom in lastnik velike žage. Ni-*ek, rejen pa silno živahen mož. V roki je vihtel rumenkast meter jn tolkel z njim po deblih. S kletvami je obsipal delavce in jih Podil k jezu, ki ga je deroči, potok zamašil. Obstal je pred visokimi skladi žaganic in brljev. Naglo je meril, pisal v zmečkani zvezek in zmerjal krivonogega delavca, ki je s eepinom valil hlode. Pred gospoda Ernesta so stopili trije govedarji. Prekrižal je roke na hrbtu, se razkoračil, pomežiknil z desnim očesom in ste-Rtiil debeli vrat. >,No?” Vsi trije so molčali. Ernest se je zakroho-tM na ves glas. V zadregi je začel Gregor: »Prišli smo, da bi krije vozili!” ».Tako! Kdo pa bo oral in kosil, a?” „Je že nocoj vse hudič pokosil!” je s poudarkom dejal Peter. Žagar jih je povabil v majhno barako. Na dolgo in široko je žagar razkladal svoje težave: da les nima več cene, da ga tlači konkurenca, da mu žaganice zastajajo, da mora plačevati previsok davek. Mbžje so že poznali to staro pesem. Po dolgem prerekanju so se domenili, da bodo vozili krije iz gozda, štiri ure oddaljenega na strmi gori, kamor je peljala cesta, polna ovinkov in vzpetih klancev. Plačal bo po meri. Pogoji niso bili ravno ugodni, toda trmasti sklep jih je silil, da so si segli v roke in podpisali pogodbo. Do konca novembra morajo biti vsi hlodi na žagi, plačo dobijo pa vsako soboto. Pogodbo so zalili v gostilni pri Ludviku. Bila je to velika krčma, kjer so podnevi posedali mešetarji, zvečer fabriški delavci in ob nedeljah popoldne tudi kmetje. Gostilničar je bil visok dedec, dobro rejen in močan, da je z eno roko vrgel na cesto po tri pijance, če je bilo treba. Žena mu je umrla, pa si je že takoj naslednji teden preskrbel dve natakarici, mladi in zgovorni. Hči Elza je pa nadzorovala kuhinjo ip mežikala gostom, a le bolj premožnim in gosposkim. Usedli so se za mizo pod kostanjem in na- ročili liter domačega, ki odganja skrbi. Pri sosednji mizi se je prerival z natakarico fa-bričan Pepe. Imel je strupen jezik in žilica mu ni dala miru. Poznali so ga kot zdraž-barja, ki se je kaj rad zaletaval v goste. „Lej jih, tri kralje izpod gorel Ste prišli, da stajate točo. Se premalo vam je vrag oklestil! Zdaj so kmetje začeli piti že v ponedeljek. Komur nese, ta lahko pije vino. Prekleta baharija kmečka!” V Gregoriju je vrelo, da bi vstal in jo pošteno priložil izzivaču. Zadržal ga je Peter, ki je udaril z roko po mizi, da so odskočili kozarci. „Da veš, od danes naprej smo vozniki in imamo ob čem, da si ga privoščimo!” Poklical je Ludvika in plačal. „Kam se vam pa mudi?” je zadrževal krčmar. „Vozili bomo!” so udarili vsi trije obenem. „Tako? Potem pa še en liter, plačam jaz!” Spili so stoje in odšli. Pijanec pri mizi je vpil za njimi: „Hihot! Les k sebi! Ohaal” Pri kovaču so se domenili, da pripeljejo vole podkovat. Naj vse pripravi do večera, so naročili. v (Dalje prihodnjič) Brez „kofetka“ mi ni živeti Kaj 'bi ženske le začele brez kofeta sladkega, hudo vse bi zaihtele, hujšega ne b’lo bi zla. * Vsaki dan prežgana juha, grah, fižol in pa krompir, •to ne dalo bi nam duha ampak zgago in nemir. Če pa vsako jutro redno stal na mizi bi kofe, vse bilo bi zadovoljno: mož, otroci in , žen e. Torej nič čez kavo rjavo boljšega na svetu ni! In če stalo bi tud* kravo, zanjo nič predrago ni. Nežika Srienc stopinjah ter spoštoval in gojil domačo tradicijo, povezano s slovenskim maternim jezikom, obenem pa znal našo občino včleniti v tok novega časa. Nekaj časa je bil tudi marljiv cerkveni pevec. Toda v njem so se Radisam zmotili. Za tajnika si je župan izbral učitelja Ibovnika, po rodu iz Borovelj. Ta je bil od leta 1903 do leta 1910 učitelj na Radišah, obenem pa gonilna sila protiverske gonje in 'ponemčevanja. Gasilci, ki sb največkrat gasili — žejo Česar ni mogel opraviti pri otrocih v šoli, je poskušal nadomestiti drugod, posebno na občini. Da pritegne odrasle moške, je z županovo ,pomočjo ustanovil »požarno bram-bo” in se dal postaviti za njenega poveljnika ,,Hauptmanna”. Kot marsikje drugod so se ti gasilci »poklicno udejstvovali” najraje v županovi gostilni, kjer so gasili — žejo. Imeli so sijajne uniforme z bleščečimi čeladami. Po marsikateri vaji in paradi so 'tako temeljito pogasili žejo, ki je nenehno žgala v njihovih grlih, da so se vinjeni gasild. v svojih uniformah in čeladah valjali po jarkih in stezah. Spričo tega veri in narodu nasprotnega delovanja 'liberalcev je leta 1905 novomaš-nik Valentin Lakner, pd. Hrastnikov iz Ra-diš, ustanovil slovensko »Izobraževalno društvo” in tamburaški zbor. V društvu je še trdneje povezal narodno zavedne in veri vdarie Slovence. Na sestanke so prihajali tudi govorniki od drugod. Navduševali in prosvetljevali sq ljudstvo, ne le za narodne in verske ideale, ampak ga tudi poučevali o umnem kmetovanju ter o potrebi, da se kmečka gospodarstva prilagodijo zahtevam sodobnosti. Učili so jih, kako je treba izboljšati živinorejo ter obdelovanje polj. Po prizadevanju »Izobraževalnega društva” so prišli na Radiše prvi na pol železni plugi, ki so nadomestili dotlej rabljeno leseno oralo. Pravili so jim »Dravšči plugi”, ker so jih izdelovali na Kočuhu pri Šmarjeti v Rožu. Je bil to velik napredek, kajti oranje z lesenim oralom po naših zelo kamenitih poljih je bilo hudo trpljenje^ človeka in živino. Začeli so tudi uvajati rabo umetnih gnojil ter gojenje okopa vin in detelj. V tem so bili vodilni predvsem mladi slovenski kmetje, ki so si z naprednejšim gospo*-darstvom znatno izboljšali tudi svoj gmotni položaj in utrdili domačije. Tako so bili v desetletju pred izbruhom prve svetovne vojne vprav zavedni slovenski kmetje nosilci gospodarskega napredka na Radišah. To so jim z zavistjo tudi priznavali osramočeni »fortšritlerji”. Tudi zanje je takrat vedno bolj razraščajoči se Bauernbund prirejal zborovanja, vendar so bila povečini namenjena narodnostnemu hujskanju in protiverski gonji. Govorniki so prihajali iz Celovca in drugih mest. Imeli so lahko delo, kajti domači »fottšritlerji” so le s težavo sledili učenim govorom; njihovo znanje nemščine ni seglo tako daleč, da bi mogli govornika kaj vprašati ali mu celo ugovarjati. Mogli so le prikimavati. V .teh razmerah se je razvil oster (politični boj med narodno zavednimi in globoko vernimi slovenskimi srednjimi in malimi kmeti na eni strani ter večjimi posestniki, ki so se bili predali liberalizmu in se polagoma u-tapljali v ponemčevalnem valu. Župan Ru-dic, ki je dolga leta županoval na Radišah, je 'bil glavna oseba v tem razdobju, ki pa je še preblizu za podroben in objektiven zgodovinski popis. (Dalje) NE ZANEMARJAJ SAMEGA SEBE! (Nadaljevanje s 6. strani) sedje spravili v bolnico. Službujoči zdravnik je Štefana pregledal in ga poslal na rdntgenološko preiskavo, ki je ugotovila kostolom vratu desne stegnenice. In Štefan je počival dva meseca v bolnici. Zdravniki so ugotovili, da ima Štefan tudi razne druge bolezni. Tako so našli pri njem razširjenje srca, vnetje dušnikov in začetno poapnenje žil, ne govoreč o zanemarjenih zobeh. Sestra in zdravniki so mu večkrat očitali, zakaj sc je tako zanemarjal. Začeli so zdraviti tudi srce in pljuča. Po dveh mesecih je Štefan že zopet mogel hoditi, čeprav najprej samo z berglo. Nato je hodil še k zobozdravniku, da bi mu vsaj za silo popravili zobe. Ko je prišel domov je pri gibih v desnem kolku še sicer tu in tam čutil bolečino in bil neokreten, vendar se je drugače zelo popravil ter se počutil svežega in spočitega. Sklenil je, da se ne bo več zanemarjal, kar je tudi držal na veliko veselje telesnih organov, ki so tako prišli do izpolnitve svojih želja in si opomogli. Ostalim starejšim vaščanom pa je Štefan rad pripovedoval o svoji nesreči, ki ga je mnodrila in jim naročal, naj se ne zanemarjajo, ampak zunaj na svežem zraku naj žive po zdravstvenih načelih, ker le na ta način bodo lahko ostali še dolga leta sposobni za delo. HUMORIST IMA BESEDO Zemeljska os je pač najbolj upravičeno od vseh besed ženskega spola. Zastopa namreč ženski princip v najbolj čisti obliki — da sama v sebi miruje in da se mora ves svet vrteti okrog nje. Katera žena tega ne ve, odkar se zemlja vrti... „Iščite ženo”, pravijo Francozi, ki že morajo vedeti — vedno je v ozadju ženska. Kamorkoli pogledamo v zgodovino, v umetnost ali v vsakdanje življenje, povsod vidimo, da odločajo očarljive zastopnice onega spola, ki ga v šali in iz vljudnosti imenujemo šibkega, da, tako šibkega, ki ga pa častimo in ljubimo. V vsakdanje zemsko življenje vpleta namreč, kot pesniki oznanjajo, nebeške rože — kar pa tudi vsakdo ve iz lastnega izkustva, čeprav se prav nič ne spozna v vedi o rastlinah. Že davno so ljudje pozabili, da je Eva prvič s svojim zapeljevanjem napravila moža slabega ter ga odvrnila od tako puste poti dolžnosti in kreposti ter s tem ipovzročila človeštvu toliko zapletljajev. Toda bodimo odkriti, kdo bi v Adamovi koži drugače rav-nalPCelo cesarji so pozabljali v naročjih kronanih žen na svoje dolžnosti in naloge. Ker V globoki žalosti sporočamo, da je moral naš dolgoletni osnovni delavec in miner, gospod I F stiti svoje življenje. V njem zgubimo zvesteg kateremu hočemo ohraniti ve V innuaria Franz Lakner prijatelja, na posledicah tragične usode pri izvajanju svojega poklica v kamnolomu Bergstein pustiti svoje življenje. V njem zgubimo zvestega, pridnega sodelavca in dobrega delovnega kateremu hočemo ohraniti vedno časten spomin. V sredo, dne 16. januarja 1957, ob pol 10. uri dopoldne smo spremili našega rajnega sodelavca od hiše žalosti iz Mittertrixen štev. 1 na pokopališče sv. Frančiška k večnemu počitku. Velikovec-Volkermarkt, dne 14. januarja 1957. Die JJetriebsleitung und Gefolgschaft der S T U A G Strassen- und Tiefbauunternehmung Aktiengesellschaft Zweigniederlassung fiir Karnten Vblkermarkt MALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 S (IN 10% DAVKA) Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec ŠU 43-58). KINO CE^OVEC-KLAGENFURT STADTTHEATER 18. in 19. I.: „Kitty und die grosse Wclt”, barvni film z Romy Schnei-der. 20. do 24. I.: »Heidemarie”, barvni film. PRECHTL 18. do 24. I.: Maria Schell v filmu „Liel>e”. Film o pretresljivem romanu „Vor Rehen wird gevvamt” (za mladino prepovedano). VOLKSKINO 19. do 22. I.: Zabavni film „Kitty und die grosse Welt”. KAMMERLICHTSPIELE Od 22. I. naprej »Gefangcne des Stromes”, prvi moderni Western film. VVULFENIJA 18. do 21. I.: Cinemascope — barvni film „Zur Holle und zuriick”, (ni za mladino). 22. do 24. I.: Cinemascope — barvni film „K6nig der Safari”, (ni za mladino). denen Krone”. 22. do 23. I.: „Die Ilelden sind mtide”, (ni za mladino). POROKA Za vsako nevesto primerne okraske za glavo, novosti v nevestinih pajčolanih, mirte, za camarje, velika izbira v strokovni trgovini „PRIN-ZESS”, Klagenfurt, Altcr Platz 34. Enoosni priklopniki, osi za priklopnike, platišča, vzmeti in obro če dobavlja rabljene in poceni AUTOVERWERTUNG FRANZ RUMVVOLF, Klagenfurt, Flatscha-cher Strasse 18, telefon 37-78. J Črke za portal pri Jenoch, Tudi Neon-razsvetljava. Klagenfurt, Herrengasse 14 PLIBERK 19. do 20. I.: „Die ŠVirlii* zur gol-1 PREPROGE IN ZAVESE pri P R A U S E Klagenfurt, Bahnhofstr. 8 Čemu ste v skrbeh, če boste še dobili „Naš tednik — Kroniko” v trafiki ali pa morda pri sosedu! Izpolnite to naročilnico in naš list dobite na dom! Tu odrežite in pošljite kot tiskovino v kuverti na naš naslov (Celovec - Klagenfurt, Viktringer Ring 26)! Kot naročnik dobite naš list hitro in zanesljivol Naročilnica S tem naročam list „ Haš tednik - lUanika " Plačilne možnosti: mesečno 4.— šib za tuzemstvo. Pri plačilu za pol leta ali celo leto dobite popust. Ime: Naslov: (prosimo, da točno navedete tudi poštol) se je lepa Helena v zakonu dolgočasila ter se dala odvesti, je morala pasti Troja in ves sestav klasičnih božanstev je bil s tem zaposlen. Saj se vendar noben mož ne razsrdi več, pa naj trdi, kar hoče, razen če gre za žensko. In kdo more kljub vsakdanjemu hrupu zadržati pogled ob ženski postavi? Od Mi-lonove Venere do sodobnih kamnitih prič ženske lepote se dviga en sam nepretrgan spev časti in slave za srečo, pa tudi za zmedo, ki nam z njo te sile sačinjajo naše dni. Od „ti si moja, jaz pa tvoj” neznanega sreč- nika pa do vriskajoče predanosti »tvoje je moje srce in tvoje naj vedno ostane” večna, nepretrgana veriga neprostovoljnih dokazov privlačnosti in sreče, ki jo pripravlja žena, ljubljena žena. Pripravlja nam nebesa na zemlji, da bi pozabili na Evin greh. Še več o tem pisati bi pomenilo vodo nositi v Vrbsko jezero. Mi možje pa, ki dan na dan zapuščamo vsako jutro dom, da sprejemamo nase vsakdanjo borbo za življenje, vemo prav dobro, da je naj lepši trenutek dneva oni, ko moremo zvečer razbrati iz dvojih ljubljenih oči veselje in radost, da smo se vrnili domov. Dr. E. Z. PESTRO IN ZANIMIVO Pošten tat V Modeni so trgovcu Antonu Giovanniju ukradli pred božičem torbo s 450.000 lirami. Kako vesel je bil, ko je že drugi dan zagleda1! pred pragom zopet torbo in v njej 440 tisoč lir z listkom: »Obdržal sem si le 10.000 lir, ker sem jih res nujno potreboval. Vrnil Vam jih bom brž po Božiču. Oprostite!” Kralj planin Najbolj divji med pticami-roparicami je tako imenovani kraljevi orel. S kremplji se baje zažene celo v človeka in ga dvigne v skalne višine. Potovanje okoli sveta Francoski pisatelj Jules Verne je pred 100 leti objavil roman ,,V 80 dneh okoli sveta”. Tedanji ljudje so ga imeli za sanjača, a njegove napovedi so danes že več kot resnične. Okoli zemlje lahko prideš ne v 80 dneh, ampak v 76 urah. Februarja bo.namreč neka skandinavska letalska družba vpeljala redne SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 20. I.: 7.20 Duh. nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo. — PONEDELJEK, 21. I.: 14.00 Poročila, objave. — Za našo vas: Kako vpliva pitanje na kakovost mesa. 19.45 Poje ženskPvokalni kvartet. — TOREK, 22. L: 14.00. Poročila, objave. — Torkovo kulturno pismo. Zdravniški vedež: O glavi in glavobolu. — SREDA, 23. 1.: 14.00 Poročila, objave. — Iz domačih gajev: Pred mikrofonom R. C. so Selška dekleta. 18.45 Okno v svet. — Portret generalnega tajnika OZN. - ČETRTEK, 24. L: 14.00 Poročila, objave. — Na zapečku: Z mikrofonom R. C. v Dobu. Obisk pri camarju. — PETEK, 25. L: 14.00 Poročila, objave. — Za naše malčke. - 18.45 Narodne pesmi in glasba. — SOBOTA, 26. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi. — NEDELJA, 27. 1.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo. LODRON Strokovna trgovina za vaš dom Beljak — Villach, Lederergassc 12 Prešite odeje (kovtri) — modroci — posteljno perje — inleti — posteljno blago — flanelaste rjuhe — blago za pregii-njala in pohištvo — preproge in tekači — podloge za tla. — Kvalitetno in poceni ^ SlllZbO dobiti ali nuditi ^ Stanovanje najeti ali dati v najem ^ hlŠO kupiti ali prodati ^ aVtO kupiti ali prodati ^ motorno kolo kupiti ali prodati ► zakonskega druga poiskati ali če želite nekaj, česar ne morete dobiti v krogu Vaših znancev dajte oglas v Naš tednik-Kronika To je NAJCENEJŠA In NAJUSPEŠNEJŠA POT do izpolnitve Vaših želja L L O I D AVTOMOBILI Deželno zastopstvo, delavnica in skladišče za nadomestne dele A. KRAINER KLAGENFURT, Ankershoferstr. 57, tel. 44-71 Prispel je model 57. Zahtevajte poskusne vožnje. Na željo pošljemo prospekte! Peči, štedilnike KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri HANS VTERNIG Celovec. Paulitschgasse (Prosenhof) luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Datum: 1 (Podpis) Oftašuf v našem listu / .URADNA OBJAVA. FINANČNO MINISTRSTVO NAZNANJA Na podlagi zveznega zakona od 18. decembra 1956, BGBL. Nr. 265 bo dodatna doklada k otroškim dokladam za četrtega otroka od 1. januarja 1957 napre, mesečno 25.— šil. na mesečno 70.— šilingov povišana. Delodajalci in izplačilna mesta so pooblaščena, dodatno doklado mesečno 25,— šil. izplačati vsem tistim, katerim pripada po dokladnici 1956/57 v mesecu januarja 1957 dodatna doklada za tri in več o-trok. Ta vsota naj bi se v bodoče izplačevala takoj zraven otroške doklade. Dodatna doklada se izplača v tem slučaju pri vseh tistih osebah, ki so imele že do sedaj v izkaznici potrjeno dodatno doklado v znesku 110 šil. in več. Prvo izplačilo v znesku 25,— šil. za četrtega otroka naj bi delodajalci in izplačilna mesta potrdili na 4. strani (Beihilfenkarte 1956/57) na sledeči način: »Zusalzlich 25.— S zum Ergiinzungsbctrag iiber das vierte Kind vom Janner 1957 an." Pod to opombo ne pozabite pečata, datuma in podpisa. Po 28. februarju 1957 se smejo izplačati dodatne doklade samo na podlagi popravljenih dokladnih izkaznic 1956/57 (Bodisi od delodajalca, izplačilnega mesta glede gornje opombe ali od finančnega urada). / Vsi tisti, ki dobivajo družinske doklade, bodo vso-" to mesečno 55.— šil., za katero je družinska doklada za prvega otroka na mesečno 105.— šil., in vsoto mesečno 25.— šil., za katero je družinska doklada za četrtega otroka na mesečno 175.— šil. od 1. januarja bila povišana, dobili izplačano že z izplačilom za 1. četrtletje 1957. vožnje iz Skandinavije čez severni tečaj na Japonsko in Filipine; od tod pojde pot po sedanji progi čez Indijo, Egipt in srednjo Evropo nazaj domov. Od ponedeljka do srede vidiš lahko 18 dežel in 3 kontinente. Vse skupaj traja z vmesnimi postajami vred le 76 ur. Borba za enakopravnost jezikov V sv. pismu smo se učili, kako je Bog zmešal ljudem jezike, ko so zidali babilonski stolp. Od takrat je na svetu nad 4000 raznih jezikov. Največ jih je menda v Indiji. Uradnih je 15. Najbolj razširjen je hindu, ki ga govori okoli 150 milijonov ljudi. Za njim prihajajo jeziki: telegu, mahrati, tamili in bengali. V Indiji se poslužuje vsakega teh okoli 30 milijonov prebivalcev. Poleg tega je pa v deželi še 720 raz.nih jezikovnih narečij. Zanimivo j;e, da se je tudi v Indiji začela borba za enakopravnost jezikov v javnem življenju. Kot skupni občevalni jezik izobražencev velja v Indiji še vedno angleščina. t List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tedenik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri Št. Jakobu. —Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.