SVOBODNA
SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • STEY. (N°) 49
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de diciembre - 8. decembra 2011
VRNIMO SE H KORENINAM
Presenečenje: zmagal je Jankovič
KATICA CUKJATI
(Govor na proslavi 60-letnice šole Franceta Balantiča)
Danes smo se kot ena sama velika družina veselo zbrali v tem sanhuškem Domu, da praznujemo biserno obletnico naše osnovne šole Franceta Balantiča. Danes je praznični dan, dan veselja, ponosa in zahvale. Dan, ko se nam zdi, da se vse sončno blesti, da v naših srcih odmevajo zvonovi, da naše glave krasijo venci cvetja, da plešejo girlande v vetru in da je duhovno vzdušje čarobno pomladansko. Na misel nam prihajajo spomini, ki so v oddaljenosti časa vsi prijetni in lepi. Spomini na leta, ko smo kot učenci drsali klopi; poznejši spomini pri nekaterih, ki smo imeli odliko in čast sodelovati kot vzgojitelji v sanhuški osnovni šoli, reminiscence odgovornih staršev osnovnošolcev ali pa pogled tistih, ki so na katerikoli drug način sodelovali povsod, kjer so čutili, da jih učinkovito delovanje šole potrebuje.
Misli poletavajo iz enega spomina na drugega in se sprašujem, kako naj skrčim v nekaj stavkih vso pomembnost in razsežnost tega dne, ki je važen ne samo za sanhuško srenjo temveč za celotno slovensko skupnost v Argentini in celo na odmeve, ki jih doživlja slovenska družba v domovini, ko so nje del nekateri izmed naših bivših učencev.
Za nas, ki smo gradili na krščanskih osnovah, je vsaka oseba neponovljiva, božji otrok, ki ima svoje edinstveno poslanstvo na tem svetu. Vsak otrok je zaklad, ki nam ga zaupajo starši, da ga oblikujemo in izpopolnjujemo, da bodo njegovi talenti čimbolj zablesteli na življenjski poti.
Po 60. letih šolskega življenja mislim, da je potrebno, da se vračamo h koreninam, k prvotnemu namenu, k idejam, ob katerih se je rodila osnovna šola Franceta Balantiča, da ne izgubimo pravih poti in smeri ter da nadaljujemo delovanje na podlagi idealov, ki osmišljajo delo vseh sodelujočih v krajevni slovenski šoli.
Tako kot sem omenila neizmerno pomembnost vsakega učenca, spoštovanje njegovih talentov in svobode, tako pa moramo po drugi strani upoštevati socialno razsežnost vzgoje, Ne vzgajamo le posameznika, temveč člana naše skupnosti. Ljubezen do bližnjega nam narekuje, da naše sposobnosti, naš čas, našo ljubezen nudimo sobratu, vračamo skupnosti prejete darove ter gradimo in izpopolnjujemo vse, kar nam je bilo dano v naših ustanovah in organizacijah - vsak po svojih močeh.
Če kdaj, prav sodobni čas potrebuje osebnosti, ki imajo smisel ne samo za to, kaj bodo prejele, ampak predvsem, da imajo posluh, kje lahko pomagajo in kaj lahko nudijo, da bo naša skupnost boljša, da bomo prispevali h graditvi slovenske prihodnosti tako, da ko bomo morali dajati obračun našega življenja, bomo lahko rekli mirne vesti, da je hvala našemu skromnemu prispevku svet boljši, Slovenija kulturno in duhovno bogatejša in argentinska družba lepša.
Lahko bi si vzela ogromno časa, da bi razložila vso zgodovino osnovne šole, da bi opisala delovanja na različnih področjih povezani s šolskim delovanjem, da bi analizirala in poudarila pomembnost našega vzornika pesnika Franceta Balantiča. Koliko bi se morali zahvaliti učiteljicam, katehetom, staršem, režiserjem, pevskim vodjem, športnim in folklornim vaditeljem, animatorjem in seveda ne nazadnje učencem samim, ki dajejo smisel, vzpodbudo, svežino, spontanost in nenadomestljivo otroško brezskrbnost in veselje naši osnovni šoli, v kateri pričenjajo svoje obdobje v pravljičnem otroškem vrtcu vil in škratov do pričakovane diplome, ki kaže na zgodnji življenjski uspeh v zadnjem letniku osnovne šole.
Vse omenjeno o veroučnih smernicah, o lepoti slovenščine v besedi, pesmi, odrski predstavi, o poznanju slovenske daljne in bližnje zgodovine, o veličini naših pesnikov, kulturnikov in narodnjakov, o slovenskih naravnih lepotah in še marsikaj drugega, bomo lahko brali v brošuri, ki ste jo izdali kot krona praznovanja ob tej tako posebni obletnici.
Hotela bi poudariti le nekaj kratkih misli. Velikokrat ko opisujemo zgodovino naših šol, omenjamo skromne pričetke: kako smo jih gradili istočasno ko smo gradili lastne domove; kako smo se pričeli zbirati v privatnih stanovanjih, kjer nam je radodarnost gospodarja in gospodinje omogočila prva šolska srečanja; kako so učitelji sami sestavljali skripta in naloge, skratka, pričeli smo s skrajno omejenimi gmotnimi sredstvi. Vedimo pa, da je to bilo možno, ker so naši starši prinesli s seboj izredni duhovni naboj in ideale. Imeli so energijo, ki jim jo je dajalo krščanstvo, ki jim jo je nudila slovenska duhovščina, ki je bila stalno v stiku z ljudstvom in ga v luči novih napredkov vzgajala, vodila, osve-ščala. Naši predniki so imeli zgled kulturnikov (pozabimo na tiste, ki so se izneverili domoljubju v tuji svobodomiselni ideologiji), naši vzgo-
(Nadaljuje na 2. strani)
Na prvih predčasnih državnozborskih volitvah v samostojni Sloveniji, ki so potekale preteklo nedeljo, 4. decembra, je zmaga pripadla popolnoma novi stranki, Pozitivni Sloveniji pod vodstvom ljubljanskega župana Zorana Jankovica. Politični analitiki v Sloveniji sicer trdijo, da bo sestava nove vladne koalicije zahtevna, saj naj bi bile moči obeh političnih blokov v novem sklicu parlamenta dokaj izenačene. A iz razdalje se zdi, da Jankovic za sestavo vlade ne bo imel večjih težav.
SDS, ki so ji ankete obetale prvo mesto, je po neuradnih izidih dobila 26 poslancev in za Pozitivno Slovenijo zaostala za dva poslanska mandata. Na tretje mesto se je z desetimi mandati uvrstila SD dosedanjega premiera Boruta Pahorja.
Sledijo Lista Gregorja Viranta z osmimi ter SLS in DeSUS po šestimi. Naj-
Glasovanje v Argentini
manjša parlamentarna stranka pa bo s štirimi poslanci Nova Slovenija NSi, ki ji je znova uspel zgodovinski preboj v DZ. Iz parlamenta pa sta poleg Zares po 20 letih izpadli SNS in LDS, slednja je bila skoraj 14 let vodilna vladna stranka.
Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti tudi po današnjih predčasnih volitvah v DZ ostajata Roberto Battelli in Laszlo Göncz. Battelli je bil kot edini kandidat že šestič izvoljen za poslanca italijanske narodne skupnosti, Laszlo Göncz pa drugič kot poslanec madžarske narodne skupnosti. Tako bo novi slovenske parlament.
Najverjetnejši novi premier, 58-letni Jankovic je v izjavi ob prihodu v medijsko središče v Cankarjevem domu izpostavil, da ta dan ne bo govoril o nobenih koalicijah. »Najprej se bodo sami usedli in pogovorili, nato sledijo pogovori z ostalimi«, je dejal. Vendar se je že takoj naslednji dan sestal z dosedanjim mandatarjem Borutom Pahorjem in ni izključeno, da bosta stranko sodelovali v vladni.
Predsednik SDS Janez Janša je v svojem prvem komentarju neuradnih rezultatov volitev poudaril, da razdrobljenost glasov kaže na to, da bo težko oblikovati trdno vlado. »In verjetno se Sloveniji zopet obetajo predčasne volitve pred koncem mandata,« je dejal. Pojasnil je še, da glede na situacijo, ki je pred državo, iskanje bližnjic ni pot, ki bi vodila v hitro okrevanje Slovenije. Dodal je, da na isti način, ki nas je v krizo pripeljal, iz krize ni mogoče priti. »Obljubljamo sodelovanje, ampak za to sodelovanje morata biti vedno dva,« je pojasnil.
Predsednica Nove Slovenija Ljudmila Novak je
dejala, da so v stranki zelo »veseli«, da so se krščanski demokraciji ponovno odprla vrata v parlament. Zahvalila se je vsem volivcem stranke. Kot razlog za uspeh stranke pa je dejala, da je le ta posledica »trdega dela na terenu, dobrega programa, enotnosti v stranki, dobrih kandidatov in intenzivne kampanje«. Izjavo je dal tudi eden najvidnejših članov stranke Lojze Peterle, ki je pripomnil, da je to »nov začetek krščanske demokracije«, da pa je potenciala še več.
Na končne izide volitev bo sicer treba počakati še dober teden. Nov sklic DZ pa se mora na ustanovni seji sestati do 24. Decembra, nato pa bo na potezi predsednik republike, ki bo po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin DZ predložil kandidata za novega
mandatarja.
Značilnost tokratnih volitev je, da prvič velja nezdružljivost poslanske in županske funkcije, zato bodo v tistih občinah, katerih župani so bili izvoljeni za poslanca - med njimi je tudi Mestna občina Ljubljana - potekale nadomestne županske volitve.
Tudi slovenski državljani, ki bivamo v Argentini, smo se udeležili teh predčasnih parlamentarnih volitev. V prejšnji številki smo omenili, da do torka ni prišlo gradivo za volitev po pošti. V sredo, 30. novembra, so začela prihajati pisma z volilnim gradivom. Naslednje dni se je prejemanje še ojačilo, tako da je veliko rojakov lahko glasovalo s tem gradivom, ki so ga potem večinoma dostavili na veleposlaništvo. Vsekakor kar nekaj rojakov gradiva ni prejelo, ali so ga prejeli prepozno.
Na sedežu veleposlaništva pa je potekalo glasovanje v nedeljo med 9. in 17. uro
Končni rezultati glasovanja v Argentini slo sledeči:
Na veleposlaništvu je neposredno glasovalo 356 državljanov, glasovnice z gradivom prejetim po pošti pa je oddalo 610 rojakov, kar skupaj znese 966 oddanih glasov. Od teh je volilo za Novo Slovenijo NSi 502 (52%), Slovenski demokratski stranki SDS pa je oddalo glas 406 volivcev (42%); ostali glasovi so se porazdelili med druge stranke in sicer 10 glasov za SLS, 8 za Socialne demokrate, 7 za listo Gregorja Viranta, 6 za ZARES, po 2 ali 1 pa še za ostale stranke.
Pozitivno bi bilo, da bi se rok glasovanja po pošti nekoliko podaljšal, ker je podoben problem ob vsakih volitvah. Določen del državljanov. Živečih v Argentini, pa se le radi in s ponosom udeležimo volitev.
Pred nekaj dnevi je luč sveta ugledal prvi Zavod v Sloveniji, ki se bori za pravico do življenja nerojenih otrok. Gre za zavod Živim, Zavod za pravico do življenja.
V poznih sedemdesetih letih so v Sloveniji umetno prekinitev nosečnosti uzakonili in začel se je slovenski holokavst. »Tisti, ki smo se rodili v letih 80 in 81 smo najbolj zdesetkane generacije mladih v naši državi. V zadnjem času se vedno pogosteje
Zavod Živim
v svetu kaže želja, da bi pravico do življenja omogočili vsem. Tudi sama že več let čutim, da imam življenjsko poslanstvo pomagati otrokom, ki jim njihovi starši ne dovolijo priti na svet in želela sem nekaj narediti«, pravi direktorica zavoda Živim Katarina Nzobandora.
Tako je odprla Facebook stran Proti umetnemu splavu in kmalu se je zbrala skupina, ki želi nekaj narediti. Staknili so glave in se odločili: ustanovili so
zavod in mu dali ime ŽIV!M. V novembru je ta odločitev postala resničnost!
Zavod bo deloval na področju ozaveščanja in detabuizacije nerojenega človeškega življenja, umetne prekinitve nosečnosti, post-abortivnega sindroma. Pomagali bodo staršem, ki so že opravili splav in tistim, ki se še odločajo, da bi spoznali, da obstajajo boljše rešitve kot splav in bi se odločili za življenje. Res hvale vredna iniciativa
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Argentina v besedi in sliki
TONE MIZERIT
Cecilija Grbec ob razstavi
(Od našega dopisnika)
Z vsakega potovanja se človek vrne poln vtisov. Tako je tudi, kadar Slovenec obišče svoje rojake v tujini. Ali pa kje bližje: veliko jih je zelo presenečenih, ko na bližnjem Tržaškem, Goriškem ali Koroškem spoznajo, da znajo in govorijo lepo slovenščino, da tam sploh obstajajo družine, kjer je slovenščina materni jezik. In skoraj bi se upal
napisati, da jih je skoraj več takih, ki vedo za zdomce in izseljence daleč po svetu, ki še govorijo slovensko, kot za one, ki vedo, da je to tudi običajen pojav v zamejstvu.
Preteklega oktobra je agencija Trud organizirala obisk Argentine.
Z vodstvom direktorja Založbe Družina Tonetom Rodetom si je skupina rojakov ogledala tako nekaj življenja slovenske skupnosti kot nekaj naravnih in kulturnih lepot Argentine. Natrpan program in kratek čas potovanja nista dovolila, da bi množico vtisov, ki so se kopičili dan na dan, mogli sproti premleti, prežvečiti (elaborirati, bi kdo rekel). Do tega prihajajo šele sedaj in tako je bilo zaslediti kar nekaj napovedanih srečanj, na katerih so obiskovalci-turisti predstavili vsaj nekatere svoje vtise.
Eno teh srečanj je bilo pripravljenih v sklopu aktivnosti Socialne akademije v prostorih galerije Družina in združeno z odprtjem razstave slikarskih del Cecilije Grbec.
V prvem delu je voditeljica večera Mojca Perat predstavila go. Silvo in g. Milana Matosa, ki sta svoje vtise podala v besedi in v izbranih slikah s potovanja. Bila je res zgoščena predstavitev njunih doživetij. Osebo, ki živi ali je živela v slovenski skupnosti v Argentini najbolj zanima, kako se ta skupnost (in njeno življenje) izkaže; kakšen vtis pusti, kaj je najbolj presenetljivega. Poleg bolj več ali manj znanih pohvalnih besed o narodni zavednosti, delavnosti, žrtvovanju za skupnost in še česa, me je osebno presenetila, skoraj osupnila ugotovitev s polja psihologije. Med drugim je ga. Silva, psihologinja, iz pogovorov z mladimi izluščila pojav »eksistencialnega« dvoma: sodoživlja-nje slovenstva in argentinstva vodi v dvom, do vprašanja, kaj sem.
To vprašanje je bilo svojčas (oz. moj čas) kar v ospred-
ju med člani druge generacije. Od prvotnih možnosti stoodstotnosti ali različnih sorazmerij slovenstva/argentin-stva je sčasoma debatiranje in analiziranje pripeljalo do spoznanja, da nismo ne eno, ne drugo, ampak smo lahko oboje: stoodstotni Slovenci in stoodstotni Argentinci. Sam pri sebi sem si domišljal, da je s tem vprašanja konec ne samo zame, ampak da bomo ta svoja dognanja izročili naslednjim generacijam, ki se jim ne bo treba mučiti s tem. Kaže, da nismo bili uspešni ali pa da se mora vsak posamezno dokopati do odgovora. Vsekakor se mi je zdela ugotovitev ge. Silve najbolj zanimiv vtis večera.
Galerija brez slika - ni galerija. Zanje je poskrbela slikarka Cecilija, ki je razstavila lepo število svojih del, večinoma pokrajinskih, mestnih vedut, nekaj tihožitij in portretov. Takoj ob vstopu mi je padlo v oči, da so naslovi slik v slovenščini (ko sem obiskal - že precej časa nazaj - razstavo v galeriji Svetovnega slovenskega kongresa, so bile slike označene tudi v kastiljščini). Je Cecilija zdaj »bolj« Slovenka? V pogovoru je potem izjavila, da se v trenutkih spominjanja, domotožja zateče k slikanju in takrat nastanejo dela z neslovensko tematiko. To je bilo tudi razvidno iz razstavljenih del: tam, kjer so bile naslikane osebe, so te bile južnoameriške polti (izjema je seveda bila: portret stare mame). Pa še odgovor, katera od teh slik ji je najljubša: Mati colla!
Če se poskusim izraziti v likovnem jeziku, bi rekel, da je bilo zaznati dve dobi, ali dva stila, ali dva načina slikanja. Tihožitja, predvsem rože, so v impresionističnem stilu, medtem ko so mestne slike (Piran, Prešernov trg, Trnovo z Gradaščico) bolj realne, izrisane z ostrimi črtami v enkratni potezi. Zanimive slike!
Z malim pecivom in kozarcem pijače v roki je potem stekel neformalni pogovor. Prijatelj Tomaž je hudomušno pripomnil, da se nam znane osebe na slikah vidijo bolj stare, debele, plešaste in še kaj, medtem ko smo mi še vedno taki kot nekdaj. Verjetno imate tudi sami take občutke, ko vam kdo prinese ali pošlje slike s te strani luže. G. Milan je potem diplomatsko povzel misel, da smo včasih bili vsi lepi in mladi. Danes smo samo še - lepi!
GB
Zakonca Matos predavata
VRNIMO SE H KORENINAM
(Prihaja s 1. strani)
jitelji in izobraženci so s posebnim poudarkov, kašnega morda zasledimo le še v katerem drugem slovanskem narodu, gojili načrtno, požrtvovalno ljubezen do slovenstva in do domovine. Zato smo mi lahko ustvarjali, gradili, izpopolnjevali, vzdrževali naše ustanove in vztrajali tekom časa v prvotno nepoznanem okolju. Prav v teh idealih in prepričanju smo lahko dosegli samostojno slovensko državo. Ne liberalizem, ne marksizem nimata posluha za tradicijo in za narodne vrednote.
Vem, da so študentje drugačnega mnenja; a neverjetno, beseda šola, katere pomen sega v grške čase, pomeni oddih, čas brezskrbnega razgovora, trenutek, ko se posvetim mislim, ki ne sodijo v težo vsakdanjosti. Poskrbimo, da bodo šolske ure res čas slovenske oaze, v katerih se približujemo znanju in poznanju, ki ga ne slišimo med tednom; besedi ki nam je blizu - pri srcu, ki je povezana z
lepim, dobrim in dragim.
Imejmo smisel za posodobljenje, prilagajanje. Nekateri izmed naših študentov se bodo morda preselili v Slovenijo, ali Bog ve kam jih bo zanesla življenjska pot; drugi bodo svojo prihodnost imeli na tem neizmeren Novem kontinentu, v državi, ki nosi ime po argentum - srebru. Sodobni čas nam omogoča, da smo na razne načine povezani s slovenskimi koreninami z našo družinsko in zgodovinsko preteklostjo. Ljubezen je neizmerna, bodimo iznajdljivi in širokosrčni, gojimo slovenstvo in slovenske vezi.
Zadnje besede pa naj veljajo našem vzorniku pesniku in mučencu Francetu Balantiču. Veliko smo slišali in brali o njem, Mislim pa, da ravno v teh časih ideološke zmede, namernega teptanja in zapostavljenosti idealov, sredi sveta, ki nas hoče prepričati, da ni vzorov, ko nas hoče vreči v kaotičen vrtinec uživanja, povprečnosti in pomanjkanja smisla za bližnjega, nam je v novi luči ravno France Balantič lahko za zgled.
France Balantič je bil kot pesnik občutljiva duša. Lahko bi zašel v svet napačnih romanticizmov; bil je iz revne družine, skušnjava po soci-
alističnih utopijah mu ni bila tuja. Lahko bi, zaradi svoje odkritosrčne in iskrene narave, verjel v propagando Osvobodilne fronte; pa je ni. Bil je izpostavljen zmotam in zankam časa, iskal je resnico z veliko in malo začetnico, izbiral si je poštene prijatelje in se svobodno odločil za krščanske in slovenske ideale in zanje tudi dal najdražje - življenje. Postal je »bakla nema, ki potnikom v noč gori«. Kako zadeto nam je gospodična Angelca Klanšek, dolgoletna voditeljica tečaja, izbrala tako velikega vzornika; koliko generacij se je vzgajalo po tem Balantičevem zgledu in smo prepričani, da bo svetal zgled še novim rodovom, rojenim na argentinskih tleh s pogledom na Slovenijo.
Ob tem bisernem jubileju osnovne šole Franceta Balantiča v San Justu želim, tako kot je zapisal pesnik zavetnik: »iskati hočemo poti čez morje«, da bodo tudi nove sočne veje na posekani lipi s ponosom in hvaležnostjo povratno gledajoč samostojno Slovenijo iz pristanišča ob Srebrni reki »vedno iskali pot čez morje« tja do Trsta in Triglava.
Bog daj, da bi se te želje in hrepenenja izpolnili. Vse dobro in na mnoga leta!
Pred vrati je 10. december, dan, ko naj bi se v Argentini zamenjala vlada. To pot bo »menjava« pač svojevrstna, saj bo predsednica ostala ista in čeprav bo ministrska ekipa nekoliko spremenjena, bo oblast v rokah istih ljudi kot doslej. Večjih sprememb torej ni pričakovati.
eni in drugi. Postopek zamenjave je predviden in enostaven. A letos je prišlo do trenja glede obreda v parlamentu. Ob skupnem zasedanju obeh zbornic nov predsednik (»nova« predsednica«) priseže na Boga in svete evangelije. Prisego, kot glavna priča, prebere in pobara predsednik senata. Že nekaj tednov pa je tekla polemika, ki jo je poganjal zlasti novi podpredsednik Ama-do Boudou, da naj ne bo osovraženi Cobos tisti, ki bo vodil obred. Dosedanji gospodarski minister si je na vse kriplje prizadeval, da »izdajalec« sploh ne bi bil prisoten. Cobos je bil pripravljen, da se umakne, a gospa Cristina je odločila drugače. Spoštovali bodo predpise in tradicijo. Je to važno? Je, kar po dveh straneh. Najprej, ker hoče predsednica pokazati, da spoštuje pravila in predpise, mimo razprtij. Potem pa, ker dogodek kaže, da tudi v samih vladnih krogih ni vse mirno in uglajeno. In kaže, da je prav prihodnji podpredsednik še pred nastopom podpredsedniškega mesta padel v nemilost pri šefici. Prišel je tudi navzkriž z mladim Maksimom, starejšim sinom gospe predsednice, ki ima rastoč vpliv v vladi in v politiki. On je ustanovitelj in vodja skupine La Campora, ki zaseda vedno širše prostore na političnem odru. Ti mladeniči so si zadali cilj, da počasi vzamejo v roke težo politične opore vlade, obenem pa prevzemajo odgovornosti v vladi sami. Niso še na prvih mestih, a velik del druge vrste kirchneri-strične falange je v rokah teh »mladih Turkov«. Med njimi in ogrodjem peroni-stične stranke lahko pride do napetosti. Prav tako se že kažejo težave med njimi in drugimi skupinami v vladi. Pazljivo bo treba slediti temu razvoju, ki bo ključen za vso prihodnjo dobo.
Zanimiva prijaznost. Ves zadnji teden je gospa predsednica na razne načine snubila vrh argentinskega podjetništva. Hvalila je njihovo delo in jim obljubljala, da bo vlada omejila prihodnje povišice plač. Stalno pa tudi poudarja, da na noben način ne bo ugodila zahtevam sindikalistov (Hugo Moyano) glede soudeležbe delavcev pri dobičku podjetij. Prijaznost seveda ni zastonj.
Vzporedno je podjetnike spodbujala, da naj dobro preračunajo stroške, pazijo na cene, dobiček pa investirajo doma. Bližajo se namreč časi, ko bo zunanja kriza bolj močno odmevala tudi v Argentini. Brazilija, ki je gonilni motor tudi argentinskega gospodarstva, je že zabeležila zastoj rasti. V takem položaju so bistvene nove ali dodatne investicije. To pa je dvomljivo v državi, kjer ni predvidljivosti in nihče ne ve, kako se bodo stvari razvijale. To dokazuje tudi odhod kapitala, saj računajo, da je v zadnjem letu »pobegnilo« v inozemstvo nad 20.000 milijonov dolarjev. Napovedi glede prihodnjega leta niso prijazne. Najbolj optimistični govorijo o rasti med 3 in 4%; pesimisti trdijo, da ne bo rasti in se zadovoljijo, če gospodarsko delovanje ne bi padlo. Vsekakor, bistveno je, kaj bo v prihodnjih mesecih storila vlada.
Miru ne bo. Spričo tako močne zmage gospe predsednice in poraza ter hude razpršenosti opozicije, bi pričakovali, da bo dalj časa vladal mir in red v družbi. A temu ni tako. Prej smo že omenili, da nastajajo trenja na samem vladnem polju. Ta pojav pa ni viden samo v sklopu vladne palače in ministrstev. Pojavlja se tudi po provincah, kjer La Campora tudi skuša povečati svoj vpliv. Najbolj značilen je primer province Buenos Aires, kjer podguverner Gabriel Mariotto uprizarja ofenzivo kirchnerizma na zadnje bunkerje tradicionalnega peronizma. Provinca je bila doslej neke vrste cesarstvo, kjer pa so dejansko vladali »graščaki« - vsemogočni župani milijonskega predmestja. Tudi temu hoče narediti konec vlada in v to že sedaj vlaga vse sile. Ji bo uspelo? Bodo župani še naprej poslušni kot doslej? Verjetno bo tako. Kirchne-ristična dogma trdi: »Kdor ima denar, ima oblast«. In vlada ima denar, ki ga vsi (guvernerji in župani) potrebujejo. Drug vir nemira pa so sindikati. In tukaj ne govorimo samo o CGT in njenem glavnem tajniku (Hugo Moyano), ki doslej še trdno sedi na svojem prestolu. Velik del delavstva pripada nižjemu srednjemu sloju, ki bo najbolj prizadet z odpravo subvencij javnim storitvam. Te dni so se tudi grobo povišali taksiji, cestnine so krepko poskočile, bencin se tudi vztrajno draži. Minister De Vido sicer trdi, da bodo subvencije obdržali kar za 65% uporabnikov, kamor naj bi prišli tudi del nižjega srednjega sloja. Bomo videli. A poletje in jesen bosta vroča.
SLOMŠKOV DOM - KONCERT FINKOVIH
Nepozaben večer
Muze glasbenih umetnosti so pomladnega večera v petek 25. novembra veselo rajale, saj
Veleposlanik Mencin izroča priznanje predsedniku Selanu
sta se ponovno vrnila v Slomškov dom velika in odmevna
som pridružil in sprejel pod svoj krov. Bernarda in Marko sta namreč svoja otroška in mlada leta preživljala tudi v Slomškovem domu, pravzaprav z njim sta rastla in z njim praznujeta tudi zlati jubilej. V znak hvaležnosti sta koncert poklonila Slomškovemu domu.
Napovedani slavnostni dogodek je vzbudil veliko zanimanje v skupnosti pa tudi med neslovenskimi prijatelji glasbe. Velika dvorana Matevža Potočnika je okusno pripravljena in okrašena sprejela ta večer nad 300 navdušenih poslušalcev. Prof. Neda Vesel Dolenc je v imenu prirediteljev še posebej pozdravila navzočnost veleposlanika Republike Slovenije Tomaža Mencina in soprogo, predsednika osrednje organizacije prof. Francija Žnidarja in soprogo, častnega konzula RS v Buenos
Vsi trije umetniki
umetnika: mezzosopranistka Bernarda in basbaritonist Marko. Dva iz Finkove družine, ki ju muze glasbe vodijo po svetovnih odrih, nista pa pozabila na svoj rojstni kraj, na ljudi, ki ju spremljajo na njihovi umetniški poti in ju imajo radi.
Slovenska kulturna akcija je kot soprirediteljica koncerta dala slovesen poudarek dogodku, Slomškov dom pa ga je nizu glasbenih dejavnosti v letu svojega zlatega jubileja s pono-
Airesu Hernana Zupana in soprogo, župnika Francija Cukja-tija in nekdanjega predsednika ter častnega člana Slomškovega doma Hermana Zupana in soprogo.
Predsednik Doma Marko Selan je izrazil veliko zadovoljstvo, da je koncert naših umetnikov prav v letu, ko praznujemo 50-letnico dragega Slomškovega doma, veleposlanik pa je izročil priznanje slovenske vlade ob zlatem jubileju.
Program koncerta je v prvem delu obsegal stvaritve iz mednarodne glasbene zakladnice, drugi del pa skladbe slovenskih mojstrov. Na klavirju je pevca spremljal eden najboljših argentinskih pianistov Claudio Santoro.
Prvi del je obsegal mednarodne klasične skladbe in še nekaj argentinskih. V drugem delu pa so prišle na vrsto same slovenske. V posebnem komentarju so bo ob njih ustavil naš kritik.
Navdušeno občinstvo je z močnim odobravanjem spremljalo izvajanje in doseglo, da sta Bernarda in Marko dodala programu še nekaj pesmi. Posebno doživetje je bilo, ko je Bernarda povabila na oder svoji sestri Marijo in Heleno. Z njima skupaj so v mladih letih pele kot tercet sester Fink in skušale slediti stopinjam svojih tet Marije, Marte in Nede, znanega Ter-ceta sester Fink, s slovesom še iz domovine. Bernarda, Marija in Helena so skupaj z bratom Markom zapele Pueblito mi pueblo, prelepo Guastavinijevo pesmico, polno domotožja, pa še tako našo kot je Ti si u'rce zamudila - in navdušili vso dvorano.
Še droben spomin k 50-le-tnici Slomškovega doma: Leta 1963, še v starem domu je imel Kvartet Finkovih - sestram se je pridružil še brat Božidar - ce-
Navdušeno občinstvo
lovečerni koncert narodnih in umetnih slovenskih pesmi. Po milosti božji je bil gospod Božidar tudi to noč med nami, kot vsako nedeljo v Domu, ves bister in pokončen.
Predsednica Slovenske kulturne akcije dr. Katica Cukjati, tajnica Slomškovega doma dr. Marjana Poznič Mazieres in zborovodkinja Ex Corde Marta Selan Brula so nato izročile izvajalcem simbolično zahvalo za bogat kulturni užitek: šopke cvetja ob obilnem odobravanju občinstva.
Pomladen topel večer je vabil na vrt Doma k pogrnjenim mizam. Opojni vonj cvetočih lip je kar napeljeval k obujanju spominov ali pa sanjarjenju o prihodnosti ... saj muze glasbe se kar ne morejo posloviti ...
J.T.
Priložnostni»kvartet Finkovih«
Lepo je bilo
Ko stojiš pred sliko ali kipom, ko prisluhneš glasbi, petju, je prvi neposredni vtis bistven. Gre za goli estetski občutek, torej, je (bilo) lepo ali ne? Potem se vprašaš, če ti gre za to, zakaj, kaj je bilo prav, narobe, drugačno, nepričakovano ... Tu gre za petje, izvajanje. Seveda, je bilo v stilu? Glasovi v redu? So se ujemali pevci in pianist? Da, ker se je publika navdušeno odzvala, ne glede na njeno raznolikost (marsikdo ni izučen v akademski glasbi), je bilo uspešno. V stilu? Da, ker drugače, in to sledi nujno, ne bi bilo lepo ...
Tako je bilo na koncertu. Kaj se lahko doda? Glede glasov? Ker skoraj vse že vemo ... Da sta glasova prijetna, lepo obarvana. Verjetno na višku razvoja. Da nista le pevca, temveč umetnika, in glasbenika, kar ni najbolj pogosto med pevcih.
Alikvotni toni pridejo močno do izraza pri Bernardi, ko preseže srednjo lego. Pri Marku je srednja in nizka lega bolj zanimiva. Da sta uveljavljena na svetovnih odrih s število posnetkov, cd-jev in dvd-jev, da stalno izvajata v opernih in koncertnih hišah po svetu, da se ju sliši po radiu - tudi v Argentini, in seveda marsikje drugje ...
Program oziroma repertoar primerno izbran za priložnost, za prostor komornih dimenzij. Vsa druga polovica posvečena slovenskemu samospevu, o katerem smo že pisali v tem listu. Ipavčev (B.) »Mrak žari« odličen, dva Geržiničeva, sploh, zbirka vzorcev slovenske komorne pesmi, nekatere od teh vključene na zgoščenki »Slovenija!«.
Prvi del pa posvečen mednarodnemu repertoarju. In argentinskemu. Francozi, ne prevečkrat izvajani Duparc, dva Gua-stavina, dve Piazzoli na poezijo Borgesa, poleg velikanov kot Schubert in Brahms med drugimi. Vsak izvajan v svojem stilu, izgovorjava vseh jezikov brezhibna, tako kot artikulacija. Tudi nekatere od teh ar-gentiskih so na plošči »Canciones Argentinas«, ki je bila nominirana za Grammy pred nekaj leti. Ta je tu na trgu.
Narlepše momente sta (je) ustvarila pri »La rosa y el sauce«, pri kateri je glas preplaval dvorano in dosegel tisto atmosfero, ki jo šele potem prepoznaš, ko je konec, ko dojameš tišino, ki je spremljala izvajanje. Verjetno narlepši trenutek. Podobno
je bilo pri Ipavčevi (J.) »Divja roža in br-šljan«. Geržiničeve in Piazzolove so bile odlične, in v tej ravni je sploh potekal ves koncert. Tudi dueti so ustvarili posebno klimo, še posebno - in spet v kastiljščini -Huainito (Dos palomitas).
Spremljal je Claudio Santoro, korepe-titor državnega »Coro polifonico nacional«, seveda obvladujoč instrument in tudi navajen spremljati. Svoje delo je na ravni odpravil. Vedeti je treba, da je kar pogost pojem da je samospev v resnici duet sestavljen iz pevca in instrumenta ki spremlja; pomeni to, da morata biti ne samo vskla-jena, temveč tudi na isti »valovni dolžini«, da je uspeh pri izvajanju. Brez dvoma so vaje potrebne, a tudi razumeti mora instrumentist pevca, tekst, pomen, čustvo, skratka, peti z njim. In to je bilo doseženo. Žel je lep odziv od publike, ki je znala ceniti njegovo delo.
Seveda so sledile dodatne. In povabila sta tudi na oder sestre Marijo in Heleno, in so zapeli kot so v mladostnih letih na prireditvah v domu. »Alla« Kvatet Fink, tri ženski glasovi in basist, je bil prijeten trenutek.
Znani Argentinski solist, gostujoč v mednarodnih teatrih, je rekel, ko sem mu povedal da bo ta koncert: »Un lujo!!!«. Da, res. Luksuz za Slomškov dom, tako kot za vse, ki smo imeli priložnost biti navzoči.
Rok Fink
CARAPACHAY
II. evropski večer
Kljub slabemu vremenu smo se v Ka-rapačaju v soboto, 19. novembra luštno imeli, saj je folklorna skupina Maribor pripravila II. Evropski večer, ob 17-letnici ustanovitve.
Nismo pričakovali toliko ljudi in vendar, hvala Bogu, smo bili kar presenečeni, saj je bila dvorana doma polna veselih gostov.
Prireditev smo začeli s pozdravom in dobrodošlico ter imenovanjem sodelujočih skupin.
Najprej je skupina Maribor zaplesala splet prekmurskih plesov v pisanih nošah. Skupino vodi že od vsega začetka ga. Ani
Senovršnik. V sedemnajst letih smo imeli okoli 150 nastopov. Gostovali smo dvakrat v Montevideo, v Rosario, v Cordobi, itd
Sledila sta dva plesa irske skupine Celtic Argentina: oder se je kar tresel od navdušenja in poskakovanja plesalk. Ta skupina ima 30-letno delovanje v Argentini. Predstavili so tipični irski ples ter tudi modernega, čeprav je to samo malenkost v primerjavi s številom obstoječih plesov.
Na vrsti je bil ples Ljubljanskega predmestja, eleganten in gosposki, ki je bil vsem zelo všeč. Skupina Maribor je začela z nastopi novembra leta 1994. Dvakrat smo se udeležili intenzivnega seminarja folklornih plesov. V vseh teh 17 letih obstoja je imela precej članov, bilo nas je okoli 40. Sedanjo zasedbo sestavljamo potomci Slovencev in imamo tudi primer dveh plesalcev ki sta iz Bariloč, študirata v Buenos Airesu in sedaj plešeta pri »Mariboru«, in to nas zelo veseli.
Sledil je ples Ukrajincev. Sedanja zasedba je začela z delovanjem leta 1997. Prva tri leta so se učili novih plesov in šele leta 2000 so se preimenovali v skupino »Vesela Ukrajina«. Tu ne plešejo samo potomci Ukrajincev, temveč se lahko pridruži vsak, ki želi pri njih plesati. Nagrajeni so bili z iskrenim ploskanjem.
Orkester »Die Freunde« pa je poskrbel za zabavo. Nekateri so ob njihovih zvokih zaplesali, drugi so jih pa samo poslušali.
Gostje so se prijetno imeli, plesali, dobro jedli in pili (imeli smo stojnice kjer smo nudili hrano, pijačo, spominčke, plošče, itd.). Bil je pa tudi srečelov s skoraj 100 lepimi dobitki; srečke so vsi radi kupovali. Vreme se je izboljšalo in zato so ljudje zaceli posedat na dvorišču, ob lepo pogrnjenih mizah s prižganimi svečkami na njih. Ob prijetnem klepetu so se zadržali do zgodnjih jutranjih ur.
Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam pomagali pri pripravi in organizaciji tega srečanja, odboru doma, ter Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je omogočilo, da smo lahko priredili II. Evropski večer.
Veliko truda je bilo, veliko dela in neprespanih ur, vendar smo zadovoljni, da je prireditev lepo uspela. Kmalu bomo pa začeli misliti in pripravljati III. Evropski večer, na katerega ste vsi, že sedaj, prisrčno vabljeni!
Marjana Pirc
SLOVENSKA VAS
v
Letno poročilo ZMŽ
ljubezen je Aar
Naslovila sem članek »letno poročilo«, ker je minilo že leto dni odkar sem se zadnjikrat oglasila. Kako hitro teče čas! Minevale so ure, dnevi, tedni in meseci, prišlo je leto naokoli: zadnji čas za poročanje.
Lansko leto smo se namenile, da bi pri Zvezi mater in žena poleg socialnega dela in predavanj uvedle tudi predstavitve iger in slovenskih filmov. Ob tem smo imele dva namena: Prvi, da mladi spoznajo slovenske navade in življenje slovenskega človeka v različnih dobah in različnih pokrajinah Slovenije. Drugi pa, da s prostovoljnimi prispevki dobimo nekaj denarnih sredstev, da s tem lahko pomagamo potrebnim v naši skupnosti.
Zato smo 19. decembra lanskega leta pripravile kratko zabavno igro »Kisle gobe«, kjer so nastopile tri generacije, starejša, srednja in mladina. Prosile smo g. Cirila Jana za prevzem režije. Nastopajoči so bili: Dani Grbec, Anica Suhadolnik Goljevšček, Ciril Jan, Marko Kocjančič, Ezekijel Grbec, Marija Zo-rec Sušnik in Marta Rozina Grbec. Vsak od njih se je vživel v svojo vlogo in jo izvrstno izpeljal. Scenografija je bila na skrbi Petra Adamiča, Friderika Cerarja in Pavla Jemca. Zvok in osvetljavo pa je prevzel Andrej Nabergoj. Igra je bila zabavna. Hlapec Tomaž je večkrat na skrivaj kaj pojedel, zato je primanjkovala hrana za druge. Možje so dolgo modrovali kdo bi to bil in kako bi odkrili »navihanca«, da ne rečem tatiča. Končno je vse uredila gospodinja. Skuhala je »kisle gobe«. Hlapec Tomaž je prišel na skrivaj in jih kar nekaj pojedel.
pesmi. Preživeli smo lep večer. Škoda, da nas ni bilo več, kot bi bilo primerno za tak obisk. Hvala g. Lazari-stom za povabilo.
V	soboto 09. julija smo imele predavanje psihologinje lic. Silvie Bratuš. Tema: »Kakšni smo ali, bolje rečeno, kakšni se vidimo«. Zanimivo je bilo, da smo pri tem predavanju sodelovali vsi, z različnimi igrami, ki jih je pripravila predavateljica. Poleg tega da smo se veliko novega naučili smo se tudi zabavali.
V	nedeljo 28. julija ob 17:00 uri smo pripravile čajanko s predstavitvijo slovenskega filma »Tistega lepega dne«. Film prikazuje življenje primorskega človeka okoli leta 1930 in kako se je moral boriti za ohranitev slovenskega jezika pod italijanskim pritiskom. Zgodba se pa razvija okoli moža, ki je dvakrat vdovec in se želi poročiti še v tretje ... Predstavitev filma so prevzeli ga. Mir-
Ko so prišli drugi k mizi in predno so vsi pričeli jesti iz iste sklede, kot je bila takrat navada, je prihitela gospodinja in prestrašena kričala naj ne jedo teh gob, ker je po pomoti skuhala »strupene gobe«. Lahko si predstavljate kaj se je zgodilo s Tomažem. To pa prepustim vaši domišljiji... S to igro smo želele pokazati kaj bi delali možje brez nas, morda bi še sedaj spraševali in modrovali kako in kaj narediti, da bi rešili problem. Prisrčna hvala vsem ki so pripomogli k uresničenju predstave, posebno pa g. Cirilu Janu za režijo.
V petek 24. junija so gospodje Lazaristi povabili našo skupnost na srečanje s krajevnim škofom (škofija Avellaneda-Lanus) Ru-benom Frassia. Škof je želel obiskati našo skupnost in nas tudi malo pocukati za ušesa, čez, da se premalo udeležujemo skupnih cerkvenih manifestacij, kar je res. Najprej je prof. Franci Sušnik škofu predstavil našo skupnost, od začetka do danes. Sledile so besede škofa in nato večerja. Pripravile smo mu »slovensko hrano«, ker si je to zaželel. Ker smo bili pred 20. obletnico osamosvojitve Slovenije, smo tudi pripravile kratek program za ta važen dogodek. Pred posladkom je dr. Andrej Fink povedal g. škofu o osamosvojitvi in kaj se je takrat dogajalo. Nato smo zapeli lepo domoljubno pesem, ki je bila v Sloveniji posebej napisana in komponirana za dvajsetletnico. Vsi smo bili ganjeni. Zapeli smo slovensko himno in nazdravili Sloveniji. Na željo povabljenega je sledilo petje slovenskih
jam Goljevšček Barle, Aleks Barle in Federiko Cerar.
V nedeljo 28. avgusta smo imele letni »Dobrodelni asado« s srečelovom. Ker je bila naša predsednica odsotna zaradi bolezni, je vse navzoče pozdravila podpredsednica prof. Marta Šmalc Čampa. Zahvalila se jim je za prisotnost, za socialni čut in jim želela dobro počutje. Zahvaliti se hočemo našim podjetnikom, ki so nam spet priskočili na pomoč, družinam Kocjančič, Strah in Grbec. Kot sem že večkrat omenila se moramo zahvaliti našemu društvu, ki nam stoji vedno ob strani, in ki mu tudi me skušamo in želimo pomagati kadar nas potrebuje. Posebna zahvala naj pa gre predsedniku g. Stanku Jemcu, ki je letos prevzel peko »asada«, kar za toliko ljudi ni enostavno.
Vsako 3. nedeljo v mesecu imamo »svojo« mašo, kjer sodelujemo žene in družine.
Dne 17. septembra pa smo imele občni zbor in izvolile sledeči odbor za poslovno dobo dveh let: predsednica, Martinka Miklič Rozina; podpredsednica, Marta Šmalc Čampa; tajnica, Olga Sladič Fink; kulturna referentka, Miriam Goljevšček Barle: blagajničarka: Zali Virc Urbančič; delegatinja, Marija Urbančič Grbec; odgovorna za upokojence, Mari Urbanija; odgovorni za pripravo maš: Mari Sušnik Mehle in Helena Cerar Rot; odborni-ce: Franka Požes Jemec, Vera Adamič Mehle, Rosa Levstek Barle in Ani Lipovec.
Če pogledamo nazaj, smo z opravljenim delom zadovoljne. Zavedamo se, da bi vse lahko bilo še boljše, za kar se bomo v prihodnjih dveh letih prizadevale, računajoč na božjo pomoč, dobro voljo društva in naših sovaščanov. Ob prihodnjem poročilu bom povedala če nam je uspelo.
Praznik Kristusa Kralja
in srečanje molivk
•	f •	v •	v
in molivcev živega rožnega venca v Slovenski hiši
Leta 1925 je sveti oče Pij XI razglasil in izpostavil praznik Kristusa Kralja vesoljstva. Bil je še posebej praznik Katoliške akcije in s klicem »Živel Kristus Kralj« so v času komunistične revolucije umirali tudi slovenski mučenci. Dogo časa je bil ta praznik zadnjo nedeljo v oktobru, potem so ga prestavili na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu.
V nedeljo, 20. novembra smo se zbrali v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Najprej je gospod Igor Grohar izpostavil Najsvetejše, potem smo molili svetli del rožnega venca. Sledil je blagoslov z Najsvetejšim, nato pa sveta maša, ki jo je daroval g. Igor Grohar. Mašo je vodila gospa Dragica Kovač, berili sta brala ga. Majda Bukovec in Janez Žnidar. Pri maši smo se spomnili molivcev in molivk, ki so umrli v preteklem letu. Ljudsko petje je na orglah spremljala ga. Terezika Prijatelj Žnidar. Pri pridigi je duhovnik nanizal misli ob evangeliju, ki govori o poslednji sodbi, ko bomo sojeni po naših dobrih delih.
Po maši smo nadaljevali slavje v cerkvi. Dominik Oblak je recitiral pesem Silvina Sardenka »Pesem gre čez polja ravna«. Stane Snoj je imel govor »Preroško poslanstvo Fatime ni končano«. V uvodu je omenil delovanje slovenskega katoliškega tabora v začetku dvajsetega stoletja. Spomnil se je Katoliških shodov in ločitve duhov, ki jo je izvedel dr. Anton Mahnič. Omenil je prveda slovenskega kardinala Jakoba Missia, ki se je prizadeval za katoliško prenovo slovenskega naroda. Govoril je o delu škofa Antona Jegliča in pomenu ustanovitve prve popolne slovenske gimnazije Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. Nato je prešel na fatimske dogodke in vzporedno z njimi na odgodke v svetu; komunistična revolucija v Rusiji, napoved nove svetovne vojne in zadnja fatimska skrivnost: napad na svetega očeta. Omenil je tudi Medžugorje in osamosvojitev Slovenije. Končno je poudaril, da moramo še naprej častiti Marijino Bretmadežno Srce.
Gospa Marjetka Selan je podala poročilo ostanju gibanja molivk in molivcev živega rožnega venca ter prebrala resnično zgodbo o spreobnjenju umirajočega morilca, za katrega so molile redovnice in zdravstveno osebje.
Za konec smo zapeli pesem: »Zmagala si Devica slavna«.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Nehvaležnost
Ob tolikem delu, je pa potrebna tudi zabava. Zato smo šle lansko leto ob koncu leta na večerjo, kjer so nam postregli drugi in kjer smo nazdravile novemu letu. Nasvidenje prihodnjič!
je ena velikih napak nevzgo-jenega človeka.
Vsi smo vsaj v nekaterih stvareh odvisni od drugih ljudi. To pomeni, da jim moramo biti tudi hvaležni za vse. Nehvaležnost je velika pomanjkljivost, ki človeka pokaže še bolj nevzgojenega. Že to ni človeku v ponos, nehvaležnost pa še toliko bolj.
Nehvaležnost je vedno vzrok bolečine, ne toliko telesne, kot duševne. Istočasno je tudi vzrok zelo težkega sožitja med ljudmi.
Nehvaležnost vedno odbija in ničesar ne doprinese k skupnemu dobremu. To razliko z zahvalo, ki je vedno kot nova prošnja.
Ljudje bi morali biti vedno hvaležni vsem in za vse. To bi morali pokazati in povedati. Nismo vselej vsega vredni, pa tudi ne potrebni. Nimamo vedno pravice do vsega. Zato je nehvaležnost še toliko grša.
Že Jezusa je bolelo, ko so bili ljudje nehvaležni. Ozdravil je deset gobavcev in se mu je, od desetih, samo eden prišel zahvalit. »Ali ni bilo deset ozdravljenih«, je bil Njegov očitek.
Ni lahko prositi, a kaže, da je še težje se zahvaliti. To pa spada k človekovi vzgoji. Nevzgojen človek je velik revež. Krivi so drugi, pa tudi sam. Niso se vsi potrudili za vzgojo svojih, čeprav bi to morali storiti. In če se za to nisi potrudil in pobrigal tudi sam, je krivda tudi na tebi.
Nikdar pa ni za vzgojo prepozno. Ta ima sicer svoj čas in za to potrebujemo leta. Marsikaj se še da nadomestiti.
Nehvaležnost naj za nas ne bo znak pomanjkanja vzgoje. Oboje, tako vzgoja kot hvaležnost nam bosta vedno v korist.
Nehvaležnost Bogu za vse, pa tudi drugim, je krivica, ki naj jo nikdar ne zagrešimo nikomur.
Nehvaležnost ljudi naj nas nauči, da bomo vsem in za vse hvaležni v besedi in dejanju.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
PO SVETU
sklep pouka v slov. solskih tečajih v BUENOS AIRESU
S koncem šolskega leta na državnih šolah se je zaključil pouk tudi na slovenskih šolskih tečajih na področju Vel. Buenos Airesa.
Prejšnjo soboto in nedeljo so imeli v več tečajih zaključne slavnosti z ljubkimi nastopi otrok in z razdelitvijo šolskih spričeval. Ponekod so zaključek šolskega tečaja združili tudi z miklavževanjem.
Šolski tečaj nadškofa dr. A. B. Jegliča. Na prireditev so povabili starše, ki so se radi odzvali vabilu svojih otrok in so v polnem številu prišli v Slovensko hišo, kjer ima tečaj nadškofa A. B. Jegliča svoje prostore.
Prireditev sama se je pričela z zborno deklama-cijo Slovenski zastavi, ki jo je napisal Gregor Mali, nato so učenci zapeli narodno himno »Naprej zastava Slave«.
Nagrado šolskega odbora je prejela Marija Mehle, kot najboljša učenka, nagrade Mladinskega odseka Društva Slovencev pa so dobili Dobovšek Jožko, Gregor Batagelj in Virnik Majdica. Po razdelitvi spričeval se je g. F. Dolenc v imenu šolskega zbora zahvalil g. katehetu Gregoriju Maliju in ge. učiteljici Marjani Batagelj za ves trud.
Tečaj dr. Franceta Prešerna v Moronu je začel s poukom v soboto 11. marca 1961. Pouk se je vršil vsako soboto od 8,30 do 11,30 odnosno 12,30. Verouk poučuje katehet g. župnik Matija Lamov-šek. Tečaj vodi gdč. Marija Markeževa in v njem poučuje nižji oddelek ter slovenščino v višjem oddelku. Petje poučuje in vodi ga. Angelca Škofic, zgodovino in zemljepisje pa g. Pavle Rant.
V nedeljo, 3. decembra 1961, ki je rojstni dan velikega pesnika dr. Prešerna, čigar ime nosi ta tečaj, je bila zaključna šolska akademija, obenem pa tudi prihod sv. Miklavža.
Od slov. tečaja se je poslovilo 5 šolarjev, ki so zaključili 6. razred. V imenu odhajajočih se je zahvalil za ves trud in vzgojo gospodu katehetu in učiteljici Marijan Gorišek, Gaser Metka, Pregelj Marjanca, Simčič Olga in Tominc Marjanca so pa obema izročili šopek nageljnov in rožmarina.
Tečaj Ivana Cankarja v Berazateguiju. V nedeljo 3. decembra, smo imeli prvo prireditev v našem Slov. domu. Čeprav je stavba še nedograjena, vendar za šolo je že uporabna in ob novici, da se sestanemo v domu, smo bili dvakrat veseli, ker smo gledali dvojen uspeh: uspeh naše šolske mladine in nas samih.
Z zaključkom šol. leta slovenskega tečaja Ivana Cankarja je bila združena tudi materinska proslava.
Ob koncu se je J. Šterbenc zahvalil gdč. učjte-ljici Anici Šemrovovi in č. g. katehetu Stanku Škr-betu za požrtvovalno delo, ki ga opravljata med našo mladino.
Po prireditvi je sledila razdelitev nagrad trem najpridnejšim učenkam in sicer: Marta Dolenc 250 pesov, dar Slov. doma Berazategui, Jelka Pucko knjiga »Hepica«, Marjetka Šterbenc Slov. pesmarica.
Svobodna Slovenija, 7. decembra 1961 - št. 48
RESUMEN DE ESTA EDICION
INFLACIJA v NOvEMBRU
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra zvišale. V primerjavi z oktobrom so bile višje za 0,3 odstotka, medtem ko so se po ugotovitvah državnega statističnega urada na letni ravni cene zvišale za 2,7 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,8-odsto-tna. K novembrski inflaciji so največ prispevale višje cene obleke in obutve.
NASLEDNJE LETO DRAŽJI AvTOBUSI v LJUBLJANI
Ljubljanski mestni svetniki so potrdili sklep o povišanju cen nekaterih vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa. S 1. januarjem se bo najbolj povišala cena vozovnice za posamezno vožnjo z možnostjo prestopanja v 90 minutah, ki bo tako namesto dosedanjih 80 centov stala 1,20 evra. Splošna mesečna vozovnica pa se bo s 34 evrov podražila na 37 evrov.
več okuženih z virusom hiv
Porast števila na novo okuženih z virusom hiv je letos v Sloveniji zaskrbljujoč, saj so do 23. novembra z okužbo hiv na novo diagnosticirali že 49 ljudi, kar je 14 okužb več kot v celotnem lanskem letu, je na novinarski konferenci povedala Irena Klavs z Inštituta za varovanje zdravja. Še vedno je največ okužb pri homoseksualnih moških.
evropski denar za popravo posledic poplav
Slovenija in Evropska komisija sta podpisali sporazum o dodelitvi 7,5 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada za financiranje izrednih ukrepov za odpravo posledic lanskih poplav v Sloveniji. Slovenija bo denar dobila v enem mesecu, tik pred novim letom.
lestvica korupcije
Glede na indeks zaznave korupcije za leto 2011 se je Slovenija med 182 državami z indeksom 5,9 uvrstila na 35. mesto, kažejo podatki, ki jih je objavila Transparency International (TI), krovna organizacija nevladne organizacije Integriteta.
NAHAJALIŠČE PLINA v PREKMURJU
Pod Petišovskim poljem v bližini Lendave naj bi se skrivale zaloge zemeljskega plina v velikosti vsaj 300.000 kubičnih metrov oziroma okoli 1820 159-litrskih sodov naftnega ekvivalenta na dan, je nedavno na svojih spletnih straneh objavilo britansko podjetje Ascent Resources, ki razvija nahajališče ob slovensko-madžarski meji.
IZ KRIZE PREKO INOvACIJ
Evropska unija je prepričana, da je eden od načinov reševanja krize vlaganje v raziskave in inovacije. Zato je v Bruslju predstavila program za financiranje tega področja med letoma 2014 in 2020. Program z imenom Obzorje naj bi razpolagal z 80 milijardami evrov in naj bi pripomogel k izboljšanju evropske konkurenčnosti. Predlog programa Evropske komisije za spodbujanje in financiranje raziskav in inovacij v podjetjih unije bosta v naslednjih tednih obravnavala še Svet EU in parlament, sprejet naj bi bil do konca prihodnjega leta, podjetja pa se bodo lahko na prvi razpis prijavila šele v letu 2014.
predstavljeni italijanski ukrepi
Novi italijanski premier Mario Monti je ta konec tedna trem največjim političnim skupinam, ki naj bi ga podprle, predstavil paket varčevalnih ukrepov in reform za stabilizacijo javnih financ. Sveženj bo »težak« najmanj 24 milijard evrov. Njegov cilj je izravnava proračuna do konca leta 2013. Monti je pri tem pojasnil, da so časi resni, kajti trgi ne bodo več čakali, v igri pa ni le Italija, temveč vsa Evropa. Poudaril je še, da je treba ukrepati hitro. Voditelji strank so Montiju predstavili svoje pomisleke in predloge. Ljudstvo svobode najbolj skrbi zvišanje davkov za srednji sloj prebivalstva, Tretji pol se zavzema za več pozornosti družinam, Demokratska stranka pa se boji zaostritve pogojev za upokojitev.
volitve na hrvaškem IN v RUSIJI
Na Hrvaškem so v nedeljo odprla volišča. Nove sa-borske poslance izbira nekaj manj kot 4 milijone 100 tisoč volivcev, od tega 374 tisoč pripadnikov nacionalnih manjšin, ki bodo volili osem kandidatov v posebni volilni enoti; tri kandidate bo izbiralo tudi približno 412 tisoč hrvaških državljanov, ki živijo v tujini. V tekmi za 151 poslanski stolček sedmega sklica sabora je rekordno število kandidatov v samostojni državi.
Rusi so volili nov parlament. Za sedeže v dumi se je potegovalo 3 tisoč kandidatov iz sedmih strank, neura-
dno pa je znano, da bo zmagala vladajoča Enotna Rusija. Stranka, iz katere sta tudi sedanji premier Vladimir Putin in predsednik Dmitrij Medvedjev, bo sicer glede na rezultate javnomnenjskih raziskav sicer izgubila dvotretjinsko večino, s katero lahko sama spreminja ustavo, še vedno pa bo imela navadno večino.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Katica Cukjati, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Marjana Pirc, Rok Fink, Olga Slabič Fink in Metka Mizerit.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
ELECCIONES
El domingo 4 de diciembre se llevaron a cabo en Eslovenia las elecciones parlamentarias anticipadas. Los resul-tados parciales muestran como ganador al partido Pozitivna Slovenija de Zoran Jankovic con el 28.54 % de los votos, con este resultado obtiene 28 escanos. El segundo partido mas votado fue el Partido Social Democrata SDS, con el 26.24 % y obtendna 26 escanos. Otros cinco partidos lograron superar el piso y obtuvieron sus representan-tes en la Asamblea Nacional: SD, 10.5% (10 representan-tes); lista Virant 8.42% (8 representantes), DeSUS 6.97%, SLS 6.89% (cada una contara con 6 escanos) y NSi 4.8% (4 representantes). Los restantes dos escanos pertenecen a las minonas italiana y hungara. Segun los datos de la Comision Nacional Electoral, el resto de los partidos par-lamentarios no rebasaron el umbral. La participacion de los ciudadanos fue del 64%. Durante la primera sesion de la Asamblea Nacional se confirmaran a los representantes y, hasta tanto no se elija un nuevo primer ministro, dirigira a la Asamblea el diputado con mas edad. En la Argentina los ciudadanos eslovenos pudieron votar en la Embajada. Los sobres para la votacion por correo llegaron a los domicilios de Buenos Aires con poca anticipacion.
UNA NOCHE INOLviDABLE
Las musas de la musica mostraron su alegna el viernes 25 de noviembre al celebrar el regreso a casa - Slomškov dom - de dos grandes y notables artistas: la mezzosopra-no Bernarda Fink y el bajo bantono Marko Fink. El salon principal del Centro esloveno de Ramos Mejfa se lleno de amantes de la musica eslovenos y no eslovenos que no pudieron resistir la invitacion. El programa del conci-erto estuvo dividido en dos partes: creaciones musicales internacionales y obras de maestros eslovenos. Los can-tantes estuvieron acompanados desde el piano por Claudio Santoro, uno de los mejores pianistas argentinos. La presentacion estuvo co-organizada por el Slomškov dom y la Accion cultural eslovena. El publico, con sus fuertes aplausos, logro algunos bises. Un momento especial de la noche fue cuando Bernarda invito a sus dos hermanas (Bernarda y Mana) al escenario y cantaron juntos, sigui-endo los pasos del recordado terceto/cuarteto Fink (inte-grado por sus tfas y su padre Božidar). (Pag. 3)
ENCUENTRO DE BAILE EUROPEO
El sabado 19 de noviembre se llevo a cabo la 3Q edi-cion de la Noche Europea en el centro esloveno de Cara-pachay, organizada por el grupo folclorico Maribor. De la velada participaron con sus bailes el grupo Celtic Argentina, de la comunidad irlandesa, y Vesela Ukraina, de la colectividad ucraniana. El grupo Maribor lleva 17 anos, dirigido por Ani Senovršnik, y cuenta en su haber cerca de 150 presentaciones. El publico pudo bailar al son de la orquesta Die Freunde. Hubo stands donde se vendfan comidas tfpicas y algunos recuerditos. (Pag. 3)
INFORME ANUAL
La liga de madres de familia de Slovenska vas nos brinda el informe anual de las actividades realizadas. A finales del ano 2010 decidieron que ademas del trabajo social y las charlas podfan sumar obras de teatro y presentaciones de pelfculas eslovenas. El resultado fue sa-tisfactorio. En el mismo diciembre de 2010 bajo la dire-ccion de Ciril Jan presentaron la obra "Kisle gobe", en la que actuaron tres generaciones. El 24 de mayo, los padres lazaristas invitaron a la colectividad eslovena a un encuentro con el obispo de Avellaneda-Lanus, monsenor Ruben Frassia; el 9 de julio la psicologa Lic. Silvia Bratuš brindo una charla; en julio presentaron la pelfcula eslovena "Tistega lepega dne"; el 28 de agosto tuvieron su Asado anual de caridad. El 18 de septiembre se llevaron a cabo las elecciones de la Asamblea General de la Liga de madres de Lanus. Ademas de estas actividades, cada tercer domingo preparan la misa dominical. Invitamos a todos el proximo 17 de diciembre de 2011 a una nueva representacion teatral a las 20 horas, en Hladnikov dom. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko po^to. Z navadno pošto 135.- US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS viLKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
OBVESTILA
Posebna slovenska naselja
EM
turizem
TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V . Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordini-ra ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2° D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. S. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
ČETRTEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo
PETEK, 9. decembra:
»Delavnica za uspešno delovanje« dr. Aleksandra Sinigoja, ob 19. uri v Našem domu San Justo.
NEDELJA, 11. decembra:
Pristavska Zveza slov. mater in žena vabi na av-diovizual o papeževem srečanju z mladimi v Španiji, ki sta ga pripravila Aleks in Pavel Grohar, po sv. maši.
ČETRTEK, 15. decembra:
ZSMŽ iz San Martina bo imela svoj mesečni sestanek ob 16. uri v Domu. Imeli bomo božičnico; duhovno božično misel bo imel dr. Jure Rode. Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 17. decembra:
Božični koncert v priredbi »Ex- corde«, pevski zbor Slomškovega doma in zbor Slomškove šole v
Slomškovem domu.
ZSMŽ iz Slovenske vasi predstavlja igro »Plešasta pevka«, ob 20. uri.
NEDELJA, 18. decembra:
Poldnevna duhovna obnova za može in žene.
Začetek ob 7.30 uri v Slovenski hiši.
Božični koncert pevskega zbora San Martina ter skupini otrok in deklet, ob 19. uri v kapeli Presve-tega Srca (nasproti sanmar-tinskega Doma).
SOBOTA, 24. decembra:
Božična polnočnica,
ob 20. uri v cerkvi Marije Pomagaj.
SOBOTA, 31. decembra:
Silvestrovanje na Pristavi
Silvestrovanje v Našem domu San Justo
OSEBNE NOVICE
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
6. december 2011
1 EVRO 1,34 US dolar 1 EVRO 1,33 US dolar 1 EVRO 5,78 ARG peso
Krst
V cerkvi Nuestra Senora de Loreto na Eze-izi je bila krščena Soffa Victoria Cariddi, hčerka Gustava in Adrijane roj. Možina. Botrovala sta Gabriel Možina in Gabriela Cariddi. Srečni družini naše čestitke!
Podjetniki, profesionalci, rojaki Bližajo se božični in novoletni prazniki. Gotovo želite poslati PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost.
Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421
Od skupno 6031 naselij v Sloveniji jih je bilo sredi letošnjega leta 62 brez prebivalcev, 85 pa jih je imelo manj kot pet prebivalcev.
Skoraj četrtina naselij je imela le od sto do 199 prebivalcev, v 32 naseljih pa so živeli prebivalci le enega spola. Podatki Statističnega urada RS (Surs) še kažejo, da je bilo v 348 naseljih število moških in žensk enako.
Rezultati statističnega raziskovanja o prebivalstvu Slovenije, ki ga izvaja Statistični urad RS, še kažejo, da je 1. julija v naseljih z manj kot sto prebivalci skupaj živelo blizu 136.000 prebivalcev oz. pol toliko kot v največjem naselju, Ljubljani. Vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v enem od sedmih naselij z najmanj 20.000 prebivalci (poleg Ljubljane še Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper in Novo mesto). V prvem letošnjem polletju je bilo ustanovljeno tudi novo naselje Pedrovo v občini Nova Gorica, ki je sredi leta imelo 13 prebivalcev.
Raziskava je še pokazala, da so v 37 občinah
DAROVALI SO
vsa naselja imela po najmanj sto prebivalcev, v občinah Osilnica in Kostel pa ni bilo nobenega naselja s sto ali več prebivalci. Poleg omenjenih dveh občin je bilo 1. julija še 13 takih, katerih naselja so imela povprečno manj kot sto prebivalcev.
Sredi leta je bilo v Sloveniji 12 naselij, v katerih so živele le ženske, in 20 takih, v katerih so živeli samo moški. Občina Kostel je imela sedem naselij s prebivalci le enega spola, kar je največ med vsemi naselji. Največje po številu prebivalcev s prebivalci le enega spola pa je bilo naselje Gorenje Kališče v občini Velike Lašče, kjer je živelo pet moških.
Največji med naselji, v
katerih je bilo število moških in žensk povsem enako, pa sta bili Jagodje v občini Izola z 2212 prebivalci in Borovnica v občini Borovnica z 2166 prebivalci, še navaja Surs.
Po podatkih Sursa je imelo v statistični regiji jugovzhodna Slovenija najmanj sto prebivalcev vsako četrto naselje, v pomurski statistični regiji pa štiri od petih naselij. Naselja v koroški in osrednjeslovenski statistični regiji so imela povprečno več kot 500 prebivalcev, naselja v spo-dnjeposavski in gorenjski statistični regiji ter statistični regiji jugovzhodna Slovenija pa so imela povprečno manj kot 200 prebivalcev.
SLOVENCI IN SPORT
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali:
g. Ivan Bukovec 1050.-pesov; NN San Martin 200.- pesov; NN Ramos Mejia 100.- pesov; NN Hurlingham 1000.- pesov; Franci Tomazin 100.- pesov namesto cvetja na grob Francetu Hrovatu; Anka Truden 1000.- pesov; g. Jože Rus in gospa 200.- dolarjev v spomin na bratranca. Bog plačaj!
triatlon ultraman
Slovenska triatlonca Miro Kregar in Nino Cokan sta konec tedna tekmovala na 27. svetovnem prvenstvu v triatlonu ultraman (10 km plavanja, 421 km kolesarjenja in 84 km teka) na Havajih. Kregar je tekmovanje končal na tretjem mestu, Cokan pa le mesto za njim. Zmagal je Brazilec Alexandre Ribeiro, ki je na omenjenem tekmovanju slavil že v letih 2003, 2005, 2008 in 2009.
latinskoameriški plesi
Slovenski plesni par Andrej in Melinda Škufca je na 21. World mastersu v latinskoameriških plesih v Innsbrucku zasedel drugo mesto. Konec tedna sta bila od Slovencev boljša le Američana Riccardo Cocchi in Julia Zagoryuchen-ko.
LESTVICA NOGOMETNIH KLUBOV
Mednarodni inštitut za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS) je objavil najnovejšo lestvico najboljših nogometnih klubov na svetu. Po njegovih izračunih sta najboljša španska velikana Barcelona in Real Madrid, na tretjem mestu je argentinski Velez Sarsfield. Velik skok na lestvici je zabeležil Maribor, ki se je s 108. prebil na 88. mesto. Drugi najboljši slovenski klub je Olimpija, ki se nahaja na 179. mestu, kar je 18. mest bolje od prejšnje objave.
BLEŠČEČA KOŠARKARJA
Slovenski košarkarski reprezentant Erazem Lorbek je blestel v sedmem krogu evrolige. Krilni-center Barcelone je za zmago nad poljskim moštvom Asseco Prokom v dobrih 25 minutah dosegel 15 točk, osem skokov, dve asistenci in blokado, s tem izkupičkom pa je bil skupaj z Milanom Mačvanom (Partizan) izbran za najbolj koristnega igralca 7. kroga. V sedmem krogu se je izkazal tudi košarkar Uniona Olimpije Damir Markota, ki je na tekmi proti italijanskemu Montepaschiju iz Siene pobral kar 15 žog pod obema obročema, navkljub temu pa ni mogel preprečiti poraza s 57:63.
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
"Šel bi tja v Betlehem
kakor pastir, vem,
da tam našel bi srčni svoj mir"
EX COR.DE / ptroci
pevski zbor Slomškovega doma i Slomškove šole vabijo na „ „
BOŽIČNI KONCE
V soboto 17. decembra ob 20. uri	^■L II
	
v Slomškovem domu	1 A* M ■■
Castelli 28 * Ramos Mejia ■ Buenos Aires	■ fe.