DROBNE NAJDBE IZ SAVINJSKE DOLINE
Vinko Jordan
Meseca m aja 1954 so p ri kopanju tem eljev za garaže trgovskega p o d je tja 
»Hmezad« na parceli št. 979/4 k. o. Žalec našli v globini 75 cm bronasto zaponko 
(sl. 1). Zem eljska plast v te j globini je b ila močno pom ešana z ilovico. Zaradi 
lege v ilovnati, zraku neprepustni plasti, je zaponka zelo dobro ohranjena. 
D olga je 8 cm, višina loka 3 cm, teža 12,8 g. Igla im a na debelejšem koncu 
2,2 mm prem era, na tanjšem koncu pa je lepo koničasta. Glavica fibule je se­
stav ljen a iz štirih spiralnih navojev, ki služijo obenem tudi kot prožno pero. 
S transka navoja obkrožata lok na n o tran ji strani in p re h a ja prvi v iglo, drugi 
od teh navojev pa p reh a ja v lok, katerega prva polovica je ploščata (šir. 9 mm). 
Na vrhu ploščatega dela loka je še ploščata nitka, šir. 1 mm, ki služi le v d ek o ra­
tivne nam ene. D ruga polovica loka je na prehodu iz ploščatega dela loka štiri­
oglata šipka, ki pa postane okrogla in se konča v tanki, nazaj zavihani ploščici, 
v k atero se zapenja igla. F ib u la je iz konca prvega ali pričetka drugega stoletja, 
k e r je popolnoma enaka tipu, ki ga opisuje Ilonka K ovring v svojem delu: D ie 
H aupttypen der kaiserzeitlichen Fibeln in Pannonien, na str. 129, skupina XIV. 
(Tabla XII, št. 129.)

O b kopanju tem eljev za nov jez na raztežilniku v Založah p ri Polzeli, k i bo 
ob visoki vodi odvajal vodo iz potoka Ložnica v Savinjo, so delavci v globini 
3,40 m pod zem eljsko površino našli železno ost (sl. 2), ki je tak ratn im p reb i­
valcem služila za ribolov.
O st im a tri roglje, vsak od tek ima ostro zasekano protikonico. C eloten 
predm et je dolg 30 cm. O ba stran sk a roglja sta enako dolga in m erita vsak po
17,5 cm, sred n ji rogelj je za 0,7 cm krajši. D ebelina posam eznih rogljev je 1,3 cm. 
Vsi trije roglji so zgoraj p re d začetkom tulca lepo m ed seboj povezani z želez­
nim spojilom . Ta povezava služi za ojačenje celotne konstrukcije. N ad povezavo 
p re h a ja jo vsi trije roglji v tulec, ki je 12,5 cm dolg te r zelo lepo izdelan. Tulec
ima m alo pod vrhom luknjo, ki je služila za p ritrd ite v n a lesen ročaj. O st teh ta 
70 dkg.
K ra j najdišča je oddaljen od današnje struge potoka Ložnica kakih 30 m in 
je bil sedaj trav n ik z različnim i zem eljskim i plastm i, iz česar sklepam o, da je 
bila tu n ek d a j globoka stru g a potoka Ložnice, ki p a se je pozneje prestavila. 
P redm et je bil v ilovnati plasti zem lje tako, da je b il dostop zraka otežen, zaradi 
česar je zelo dobro ohranjen. O d n ek d an jeg a taborišča II. rim ske legije Italik e 
je to najdišče oddaljeno 2 km , 200 m od tega k ra ja pa je kam nolom , v katerem 
so R im ljani lomili kam en peščenec, iz k atereg a je bilo zidano taborišče v Ločici. 
Po tem in po globini predm eta v zem lji sodeč, spada ta najd b a v rim sko dobo. 
Podobne osti so našli tudi v K olpi p ri Sisku.
V elikost in jak o st osti p a nam pove, da so m orale b iti v tistih časih v tem 
potoku zelo velike ribe, sa j so s tem orodjem m ogli loviti ribe, težke od 10 
do 15 kg.
P ri regulaciji potoka Ložnice so našli pri k o p a n ju n a n jiv i posestnika 
O blaka v A rji vasi v globini 80 cm pod zem ljo zelo dobro ohranjeno železno
Sl. 2. Rim ska železna ost 
za ribolov iz Žalca
Sl. 3. R im ska železna rovnica 
iz A rje vasi

rovnico (sl. 3). Po globini zem lje in po obliki predm eta sodeč, bo sodila ta najd b a 
v rim sko dobo. N a k ra ju najdišča je zem lja zelo gosta, m astna ilovica, k i ni 
prepuščala zraka, zato je predm et zelo dobro o h ran jen . O rodje se je u p o rab ­
lja lo za kopanje zidne opeke. Po odvzeti ilovici bi sklepali, da so bila v nepo­
sredni bližini najdišča tega predm eta p oljske peči za žganje opeke.
Rovnica je dolga 33 cm, spodnji del je širo k 16 cm te r im a zaokroženo obliko. 
O d spodnjega dela se p ro ti v rh u polagom a zožuje, tako da je p ri v ratu le
3,5 cm široka. L u k n ja za toporišče je 5,5 cm visoka in v sredini 2,8 cm široka. 
O ro d je je strokovnjaško in prav lepo izdelano. T ehta 0,95 kg.
Sl. 4. Rim ska sreb rn a žlica 
iz taborišča Leg. II. It. p ri Ločici
Med vasjo Ločica in Zgornjim i G rušovljam i v S avinjski dolini se razprostira 
ravno polje z dobro obdelanim i njivam i, n a k a te rih raste danes poleg drugih 
k u ltu r v glavnem hm elj.
V začetku drugega sto letja je bilo na tem p o lju taborišče II. rim ske legije 
Italike. P ri kopanju k ak ih 60 cm pod sedanjo površino n jiv naletim o na prostore, 
k i so tlakovani z dobro žgano opeko, ki nosi žig navedene legije. V ečkrat se p ri 
obdelavi njiv n ajde novec iz ta k ra tn e dobe. G ospodinjska pomočnica T erglavove 
družine iz G rušovelj je im ela srečo, našla je pred leti lep rim ski zlatnik.
N a njivi posestnika Iv an a H ropota v Z gornjih G rušovljah št. 10 so našli 
le ta 1953 zelo lepo ohranjeno srebrno rim sko žlico (sl. 4). Dolga je v celoti
19,7 cm. Sprednji del žlice, ki je služil za za jem an je, je 6,2 cm dolg in na n a j­
širšem m estu 3,2 cm širok. Ta del se končuje z n a p re j obrnjeno spiralno obliko, 
n a v rh u katere je m onolitno p ritrje n 12,4 cm dolg ro čaj v obliki 3,5 mm debele 
okrogle palice, k i se pro ti koncu zožuje v konico. Izdelava žlice je zelo lepa, 
predm et tehta 23 gramov.
SUMMARY
Minor findings in Savinjska dolina
A bronze fibula, d atin g from the end of th e first or th e beginning of the 
second century, was found b y chance at Žalec in 1954 (fig. 1). At Polzela, a Rom an 
fishing spear was found accidentally (fig. 2). An iron hoe was found w hile the 
brook Ložnica was being canalized (fig. 3). Between Ločica and Zg. Grušovlje 
a Rom an gold coin was found some y ears ago on the site of th e camp of the 
R om an Second Legion, called Italica. A t Zg. G rušovlje a Rom an silver spoon was 
found b y chance (fig. 4).