GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE
Leto X.	MAJ 1981	ŠT. 5 (107)
Maj - mesec cvetja. mladosti
Pravijo, da je maj najlepši mesec v letu. Mesec cvetja, mladosti, sreče in ljubezni. Mati narava si obleče najlepšo obleko, ki jo premore. Zacvetijo jablane in hruške, ozelenijo travniki in polja, hribi in doline. Mestni parki se spremenijo v cvetlične preproge, sprehajalne poti oživijo, prebudi se gozd. Vsepovsod, kamor pogledaš, samo novo življenje, ki klije vsepovsod.
V tem mesecu se je rodil največji Sin naše domovine. Tito — kmečki Sin iz hirvatskega Zagorja, proletarec, revolucionar, ki se je udeležil bojev ruske državljanske vojne, stopil na čelo vsega jugoslovanskega osvobodilnega gibanja; Tito — srednje visok, čvrste rasti, z obrazom blede polti in visokim čelom, z očmi, ki so polne moči.
V tem mesecu slavimo 25. maj — dan mladosti. Mladi po srcu in duhu iso se leta in leta pripravljali na ta dan. Najrazličnejša športna tekmovanja, shodi in manifestacije so se zaključile z veličastno prireditvijo na stadionu v Beogradu. Ob tej priložnosti so mladi izročili Titu štafetno palico z iskrenimi čestitkami k njegovemu rojstnemu dnevu in obljubili, da bodo nadaljevali začrtano pot. Štafetna palica je v rokah mladine in pionirjev prehodila dolgo pot po vsej Jugoslaviji, obiskala je velika mesta, kraje znane iz NOB, majhne vasice, 'bila na Triglavu, preplula naše sinje Jadransko morje. Povsod so jo sprejeli z navdušenjem in jo z radostjo v očeh odnesli naprej.
Tako je bilo vsako leto, letos pa se je v oči že drugič • prikradla temna
senca, ker ga ni več med nami. Vse prekmalu nas je zapustil in nikdar več ne bo tako ponosno gledal na svojo mladino, nikdar več nam ne bo krepko stisnil roko in se nam prijazno nasmehnil.
Mnogokrat je govoril, da je v taki domovini, kot je naša, lepo biti mlad. V deželi medsebojnega sožitja in bratstva med narodi in narodnostmi — v deželi, kjer so si ljudje kot brat in brat. V mladini je bodočnost, pravijo, zato obljubljamo, da bomo nadaljevali njegovo pot. Praznik mladosti bomo praznovali s spominom v srcu in z veseljem na licih, predvsem pa delavno. Veliko nalog je pred nami, ki jih je Tito začel, a nadaljevali jih bomo sami, saj smo prepričani, da vodijo v še lepšo prihodnost.
Mladina Colorja
Jubilejni pohod po poteh partizanske Ljubljane
Trg osvoboditve je bil v soboto, 9. maja dopoldne pravo mravljišče. Skoraj sedemdeset tisočglava množica udeležencev že 25. pohoda po poteh partizanske Ljubljane, se je tu gnetla v lepem sončnem dopoldnevu.
Prav na dan, ko je glavno mesto SR Slovenije slavilo 36-letnico o-svoboditve, sta se vanj valili dve nepretrgani reki ljudi. Ž dveh startnih mest: z Vrhovcev in s Fužin so se napotili najmlajši, ki so jih starši še nosili, pa šolarji in njihovi starši ter stari starši. Mednje smo se pomešali tudi udeleženci pohoda iz naše delovne organizacije. Iz pesmi in pogovora pa je bilo slišati, da so se pohoda udeležili tudi mnogi predstavniki drugih republik. Vsi skupaj, smo obujali iste misli; misli na borce, ki so se z orožjem v rokah bojevali za svojo in našo svobodo in na borce, ki so v zaključnih bojih za osvoboditev Ljubljane v majskih dneh 1945 na okoliških obronkih pustili mlada življenja.
Sklepna slovesnost 25. pohoda po poteh partizanske Ljubljane je bila ob spomeniku revolucije, na kateri je bil glavni govornik Marjan Orožen. Udeležili so se je preživeli borci NOB in gostje prijateljskih in pobratenih mest.
Letošnji pohod so v popoldanskih urah zaključili s tekmami kolesarji in atleti. Med maratonci, ki so eni manj, drugi bolj izčrpani prihajali na cilj, je bilo tudi 16 predstavnikov Colorja. Tisoči navdušenih gledalcev so bodrili športnike, ki so se za slovo pomerili še v teku prijateljstva.
. ,\w in borceit/.
*4i/bljana-švsV*
Rezultati poslovanja od 1. 1. do 31. 3. 1981
1. PROIZVODNJA
1.1. TOZD.»Sinole« je v prvih treh mesecih realizirala plan proizvodnje 94 % glede na izvršeno proizvodnjo v prvem kvartalu leta 1980 pa je bila realizacija 109%. Številčni prikaz je naslednji:
	Plan v t I,—III. 81	Izvr. v t I,—III. 81	Indeks izvr. 81 plan 81	Izvr. v t I,—III. 80	Indeks izvr. 81 izvr. 80
proizvodnja	3.243,6	3.080,8	95	2.747,4	112
proizv. ostalo	249,9	151,7	61	256,4	59
proizv. »K«	—	57,2	—	20	286
proizv. skupaj	3.493,5	3.289,7	94	3.023,8	109
proizv. gotovih					
izdelkov (s predelavo)	3.493,5	3.289,7	94	3.023,8	109
1.2. TOZD Premazi je v prvem kvartalu realizirala plan proizvodnje 96 %, plan gotovih izdelkov pa je bil presežen za 1 %. V številkah je prikaz naslednji:
			Indeks	Izvr. v t	Indeks
	Plan v t	Izvr. v t	izvr. 81		izvr. 81
	I,—III. 81	L—III. 81	plan 81	L—111.80	izvr. 80
proizvodnja	7.349,1	7.059,4	96	6.951,9	102
proizvodnja »K«	50,9	49,8	98	104,5	48
proizvodnja skupaj	7.400	7.109,2	96	7.056,4	101
proizvodnja gotovih izdelkov (s predelavo)	6.065	6.152,6	101	5.930,6	104
2. KOMERCIALNO POSLOVANJE					
2.1. TOZD »Smole«					
2.1.1. PRODAJA	— IZVOZ				
			Indeks	Izvr. v t	Indeks
	Plan v t	Izvr. v t	izvr. 81		izvr. 81
	L—III. 81	I,—III. 81	plan 81	I,—III. 80	izvr. 80
prodaja — eksterna	2.1,24,9	2.056,4	97	1.690,3	122
domači trg	1.987,4	1.758,4	88	1.480,8	119
izvoz — konvertibilni	137,5	298	217	166,8	179
izvoz — klirinški	—	—	—	—	—
prodaja — interna	1.250	1.476,9	118	1.173,2	126
prodaja skupaj	3.374,9	3.533,3	105	2.863,5	103
					
	Plan v	Izvoz v	Indeks	Izvr. v	Indeks
	000 din	000 din	izvoza 81 000 din		izvoza 81
	I,—III. 81	L—III. 81	plan 80	L—III. 80 izvoza 80	
prodaja — eksterna	125.732	113.881	91	62.813	181
domači trg	120.004	102.926	86	56.259	183
izvoz — konvertibilni	5.728	10.955	191	4.448	246
izvoz — klirinški	—	—	—	2.106		•
prodaja — interna	67.589	83.208	123	35.224	236
prodaja skupaj	193.321	197.089	102	98.037	201
COLOR2
Na eksternem domačem trgu je bila prodana količina smol za 19 % večja, kot v istem obdobju lanskega leta. Interna količinska realizacija pa za 26 % večja, kot v enakem obdobju lanskega leta.
Prav tako je ugodna situacija tudi na izvoznem področju, saj je prodanih za 79 % več smol, kot v prvem kvartalu preteklega leta.
2.1.2. NABAVA — UVOZ
	Plan v t I,—III. 81	Izvr. v t L—III. 81	Indeks izvr. 81 plan 81	Izvr. v t "I,—III. 80	Indeks izvr. 81 izvr. 80
domače surovine	2.400	2.433	101	1.423	171
uvozne surovine	1.301	963	74	1.830	53
skupaj	3.701	3.396	92-	3.253	104
interna nabava (Colpoly)	100	75	75	144	52
skupaj	3.801	3.471	■91	3.397	102
embalaža v m3	1.874	476	25		
	Plan L—III. 81 po pl. ceni	Izvršen I,—III. 81 po dej. ceni	Indeks izv. 81	Izvršen I.—III. 80	Indeks izv. 81 izv. 80
			pl. 81	ceni	
domače surovine	77.712	81.238	105*	26.020	312
uvozne surovine	60.646	39.966	66	43.442	92 -
skupaj	138.358	121.204	88	69.46Ž	174
interna nabava (Colpoly) 9.600		7.258	76	7.641	95
skupaj	147.958	128.462	87	77.103	167
embalaža	5.462	1.595	29	2.485	64
Nabava surovin poteka z velikimi težavami. Specialni bencin 140/180 je bilo treba delno nadomestiti s kvaliteto 110/140, ki ga tudi ni v zadostnih količinah, ob kvalitativnih težavah zaradi neprijetnega vonja.
V mesecu se je nabava uvoznih surovin znatno izboljšala. Še vedno pa je kritična nabava ricinovega olja in glicerina.
Težave se nadaljujejo tudi pri dobavi sodov, saj naročena pločevina še vedno ni prispela v predelavo.
2.2. TOZD »Premazi«
2.2.1. PRODAJA — IZVOZ
	Plan v t I,—III. 81	Izvr. v t I,—III. 81	Indeks izvr. 81 plan 8l	Izvr. v t I.—III. 80	Indeks izvr. 81 izvr. 80
prodaja — eksterna	5.965	6.026,3	101	6.108	99
domači trg	4.964,9	4.384,7	88	5.014,8	87
izvoz — konvertibilni	70,8	15,2	21	38,5	39
izvoz — klirinški	929,3	1.626,4	175	1.054,7	154
prodaja interna	100	_ 75	75	143,6	52
prodaja skupaj	6.065	6.101,3	101	6.251)6	98
		Plan v 000 din L—III. 81	Izvoz v 000 din I,—III. 81	Indeks izvoz 81 plan 81	Izvoz v 000 din L—III. 80	Indeks izvoz 81 izvr. 80
prodaja	— eksterna	416.896	403.203	97	233.253	173
domači	tre	336.176	258.778	77	180.304	144
izvoz —	konvertibilni 4.854		1.254	26	1.516	83
izvoz —	klirinški	75.866	143.171	189	51.433	278
prodaja	— interna	9.600	7.258	76	7.640	95
prodaja	skupaj	426.496	410.461	96	240.893	170
Na domačem trgu smo prodali manj gotovih izdelkov kot v istem obdobju lani. Razpoložljive surovine smo usmerjali predvsem v izdelavo industrijskih izdelkov, a tudi tu ni bila oskrbljenost na zadostnem nivoju.
V ZSSR smo izvozili več kot v enakem obdobju lanskega leta. Zaključena je odprema avtoemajlov, ladijskih barv ter avtoreparaturnih emajlov iz prejšnjega leta. Še vedno pa ostaja nedobavljen nedolux in larolux.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Zbirka romanov iz svetovne književnosti 6 knjig - 800 clin
»Ljudska knjiga«
Tudi v letu 1981 bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zanimivih, pretresljivih,
' zabavnih in napetih romanov iz svetovne književnosti.
Janosch: HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE. Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju »Velike nemške zgodovine«.
Philip Roth: ZBOGOM COLUM-
BUS. Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neilu in najstniški razvajenki iz bogate družine.
Adil Jakubov:	ULUGBEGOVI
ZAKLADI. Zgodovinski roman iz časov, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali hudi boji med potomci slovitega Timurlenka.
Kobo Abe: ŽENSKA S PEŠČIN.
Zbiralec žuželk Džumpel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. — Ta japonski roman je bil preveden v vse svetovne jezike, film, ki je bil posnet po njem pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cannesu.
Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI. Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše, stvaritve sodobne afriške literature. — Podobe bogata-] šev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje he tkejo več prijateljskih vezi, kot v nekdanji vaški skupnosti.
Siegfried Lenz: VZOR. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se lahko zgledovala. Tedaj izvedo za mlado biologinjo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim . . .
Prek 1500 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na Slovenskem. Format 17 X 11,5 cm, tiskano na brezlesni papir, vezano v platno in opremljeno z večbarvnim ščitnim ovitkom. Dve knjigi sta izšli aprila, dve izideta junija in dve septembra.
Knjige lahko naročite pri Anici Petaci.
COLOR3
' Poletni festival Ljubljana
Od 17. junija do 27. avgusta bo v Ljubljani že 29. mednarodni poletni festival.
V številnih večerih se bodo zvrstili:
—	9. jugoslovanski baletni bienale z udeležbo umetniških skupin vseh glavnih mest republik in pokrajin.
Koncerti:
—	med njimi srečamo sovjetskega virtuoza Emila Gilesa, Huberta Berganta, Danila Šafrana, norveški dekliški zbor, praške komorne simfonike, trinajstletno pianistko Natašo Velj kovic, ipevko črnskih duhovnih pesmi Cy-nthio Hansell-Bakid in vrsto drugih priznanih izvajalcev.
Glasbena, dramska in lutkovna gledališča:
—	prvo gostovanje škotske opere, ljubljansko in kranjsko lutkovno gledališče, predstave tujih in domačih ustvarjalcev, musical Jalta, Jalta, znano zagrebško gledališče Komedija in druge.
Ljudski plesi:
—	baletni ter folklorni ansambli s Tahitija, Sri Lanke, Gane, Gruzije, Senegala, Indije in Zagreba.
Izbire je torej precej. Oglejte si podrobne sporede na oglasnih deskah in sporočite želje tov. Hribarjevi najkasneje do 30. maja.
Colorjevo prvenstvo v keglanju
Končalo se je prvenstvo naše delovne organizacije v kegljanju. Tako kot v preteklem letu, smo se tudi tokrat preizkusile ženske na 2 x 100 lučajev, moški na 2 x 200 lučajev in rekreativci na 1 x 100 lučajev.
Vrstni red:
—	ženske:	Možina 789, Žerovnik
Vida 16, Sušnik 710, Križaj, Janjič Burja M., Berčič, Stritar F., Štrukelj M., Lesjak, Petaci in Škafar.
—	moški: Dubo,kovic 1681, Kršinar 1669, Stritar 1646, Bezjak, Kristan, Kobal, Ferbar, Burja L., Zidar, Žerovnik I., Štrikelj J., Peternelj, Dolinar H. in Krelj R.
—	rekreativci: Krelj F. 398, Erman 362, Schvvikart 358, Jamšek, Rajbar, Borčnik, Lampič P., Dobnikar, Jerina, Košir D. ml., Bukovec M., Plesnik in Savovič.
mm
COLOR 4
(Nadaljevanje s 3. strani) 2.2.2. NABAVA — UVOZ					
	Plan v t I,—III. 81	Izvr. v t I—III. 81	Indeks izvr. 81 plan 81	Izvr. v t -I,—III. 80	Indeks izvr. 81 izvr. 80
domače surovine	3.153 uvozne surovine	2.217 skupaj	5.370 interna nabava (Oleoftal) 1.250 skupaj	6.620 embalaža v m3	7.808		2.218 2.598 4.816 1.477 6.293 4.007	70 117 90 118 95 51	2.308 2.379 4.687 1.173 5.860	96 109 103 126 107
					
	Plan v 000 din I.—III. 81 po plan. cenah	Izvoz v 000 din I—III. 81 po dej. cenah	Iiideks izvoz 81 plan 81	Izvoz v 000 din I,—III. 80 po dej. cenah	Indeks izvoz 81 izvoz 80 ~
domače surovine	110.634	70.473	64	46.252	152
uvozne surovine	114.666	117.284	102	61.740	190
skupaj	225.300	187.757	83	107.992	174
interna nabava					
(Oleoftal)	67.589	83.208	123	35.192	236
skupaj	292.889	270.905	93	143.184	189
embalaža	36.935	18.514	50	12.698	146
Nabava domačih surovin in embalaže je bila kritična. Poleg pomanjkanja naftnih derivatov, smo imeli tudi težave v kvaliteti, zaradi neprijetnega vonja. Primanjkuje terpentina, borovega olja, neredna pa je do-j bava tudi pri ostalih surovinah.
Težave so tudi pri nakupu pločevinaste embalaže — vedra in sodi : po 200 litrov. Razmere pa so se poslabšale ker za vedra po 20 litrov dobavitelji zahtevajo devizna sredstva Za pločevino.
Na uvoznem področju se je devizna situacija izboljšala in je tako nabava surovin potekala razmeroma dobro. Kritične pa so nabave: buta-nola, viamina in etilglikola.
3. KADRI
ŠtevUozaposlenih:
	Stanje 31. 12. 79	Plan		Stanje	Stanje	Indeks 31.3.81
		leta 80		31.3.81	31.3. 80	31.3.80
TOZD SMOLE	114	116		115	110	104,5
TOZD PREMAZI	356	371		358	365	98
DSSS	187	192		189	184	102,7
DO COLOR	657	679		662	659	100,4
Pregled gibanja kadrov po kvalifikaciji						
Novo zaposleni						
	Skupaj NK PK		KV VKV		NS SS	VIS SV
TOZD SMOLE	1 —		1			_
TOZD PREMAZI	4	1	2			— 1	
DSSS	3	1	—	1	—		1 (d. c.) —
DO COLOR	8 2	2	2	—	— 1	1 —
Odšli						
Skupaj NK		PK KV		VKV	NS SS	ViS VS
TOZD SMOLE TOZD PREMAZI DSSS	3	1	2	—	—	— —	_ _
DO COLOR	3	1	2	—	—	— —	— —
Premestitev iz DSSS v TOZD Premazi — 1 delavec Vzrok prenehanja delovnega razmerja je — sporazumna prekinitev. Kot je razvidno iz številčnega prikaza vidimo, da se je na novo zaposlilo 1,2 % delavcev, odšlo pa 0,4 % delavčevi
DO »Color« se je vključila v izvrševanje sklepov družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta SO Ljubljana-šiška o zmanjšanju družbene režije. V ta namen je pripravljen konkreten akcijski program.
V nobenem primeru ni možno zaposlovati samo po sprejetem planu kadrov, pač pa se bo na režijskih delih zaposlovalo samo v primerih, ko bo tako dogovorjeno med vodstvom TOZD in DSSS ter strokovno službo.
4. FINANČNO POSLOVANJE
OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA OBDOBJE 1. L—31. 3. 1981
	Doseženo I.—III. 81	Doseženo I,—III. 80	Indeks 80 = 100	Plan 1981	Indeks plan = 100
1. Celotni prihodek	199,131.245	101,596.430	196	200,691.000	99
2. Dohodek	49,567.181	18,950.644	262	39,623.760	125
3. Čisti dohodek	38,694.554	12,309.014	314	27,577.530	140
Od tega: osebni dohodki	5,603.854	4,183.676	134	6,188.280	99
skupna poraba	680.899	542.823	125	619.740	110
rezervni sklad	1,239.180	473.766	162	990.510	125
poslovni sklad	31,170.621	7,108.749	438	19,779.000	158
4. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)	34,110.692	8,900.577	. 383	22,760.490	150
4. 2. TOZD »PREMAZI«					
1. Celotni prihodek	409,579.588	221,209.369	185	428,771.740	96
2. Dohodek	92,481.762	35,218.898 ,	263	75,431.250	123
3. Cisti dohodek	68,582.371	22,475.463	305	49,605.000	138
Od tega: osebni dohodki	15,882.335	12,410.962	128	18,150.250	88
skupna poraba	2,069.609	1,909.678	108	1,908.000	108
rezervni sklad	2,312.044	880.472	263	1,885.750	123
poslovni sklad	48,318.383	7,274.351	664	27,661.000	175
4. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)	53,549.879	10,401.096	515	32,691.636	164
4. 1. 3. DSSS					
1. Celotni prihodek	16,218.570	11,174.862	159	16,428.605	99
2. Dohodek	11,816.015	7,912.020	149	12,624.000	94
3. Čisti dohodek	10,146.873	7,449.666	136	10,986.000	92
Od tega: osebni dohodki	8,854.617	6,463.075	137	9,692.000	91
skupna poraba	1,292.256	986.591	131	1,294.000	100
4. Akumulacija (amort.)	583.495	480.894	121	578.970	- 101
DO COLOR					
1. Celotni prihodek	624,929.403	333,980.661	187	645,891.345	97
2. Dohodek	153,864.958	62,081.562	248	127,679.010	121
3. Čisti dohodek	117,423.799	42,234.143	278	88,168.530	133
Od tega: osebni dohodki	30,340.806	23,057.713	132	34,030.530	89
skupna poraba	4,042.766	3,439.092	118	3,821.740	106
rezervni sklad	3,551.223	1,354.238	262	2,876.260	123
poslovni sklad	79,489.004	14,383.100	553	47,440.000	168
4. Akumulacija (amort., skladi: PS, RS)	88,244.066	19,782.567	446	56,031.096	157
(Nadaljevanje na 6. strani)
Naša rekonstruirana mešalnim
Investicija v rekonstrukcijo mešal-mice ni majhna reč. Prav zaradi tega smo dalj časa pristopali k odločitvi zanjo. Prvi pismeni izdelek — odločitev v obliki investicijskega programa je nastala že konec leta 1977. Seveda, vmes je preteklo mnogo vode pa tudi reke besedi. Tako so se tudi odločitve za rešitev rekonstrukcije spreminjale. Povsod v svetu se proizvodni procesi vse bolj modernizirajo — avtomatizirajo. Naporno ročno delo vse bolj opravljajo stroji, procesi so vse bolj kontinuirani. Tudi pri nas smo se odločili za modernejši način proizvodnje.
Star program iz leta 1977 ni bil več zadovoljiv in potrebno je bilo izdelati dodaten program. Ta program, ki je v glavnem proizvod Colorjevih strokovnjakov, je napisan kot aneks k predhodnemu 'investicij skemu programu, je pa mnogo obsežnejši.
V jeseni 1980 smo pričeli z realizacijo. I. faza rekonstrukcije mešal-nice je tako imenovani nadstrešek v izmerah 15 X 40 m, namenjen skladiščenju embalaže. No in sedaj je ta objekt skoraj narejen. Seveda je zima zelo ponagajala, saj so bila grad-
bena dela ustavljena za dalj časa. Prav tako se ‘končujejo dela na a-daptaciji bivše mešainice na lokaciji Medvode, kamor bomo zaradi rekonstrukcije mešainice konec tega meseca prestavili proizvodnjo kitov, Sedaj se bodo pričela dela v eni polovici mešainice, to je II. faza rekonstrukcije, od koder smo prestavili že večino strojev.
Da pa bo proizvodnja v drugi polovici mešainice nemoteno potekala, je potrebno postaviti steno, ki bo iz požarnovarnostnih razlogov opredeljevala mešalnico na proizvodni prostor in na t. i, gradbišče.
Takoj za tem se bo začela gradnja temeljev, nato montaža podestov in montaža vseh instalacij.
Po zaključku del v mešalnici se bo pričela t, i. III. faza rekonstrukcije mešainice. To je rekonstrukcija sedanje šaržirnice.
Večji del strojne opreme je že kupljen, toda ustavilo se je pri uvoženi opremi. Trenutno je ves uvoz o-mejen, tako da nam je zapadlo že pridobljeno soglasje S1SEOT, novega pa bomo pridobili takoj ko bo to mogoče.
Uvožena oprema je v celoti mehanizirana — s poudarkom na avtomatizaciji doziranja in transporta.
Vsa dela na rekonstrukciji bodo predvidoma končana še letos, razen opreme iz uvoza.
V naši rekonstruirani mešalnici bomo imeli dve avtomatizirani liniji in eno neavtomatizirano. Z minimalnim povečanjem kadrov predvidevamo 96% povečanje kapacitet glede na sedanje kapacitete. V skrbi za čim manjše onesnaževanje okolja ter čim manjši kalo predstavljajo nove naprave nedvomno pridobitev, kajti tehnološki proces bo potekal v maksimalno možnem zaprtem sistemu.
Tatjana Gauš
Dolgoletnemu Colorjevcu ing. Branku Šinkovcu iskrene čestitke, zdravja in najboljše želje za vstop v sedmo desetletje — sodelavci
čolor!
'
(Nadaljevanje s 5. strani)
KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA
ZA OBDOBJE I,—III. 1981
DO COLOR
Zap. št.	Naziv kazalca	Izkazan v		1980	1981	Indeks
1.	Dohodek na delavca	din	97.766	241.926	247
2.	Dohodek v primerjavi z povprečno uporab, sred.	o/o	10,34	15,06	146
3.	Ustvarjeni čisti dohodek na delavca	din	54.779	184.629	337
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	°/o	25,35	53,97	213
5.	Akumulacija v'primerjavi z ustvarjenim čistim doh.	o/o	45,24	70,72	156
6.	Akumulacia v primerjavi z povprečno uporabljenimi sredstvi	%	2,62	8,13	310
7.	Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na del. — mesečno povprečje	din	13.909	18.021	130
8.	Čisti OD na delavca — mesečno povprečje	din	8.421	11.538	137
9.	Izločitve iz osebnega dohodka na delavca — mesečno povprečje	din	3.683	4.364	118
10.	Izločanje iz dohodka na delavca	din	13.489	31.445	235
11.	Akumulacija z amortizacijo v primerjavi z povprečno uporabljenimi sredstvi	0/o	3,30	8,64	262
12.	Povprečno uporabljena sred. na delavca	din	945.399	1,606.401	170
13.	Celotni prihodek v primer, s porabljenimi sredstvi	%	122,83	132,66	108
14.	Celotni prihodek v primer, s povprečnimi uporab, obratnimi sredstvi	št. obr.		0,81	0,80 ,	99
15.	Izauba na delavca	din	—	—	—
16.	Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom	O/o	104,73	120,51	115
17.	Del čistega dohodka za OD v primerjavi z načrt.	%	85,25 .	89,16	105
18.	Povprečno število zaposlenih po stanju na koncu meseca	abs. znes.		663	661	100
Samoupravni sporazum o temeljih plana KS Medvode, Preska, Vaše-Goričane, Senica in Sora za obdobje 1980—1985.
Sodelujte v razpravi
Naš socialistični samoupravni sistem temelji na dogovarjanju kot osnovni metodi našega skupnega dela pri zadovoljevanju naših skupnih in individualnih potreb.
Taiko smo tudi v vseh petih novoustanovljenih KS na področju Medvod pripravili samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1980—1985, v katerem naj bi čimbolj smotrno in racionalno oprede-
6 COLOR
lili naše potrebe, želje in hotenja in to integralno v povezavi kraj kjer "živimo in OZD s svojo dejavnostjo na tem teritoriju. S sporazumom naj bi se seznanil vsak krajan Medvod in delavec OZD, ga proučil, dal nanj svoje mnenje, pripombe, dopolnila, spremembe, opozoril na pomanjkljivosti, skratka sporazum naj bi bil rezultat prizadevanj slehernega. To bo inamreč dokument, ki bo vodilo našega nadaljnjega petletnega dela in razvoja.
Sporazum v končni fazi podpišejo OZD s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, obrtna združenja, samoupravne interesne skupnosti (SIS), izvršni svet SOb Ljub-Ijana-šiška, izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana in delovni ljudje in občani vseh petih KS.
Sporazum temelji na opredelitvi skupnih nalog in obveznosti, kot temeljnih elementih, ki jih je skupnost KS poslala OZD oz. OZD v KS. V njih določamo:
—	medsebojne odnose,
—	pravice in vzajemne obveznosti ter naloge in odgovornosti v zvezi z uresničevanjem- skupnih intere-
sov in zadovoljevanja skupnih potreb delovnih ljudi in občanov,
■— obseg in način zagotavljanja sredstev ter aktivnosti za izpolnjevanje nalog,
—	nosilce in izvajalce nalog in
—	način spremljanja uresničevanja tega sporazuma.
Temeljni cilji naših opredelitev se kažejo v:
—	uporabi prostora in človekovega okolja,
—	pogojih dela gospodarskih organizacij v svojem razvoju,
—	medsebojnem povezovanju v iskanju skupnih in širših interesov,
—	dvigu ravni družbenega in osebnega standarda,
—	razvoju oblik samoupravne organiziranosti,
—	krepitvi LO in DS in
—	zagotavljanju večje varnosti ljudi in materialnih sredstev.
V	poglavju gospodarjenje s prostorom in /prostorski razvoj ter komunalna dejavnost, so podane naslednje aktivnosti:
—	urejanje 'stavbnih zemljišč (odkup, priprava, kolektivne komunalne naprave),
—	komunalne naprave individualne porabe (kanalizacija, vodovod, električno omrežje, PTT omrežje),
—	komunalne naprave izven sosesk (PTT, ceste in mostovi, meteorna kanalizacija, javna razsvetljava, zelenice, cestna signalizacija, zimska služba, otroška igrišča, mestni potniški promet itd.).
V	poglavju Gospodarski razvoj so navedeni plani posameznih OZD, povečave kapacitet, rekonstrukcij ali obnove. Vse to se odraža v širšem pomenu za celotno področje glede poseganja v prostor, dodatno zaposlovanje, nove potrebe po stanovanjski izgradnji, izgradnji objektov družbenega standarda, varstva okolja, komunalne izgradnje in podobno. Ob tem pa nastaja velik problem v zagotovitvi zadostne in zadovoljive .preskrbe, občanov. Kljub močnim pritiskom na OZD s področja trgovine, gostinstva in turizma, te niso v zadostni meri zainteresirane za izgradnjo trgovske mreže, celovite preskrbe in gostinskih storitev.
V	poglavju Razvoj družbenih dejavnosti so opredeljene naslednje aktivnosti:
—	vzgoja in izobraževanje (nova šola Svetje itd.),
—	otroško varstvo (novi vrtec v Preski itd.),
—	telesna kultura (TRIM steza itd.),
—	kultura (adaptacija in razširitev doma Svoboda v družbeni center itd.),
—	zdravstvo (novi zdravstveni dom na Svetju, kjer pa bo potrebno del sredstev zbrati še s pomočjo samoprispevka III).
V	naslednjih poglavjih se sporazum dotika še varstva pred požarom, varstva okolja, razvoj krajevne samouprave, LO in DS, zaposlovanje in kadrovska politika, kar pa se vse vključuje v okvire in določila
(Nadaljevanje na 7i. strani)
Letošnja srebrna priznanja Zveze sindikatov Slovenije, je v naši občini prejelo 30 posameznikov in 5 osnovnih organizacij. Med prejemniki priznanja sta bila tudi naša sodelavca, Momir Savovlč (na sliki) in Franci Rozman, glavni urednik glasila.
Iskrene čestitke!
COLOR 7
(Nadaljevanje s 6. strani)
temeljev plana SOb Ljubljana-šiška in -mesta Ljubljane.
Uresničevanje tega sporazuma spremljajo in nanj vplivajo v smislu aktiviranja posameznih dejavnosti sveti KS, najmanj dvakrat letno pa morajo pregledati rezultate dela in sprejeti ustrezne sklepe.
Glede na to, da so naše dejanske in utemeljene potrebe ,v kraju.večje, kot pa nam dopuščajo finančne možnosti, je potrebno pridobiti še dodatna sredstva za realizacijo le-teh. Zaradi tega smo se povezali z OZD, da bi v okviru svojih možnosti še dodatno financirale nujne potrebe. Te dodatne obveze so naslednje:
—	družbeni center Medvode (priprava dokumentacije in pričetek adaptacije, 1.000 din na zaposlenega),
—	kulturna dejavnost (godba in društva, 200 din ,na zaposlenega),
—	informativna dejavnost (4 številke),
—	vodovod in kanalizacija (projektna dokumentacija, 200 din na zaposlenega).
Koordinacijski odbor sindikata pa je že dogovorjen za izvedbo slovesnosti ob dnevu žena, gktmaških večerov, tedna upokojencev, krajevnega praznika in dedka Mraza, kar znese 120 din na zaposlenega.
Sporazum o temeljih plana KŠ lahko dobite pri vseh predsednikih DS. sindikata, ZK, ZSMS in direktorjih. Organizirane pa bodo tudi razprave po delovnih skupinah. Pripombe, ki jih boste imeli, sporočite pismeno ali ustno v kadrovsko splošni sektor do 5. 6. 1981.
» Lojze Izlakar
Srebrni znak sindikata
SAMO EN CVET.
en češnjev cvet, ponesiva draga .. . je vabil glas na proslavi v spomin štiridesetemu jubileju OF, prazniku dela, vsem tistim, ki so vtkali deset, dvajset ali tridesetletna prizadevanja v rast naše tovarne, tudi v skrito solzo za velikanom dejanja, ki je pred letom izpolnil svojo pot.
Medveška godba je že pred časom dajala praznični ton, sama prireditev pa se je pričela s himno. Prisotne je pozdravil predstavnik sindikata, predsednik DS DQ pa otvo-ril slavnostno sejo, na kateri so prejeli- jubilanti zaslužena priznanja.
Človek je kakor ptica — prostranstvo neba zamenja širina duha, vedno prisotno hrepenenje in želja po svobodi. Lahko sklone glavo in molče trpi, vendar ne dolgo. Ko je gorje najhujše, vstane, dvigne vklenjene roke in vzravna tlačeni tilnik. Takrat je človek najmočnejši, ni sile, ki bi ustavila narod, ko vstaja za svojo svobodo.
Slovenci smo v svoji zgodovini — tlačeni hlapčevski zgodovini, vstali večkrat. Proti razširjajoči se frankovski državi, tiranstvu fevdalcev, prodirajočim turškim hordam, vpli-
vu germanskega severa in romanskega juga, vse do najsilnejše borbe za popolno osamosvojitev pred štiridesetimi leti.
Naj gre spomin — topla misel:
—	za vse tiste, ki so pustili vse in šli v borbo
—	ki so dali največ — žene, matere, očete in otroke
—	za vse najpogumnejše, ki so stali v prvih vrstah
—za mali slovenski narod — tisočkrat bičan in teptan, nikoli do konca uklonjen
—	tudi za nas, da ne bi nikoli zgubili vere v svobodo
Mi rastemo navzgor, gremo navzgor, ker hočemo navzgor, nam je zagotovila hčerka naše sodelavke — učenka preške šole.
Svoje je prispeval tudi moški pevski zbor — stalni član Colorje-vih proslav: Eno devo ljubim, Dve belo kranjski in Pesem o svobodi, ki je zadonela prek prostranega dvorišča nove tovarne. Najbrž je bila prav pesem tista, ki je preprečila oblakom mokri pozdrav.
Slovenski pesniki: Bor, Kajuh in Kosovel, francoski Eluard, angolski Netto in čilski Neruda ter Marta Mohar so dali svoje misli v besede in glasove, oglasila se je kitara in godba je zaključila prireditev.
Morda smo se razšli za konec bogatejši, bolj povezani med seboj, bolj polni sile, ki se ji reče življenje.	Frane
VGZ. htr. H*r/
ve.set?*)
*UBe*T
<*obe*
£*t 52-*"./</ voz
C*<r. v ZtZucevH w/?goj>cis
K^isr/fv-*?**?* s Esr$vt}*~
Vf
Besede
'ZStrto -W<€c
or m n

sr*e*9W-
HOKvezK/)
•sr**.>?c\,/?
Z~9č'~'SA'/A' ^

Z*y/f^g-^s
£>*rev*ic
&UHOV—
Qr£T*o*
Bi£<r£,
>70ZS**?
r>B^9
SO*?£*£*€
rt>7*? t/ *j/?
r*f BecCrMiHj
*<0*r)Pzic

2^9
eerzmpe
K410
nezo&A)
rr^j>vej»?


•2

£t^r/v
S esrfvtt:
f<rf>
d><-9

r>ctoj~Q} P*! JžfHU
t/eo
rz^/vf
-f /?HOCt,
h/i/mo
ZZ/tfl//^
Ehftf/Ss
C-fčJ/C -
ros/ftvf
Ql/«i//ol,
7/7/tc'
COLORJEVE INFORMACIJE št. 5 (107) leto 16. maj 1981. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200	din
2.	nagrada	«-	150	din
3.	nagrada	100	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. junija 1981. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče.
Pred majskimi igrami
Po lanskoletni prekinitvi so spet oživele majske igre oziroma srečanja barvarjev Jugoslavije. Organizacijo je letos prevzel zagrebški Karbon, vsi udeleženci:	Chromos,
Duga, Helios, Hempro, Iplas, Karbon, Zvezda in seveda Color pa so se že predhodno dogovorili za varčnost in zmanjšanje stroškov, športnih disciplin in številčnosti moštev.
Ostala bodo tekmovanja v: gasilstvu kot prav značilni barvarski zvrsti, malem nogometu, ženskem in moškem streljanju ter kegljanju, šahu in namiznem tenisu. Datum je 23.-24. maj — sobota in nedelja, tekmovanja bodo v Hali sportova v središču mesta.
Našo DO bodo v okviru športnega društva zastopali tekmovalci v vseh šestih športnih disciplinah, hranimo dvojno zaporedno zmago na teh prireditvah. Tretjo osvojitev nam bo najbrž preprečilo prav skrčenje disciplin, med katerimi so »naše« gotovo kros, balinanje in ne nazadnje tudi košarka.
Borba bo huda, prav zato želimo dekletom in fantom s Colorjevimi znaki na prsih čim več tekmovalnih uspehov.
Frane
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA

M
■ ;k	
ŠST	/?
	z
E	N
	Z
•c..»r	K
B	
—-	d
...	£
S’	*
«j-9
sfrfop A* l*'p
džHE



P\£r
JE
Z j A-
W\°
n\*_

■ '-j*
\T\»\C\f \j

’s s » /r l u
'mi
szi 1
'h\Z>\e\e\/)\*

E
s
....
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 54 rešitev. Javno žrebanje smo izvedli v prostorih fakturnega oddelka. Komisija v sestavi Julijana Hostnik, Marija Plešec in Helena Dolinar je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Ančko Tomšič, drugo nagrado 150 din prejme Matjaž Kunaver, tretjo nagrado 100 din pa Viktor Sulc.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke.
Čestitamo!
COLOR8