7. številka.
Ljubljana, 1. marca.
III. leto 1875,
Slovenski T
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja trikrat na mesec.
List velja za celo letu 2 gld. 80 kr., za pol leta I gld. 40 kr. — Posamezni list veija 6 soldov.
Uredništvo iu opravništvo lista je v „ Narodni tis-karni“ v Tave*r-jovi hiši „Hotel Europa.“
Domače stvari.
— (Volite? na Notranjskem.) Več pisem smo prejeli, ki poročajo, da sta dva gospoda iz Ljubljane na Notranjsko pisala, da „so se rodoljubi tu zedinili“ za nekovega kandidata. To nij res. Oaa dva gospoda sta pisala pisma čisto na svojo roko, celo njihovi privrženiki nijso o tem nič vedeli prej, temmenj pa naša stranka. Volilci naj varujejo svojo samostalnost. Tako mi ne razumevamo „sloge“. Sicer pa naj se bode kolikor mogoče na to gledalo, da se ne razpremo in da ne bodemo imeli dvojnih kandidatur. Za to naj se volilci potegnejo. „Ža-lostna nam majka!a
— (Iz M a r i b o r a) se nam piše 22. feb.: (Zbor glede pospešenja društvenega narodnega življenja.) Vče-rašnji zbor se je jako dobro izvršil. Ne samo, da je lepo število narodnjakov se zbralo in da so razni stališi zastopani bili, ampak tudi uspeh zbora je tak, da se smemo z njim zadovoljiti. Potrebnost in koristnost večjega društvenega in narodnega delovanja je bila obče in izključivo priznana, in tudi način, po katerem se naj tej potrebnosti zadosti, je od več govornikov bil na tanko popisan. Treba namreč nij druzega, nego da se uže obstoječa čitalnica krep&o podpre in se z udi pomnoži; potem je-samo treba večkratnega shajanja in posvetovanja gledč petja in drugih zabav. Ozirom petja seje brž javilo toliko osob, da je brez’ dvoma, da se bodo dale veselice zopet snovati, in tudi za predavanja in deklamacije
je v Mariboru dovolj, da! gotovo toliko sposobnih močij, kakor v katerem bodi mestu na Slovenskem. Prav dobro je opomenol eden izmej zboinikov, kako mala je bila mariborska čitalnica pri svojem početku: bilo je samo sedem narodnih mož, ki so prav čutili nje potrebnost, a kako hitro se je povekšalo število, ko so ti sedmeri nastopili z resnim delom in s krepko svojo voljo! Uže v drugem letu nje obstanka se je osnovala takova svečanost, ka-kovej se je čudilo vse Slovenstvo: Ciril-Me-todova. Kdor pa pozna mariborske zadeve, ta mi bode pritrdil, da zdaj primeroma še mnogo več Slovencev in Slovanov biva v tem mestu, kakor pred desetimi leti, in to takih, ki so izobraženi, na vse strani sposobni in v dobrem materijal-nem stanju. Tudi je za gotovo pričakovati, kakor je to tudi pričujočnost enega važaega zastopnika konservativne stranke dokazala, da bode tudi od te strani čitalnici dobra podpora prihajala, in to tem več, ker to društvo nij politično in ker’je tudi obče prepričanje nadvladalo, da se Slovenci ne smemo dalje pred svojimi narodnimi proti v ni ki sami slabiti in — smešiti. Geslo mora temveč to biti: v društvenih, zabavnih literarnih iu gmotnih rečeh mora ves razpor molčati in vsi složno delati. Le hoteti je treba mariborskim Slovencem, in mogoče bodo v čitalnici najlepše zabave in besede, kakor o najlepšej dobi nje obstanka. Torej vsak z veseljem na delo!
—	(Banhasijada.) Prafjali minister Banhans je potrdil volitev Aleksandra Dreo
in Karla Lukmana za predsednika kranjske trgovinske zbornice, kljubu temu, da smo Slovenci c. kr. d.žavnemu pravdmšt^u poslali dokaze in da se mi vedno ponujamo pred porotniki dokazati, da rečena gospoda ono častno mesto zavzemata na podlogi volitev, pri kateiih so se godile sleparije in goljufije in se postava nij spoštovala. Ker sta ona dva gospoda menda vendar poštena, ne bosta si tacih očitanj javno dajati pustila, kaj? Ali je nemškutarska stranka uže tako daleč prišla, da je nij nič sram 1
— (f Umrl) je praški univerzni profesor dr. Kranjec (Krainz), rodom Slovenec.
— (Deželni odbor) je dež. načelništvo prosil, naj hitro razpiše volitev na Notranjskem na mesto dr. Coste, za to je odložil volitev enega uda na mesto dr. CoRte v dež. šolski svet na tako dolgo, da deželni zbor novega deželnega odbornika voli.
— (G. v. Ves ten ek) je šel na Dunaj, in sicer kakor govore v Ljubljani, z namenom, pri ministrih in pri svojem tastu Konradu moledovat za izprazneno mesto okrajnega glavarja v Lipnici. Osupniti mora vsacega občna opazitev, da dendenes v po-itični branši uže politično nedorasli in mladoletni ljudje prav impartinentno segajo po službah, za katere nemajo niti zmožnostij, niti dovolj takta. Vesteneku pa prav odkritosrčno želimo, da bi prav kmalu prišel na kako drugo višje mesto, kjer bi lehko še bolje pokazal svoj famozni talent za fabri-ciranje in pačenje volitev. Potem ga utegne vendar enkrat lastno delo — klofutati.
— (O mariborskem škofu) gosp. „Stepischneggu“ se piše iz Dunaja v „Pol.“: Odgovor, ki ga je baron Lasser dal na interpelacijo dr. Vošnjaka zopet čudno osveti položaj lavantinskega škofa g. dr. Stepischnegga. Lavantinska škofija se je ob svojem času naredila, da bi se opravičenim narodnim zahtevam južnoštajerskih Slovencev ustreglo. Škof Slomšek jo svojo nalogo prav dobro razumel in bil Slovencem oče. Njegov naslednik dr. Stepischnegg pa, da si rodom Slovenec, prezira narodnost
svojih dijecenzanov bolj odločno, nego njegovi nemški kolegi. Na mestu, da bi bil prošnji paitoralne konfereucije ustregel, naj se matice pišejo po slovensko in to vladi priporočil, odločil se je za en jezik, to se ve, da za nemški in je tako ministru dal zaželene navidezne uzroke na roko“.
— (C. kr. državno pravdništvo) naših protestov o zadnjih volilnih sleparijah in goljufijah, s katerimi je nas nemškutarska stranka z vladnimi briči premagala, katerih goljufij je je pa tako malo sram kakor volka strah, vendar nij kar pod mizo vrglo, nego — če smo prav podučeni — hoče sodnijam naložiti, da preiskujejo stvar. Naj po deželi oni, ki so bili prevarjeni, pred sodnikom to naravnost osvetijo, če bodo poklicani. Kdo bode c. kr. Derbiča v roko vzel? Tu bi bilo treba res neodvisnih sodnikov, ali — vide Hein, Hein in Wittman na Dunaji.
— (Iz Reke) se nam piše: C. Wist nadinženir pri južni železnici, se je 21. m. m. v Reki v hotelu „Evropau obesil, — baje iz tega uzroka, ker se mu izvedenje nekega vodovodnega projekta na št. Peter-reški železnici posrečilo nij.
— (Znorel) je tukaj nenadoma 19. februarija po noči grof Marenzi, c. k. vladni koncipist pri tukajšnjem c. k. okrajnem glavarstvu. Uzroki so baje nesrečno familijsko življenje mladooženjenega a od žene ločenega moža.
— (Nesreča.) Iz Šoštanja se nam piše 21. febr.: Včeraj se je v našem trgu v nekej hiži skoro velika nesreča pripetila, katera tudi nij čisto izostala. V mali sobici v kateri je stala železna peč, sta navadno ležala kakor tudi ta večer mož in žena z mladim, komaj malo tednov starim detetom. Da bi v tej nepregonljivej zimi peč še bolj grela, zaprl je mož predno se je vlegel, dimnik, da si je v peči še mnogo gorečega oglja bilo. Beli dan uže svojo svitlobo marljivemu svetu daruje, mej tem, ko ta krotka hižica še v tihem miru leži. Navadno sta mož in žena uže rano vstala, a denes je dolgo vse tiho. — To se je stanšem, kateri
so t nasprotnem delu pohištva stanovali vendar čudno zdelo, ter gredo, da bi videli uzroke neprestane tihote. — Ko vrata v malo sobico odpr6, prikaže se jim strašen prizor: mož in žena ležita v postelji nepremakljiva od strupene ognjeve soparice čisto prevzeta. Hvala brzi pomoči zdravnika, kateremu se je posrečilo obema življenje rešiti. Dete pa je uže bilo mrtvo.
— (Iz Istre) se nam poroča, da je živinska kuga, ki je ubozim isterskim kmetom nad 700 glav živine vzela, sedaj ponehala in je zaprtije povsod konec.
— (Zblaznel?) V Tolmačevem je Rotarjev hlapec Tone Blaž vrgel krčmarja K. na tla in je tepel ga in z njegovo glavo ob kamenita tla tolkel. Prišla je neka deklica in pretepu konec storila. Krčmar je vstal in šel domov, doma se je začel po vsem životu tresti, skočil iz hiše in bežal po cesti, njegov pes za njim. Pes je prišel dragi dan nazaj, moža pa nij. Sodijo, da je vsled prerne-kastenja možjan, ko je hlapec z njegovo glavo ob tla bil, revež znorel ali zblaznel. Sodnija je hlapca zaprla. (Kakor se nam pripoveduje, dobili so ga v ljubljanski krčmi in v tukajšnjo bolnišnico deli.)
— (Zgorelo) je — kakor se nam poroča — v sredo 16. m. m. polčetrt leta staro dekletce iz Zgornjih Prekarjev v fari Moravče. Oče in dva otroka sta bila v izbi, mati je za večerjo kurila zraven peči in potem odšla krave molzt. Starejše dekletce gre iz sobe tako, da oče še vedel nij, stopi k ognjišču in ujame ogenj v obleko. Kar naenkrat je vsa obleka v ognji in opečen otrok je v 24 urah umrl.
— (Surovost.) Jurij Tijačko iz Kukove je šel 14. m. m. na večer iz Ormuža s svojo hčerjo domov. Na potu ga napadejo trije fantini in njega in hčer do smrti pre-tep6. Sodišče jih ima v rokah.
— (Roparsk umor.) Od sv. Trojice v slovenskih goricah se piše „Gosp.“: Po Slovenskih goricah znana Šoštarska, ki je z žitom in drugim sočivjem barantala, se je s svojim sinom preteklo soboto domov peljala.
V	Krabonoškem vrhu je zavolj zime iz voza
stopila, misle, nekoliko po pešni poti iti, da bi se v noge ogrela. Pa kaj se zgodi? Sin se pelja naprej — mater pa dolj od Krabo-noškega vrha blizu hrama Bratkovičevega hudodelniki napadejo, obropajo in ubijejo. Imela je neki blizu 500 gld. pri sebi.
—	(Iz Radovljice) se nam piše: Star pregovor pravi: sv. Matija led razbija, ako ga nij, ga pa naredi. Žalibože, da bode letos imel dosti posla, predno ga prebije. Dne 18. in 19. je snežilo in palo snega za dober črevelj; sneg je bil še suh, kakor moka, vsled tega, ali to vsaj pripomore, da imamo slaba pota. Da so bila letos slabo in pozno pota narejena, ko je prvi sneg pal, uzročuje tudi mala marljirost cestnega načelnika. Mraza, enacega denaš-njemu, nže stari ljudje ne pomnijo, kajti imeli smo ga denes v mestu 14 gradov, zunsj mesta celo 19 gradov R.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V državnem mboru je bilo 20. m. m. nadaljevanje posvetovanja o opravilnem redu te zbornice. Dr. Razlag je nasvetoval, naj se pristavi, da se vsak govor, ki je govorjen v državnem zboru v tistem jeziku v stenografičen protokol vzame, v katerem je bil predavan, in v katerem se državni zakonik izdaje. Ta predlog so pa Nemci vrgli kakor je navada jim.
V državnem utboru je Fux in-terpeliral pravosodnega ministra ali je res, da je predsednik najvišje sodnije Hein na obravnavaniskega predsednika v pravdi Ofenheimovi, Wittmana pisal pismo, ki nij brez vpliva ostalo na prenehanje pravde, in ali to odobruje. Hein je namreč pisal Wittmanu mej obravnavo, in ga ostro grajal, da daje preveč svobode govora. To je moža hudo prijelo. Tudi Lamezan je bil pograjan, da je Banhansa zagovaml. — Tu imamo zopet grand-škandal naše usta-voverne stranke. Nazadnje bo vendar to gnjilo poslopje skupaj palo.
Dalmatinski c. kr. deželni načelnik baron Rodič je pisal dalmatinskemu deželnemu odboru, da ima se odslej v vseh uradih v slovanskem hr^atsko-srbskem jeziku uradovati, da imajo oblasti slovanske pečate s slovanskimi napisi napraviti in da imajo biti nadpisi na kancelijah slovanski biti. —
Znano je, da so si nemški ustavoverci oni-dan vse prizadevali R"diča odpraviti in vendar zmaguje na ta način. Kedaj bomo Slovenci vsaj toliko dosegli?
Vnanje države.
Rušiti minister prometa je predložil črtež nove sibirske, uralski* in doneške že leznice v skupni dolžini 8000 vrst, (t. j. 1143 milj.)
Garibaldi se sedaj peča z velicimi narodnogospodarskimi črteži, kateri bi zares Italiji neizmerno koiistili, če bi se dali izvesti, on hoče namreč reko Tibero regulirati, in pa velikansko močvirje pod Rimom osušiti in plodunosno napraviti. Te dni je bil pri najbogatejšem Rimljanu knezu Torlonija, kateri je, da si papeževec, Garibaldiju vso pomoč obljubil. Ultramontanski listi se pa jeze, da je Torlonija starega „revolucijonarja“ sprejel.
Iz Jfladrida se brzojavlja, da so poslaniki, avstrijski in ruski izročili kralju Afonzu svoja poverjevalna piima in mu srečo voščili.
Francoska republika je osnovana! V seji 25. februarja je narodna skupščina vse postave, ki organizirajo javne oblasti, in ustanavljajo republiko s 436 proti 262 glasovi sprejela. Protestirali so le Ro-yalisti proti republiki
Angleški sloveči državnik Gladstone je izdal te dni na svitlo knjigo z naslovom nVatikaoizem". On pravi, da bodo „Vati-kanistiu (on misli tiste katoličane, ki verujejo v papežko nezmotnost) morda nevarni postali državljanskemu redu. Nobeden njegovih protivnikov nij zavrnil njegove trditve, da papež hoče svojo posvetno oblast nazaj dobiti. On hoče mir, a Rim je vojsko za čel, in denes vodi boj z več nego s polovico krščanskega sveta. Gladstone pravi, da je njegova dolžnost hrup delati, ker nevarnost ki se od sovražnika bliža je velika. — Sigurno bode tudi ta knjiga po celem svetu veliko zanimala.
Italijanski minister vnanjih stvarij je v narodni zbornici obširno izpregovoril o vnanji politiki italijanskega kraljestva. Razmere k vsem oblastim so izvrstne. Ker je poslanec M celi nekov govor italijanskega poslanca Cordona v Londonu, kot neko drugo vlast žaleč zazuamova), pravi minister, da uljuduo ouienjenje fr a n c o s k o - italijanske zveze I. 1859 ne m>re prijateljskih raz mer do Nernčje motiti. — Kar se tiče prihodnje papeževe volitve je tudi italijanska vlada s prijateljskimi vlasti dogovore imela,
ali o tem se ne da dalje govoriti. Prva skrb Italije bode ta, da bode konklave (zbor kardinalov, ki papeža voli) v varnosti in da se javni mir kalil ne bode. Glede peterburg-ske konference se Italija še nij odločila.
Severo nemšk list prinaša te dni pisma lani umrlega slavnega katoliškega duhovnika Avguštin Theiner-ja, ki o papežu iz Rima piše septembra meseca 1. 1870 tako le : „Pius zahvaljuje svoj globok padec samo brezvestnim jezuitom; ti so ga z „nezmot-nostjo" tako omedlili, da je do zadnjega (tako dolgo, da so Italijani R:m poseli) čudeža z nebes pričakoval, posebno da bo zemlja požrla celo pijemontsko armado." Znano je, da je bil Themer prej tajnik pri papežu Piju, je torej stvari prav dobro poznal.
O Turčiji piše Bismarkov, torej Turkom sicer prijazen list tako-le: „Državna uprava in posebno finance so na Turškem popolnem razrušene, zapravljivost sultana Abdul Aziza ne pozna nobenih mej. On ima skoro toliko žen, kakor Salomo, a žali-bog ne Salomonove modrosti. Ob bregovih Bospora zida krasne palače in zapravlja ne-izmer e svote za njih olepšanje. Vsak dan se sultanu 94 jedi j postavi na mizo in on zmircm sam jč. V hlevu ima 800 konj. Denar se za najvišje obresti na posodo jemlje in da se obresti plačati morejo, delajo se novi dolgovi. Leta 1862 je imela Turčija 110 milijonov gld., dohodkov, sedaj se 180 milj. iz uhozega naroda izsesava, ali to nij nikakor zadosti. Leta 1869 so Turki vzeli 220 milijonov, 1. 1871 zopet 57 milijonov,
1.	1872 pa 110 milijonov, leta 1873 zopet 100 milijonov gold. in sedaj bi Turčija rada vzela na enkrat 400 milijonov gold. Do krimske vojske jeTuičija imela najmenj dolga sedaj ima 1500 milijonov gld., in se hitro bliža državnemu bankerotu. Res so viri države veliki, ali suhi, ker nekultivirani. Ruski car je pa baje rekel: „Turčije ne bo več, kadar jej ne bode nihče več denarja posodil."
Nepoklicani sodniki.
V	državnem zboru je 19. febr. pravosodni minister Glaser odgovoril na interpelacijo šlezijskega Slovana Cienciale, kateri se je pritoževal, da se v Sleziji v sodiščih slovanski deželni jezik zanemarja. Glaser je rekel, da slovanski jezik v Šleziji (po enih krajih češki, po druzih poljski) nij sposoben za uradovanje.
Naši bralci vedo, da se z istim izgovorom radi nemškutarji in Nemci tudi pri nas opirajo našim pravičnim zahtevam, naj se v sodišča in v srednje šole uvede slovenščina.
To je zopet kos tiste nemške ošabnosti, katera vse zameta kar njeno nij, in o vsem sv( jo sodbo izreka, če prav jej je stvsr čisto tnja. Glaser ne zna nobenega slovanskega jezika in vendar si upa v parlamentu soditi o sposobnosti ali nesposobnosti njemu neznanega jezika.
Kdo ga je podučil? Birokratčne duše, ki same slovanščine ne znajo, ki so prelene, da bi pustile Demški ršimelu, kakor je bil pod absolutizmom v navadi. Dosedaj nij še nihče, kdor se je slovanske gramatike naučil, sodbe izrekel, da je bogati in gibčni ta jezik nesposoben za katero koli stroko. Le ignoranti in malomatneži, pa nepošteni sovražniki BlovanšČine morejo to sodbo izrekati. „Ars non habet osorem nisi ignoran-tem“ je star pregovor, ki emo ga mi uže večkrat citirali in je tu zopet na mestu.
Sicer pa je res, da je ta nepoklicana nemška sodba le izgovor, ki pokriva ponem-čevalne namere, katere so ravnilo in pravec vseh dejanj nemške ustavoverne stranke, katera ravnopravnosti Slovanov in jasnim določbam ustavovernih osnovnih postav v pravicah državljanov v obraz bijejo. Teh prej ne bode zmanjkalo, predno po državi ne popiše hladen veter, kateri bode odnesel vse one z vzvišenih stolov, ki pri nas delajo tla za Nemčijo.
Lovska postava.
Nova deželna postava od 20. dec. 1874 dež. zak. št. II. leta 1875, ki določuje čas, v katerem naj se divjina ne pokončava, je prišla v pravno moč dne 21. febr. in gotovo bodemo ustregli želji marsikaterega lovca, ako izpregovorimo par besedij o najvažnejših določbah omenjenega zakona.
Prvi paragraf našteva divjino, ter odmerja čas, v katerem se ova ne sme niti
loviti, niti jeti, niti ubijati; in to sicer kakor sledi:
1. Samci jeleni in damjeki od 1. nov. do 30. jul.
2. Košute jelenov in damjekov, ter njihova teleta od 1. febr. do 30. sept.
3. Srnjak od 1. febr. do 31. maja.
4. Si na, srnec in srnica od 1. jan. do 15. sept.
5. Divji kozel od 1. febr. do 30. jun.
6. Divja koza, kozliček in kozica od 1. dec. do 15. avg.
7. Zajec od 16. jan. do 1. sept.
8. Divji kraijički od 1. marcija do 1. sept.
9. Divji petelin od 1. jun. do 31. marca
10. Ruševec od 14. jun. do 31. marca.
11. Divja kokoš in ruševka celo leto.
12. Fazan od 1. febr. do 31. avg.
13. Gozdna in snežna jerebica od 1. jun. do 15. avg.
14. Skalni jereb (kotoma) od 1. febr. do 15. avg.
15. Jerebica in prepelica od 1. jan. do 15. avg.
16. Divji golob od 15. apr. do 15. avg.
17. Kljunač (slaka) od 1. aprila do 15. avg.
18. Velika divja raca od 1. marca do
1. julija.
19. Divje race razen velike divje race, potem divje gosi močvirne in povodne tiče od 15. apr. do 1. jul.
Pri jelenih in košutah, srnah in divjih kozah je mlada divjina: tele ali kozlica do 1. jul. tistega leta po porodu.
Razne stvari.
*	(Strašno maščevanje.) V vasi Sevdi Kenil na otoku Samos se je pripetil strašen zločin. Človek, kateremu je bila ugrabljena sestričina — sedel je pokojno v kavarni, ko pride k njemu nek mladenič, ter ga začne žaliti in zmerjati zaradi sestri-činega ugiabljenja. Ujec vsled tega da mlademu človeku kapitalno klofuto. Mladenič se ne gane, — toda namenil se je maščevati nad njim. Gre po oba brata svoja, ter ju roti, naj mu pomagata maščevati njemu storjeno sramoto. Hotel je imeti roko, ki
pa je udarila. Brata mu obljubita pomoč. Brzo na to je bil ujec ugrabljenega dekleta napaden od treh bratov. Ti 80 mu pri ramenih odsekali desno roko. Izvršivši strašno maščevanje, prepustili so svojo žrtev osodi, ter pobegnili. Nesrečnež je vsled ranenja umrl. — Kaj tacega se pri nas vendar ne pripeti!
* (Napad in rop.) Dunajskemu listu „N. fr. Pr.“ se piše iz Galača v Rumuniji: Anglež B., knjigovodja neke tukajšnje an-gležke firme, nedavno poročen z mlado, izobraženo damo peljal se je 5. t. m. zjutraj za zabavo na izlet v vas Barbosi, kamor ga je spremljala tudi njegova mlada gospa. — Ker mlada zakonska človeka nijsta mogla čakati črez popoludne na večerni vlak, šla sta tedaj nazaj v Galač peš, da si je vcela cesta glede varnosti na slabem glasu. Črtrt ure daleč od mesta prepalo je ju 12 tolovajev. Proti takovej množici je bilo vsako protivenje zastonj in Anglež je ležal brzo zvezan na tleh. Tolovaji so slekli oba do nazega in odvlekli mlado omedlelo gospo za cesto, ter so jo tam oskrunili. 0>krnnivši tako mlado ženo, zabili so jej še klin v telo, ter zbežali. Ko se nesrečnica v hudem mrazu zopet zave, splazi se k svojemu možu ter ga razveže. Blizu mesta ju Btražniki potem zapazijo, ogrnejo v plašče, ter odpeljejo domov. Nadejati se je, da se mož ozdravi, mlada gospa se pak nahaja še vedno v brezupnem stanji. Tolovaji so bili rumunski kmetje iz okolice, ter je sedem uže zaprtih.
* (Ugrabljena in odpeljana žena.) V Parizu se govori o prečudnej dogodbi, ki se je prigodda na pustni vtorek. Blizu Marskega polja v ulici Desgenettes št. 15, stanuje neka rodovina, z imenom Peyron in sicer je mož uradnik v nekej tovarni, ki ima mlado in lepo ženico, z dvema otrokoma. Rodovina ne živi baš v srečnih razmerah, a brat tega moža je kompanjon necega agenta „de change“ in zelo premožen. Ta brat je tedaj v dobi pomanjkanja večkrat ponudd tej rodovini svojo podporo, kar je pak mlada žena, ki je predobro sama vedela, za kako drago in posebno ceno bi se delile te podpore, svetovala vedno svojemu možu, ne imenovavši uzroke, da naj odbije to podporo. Pustni vtorek tedaj je njen mož zapustil dom zaradi svojih opravil in žena se je baš mudila z otroci, da bi je spravila spat, ko nekdo v veži zazvoni, ter naenkrat pred njo stoje trije črno maskirani možje. Pustni vtorek nij maskiran človek v
Parizu nič nenavadnega na ulici; reče jim, da se morebiti motijo, ali kljubu temu vdero maskirani možje v sobo. Gospa P»yron je hotela klicati na pomoč, ali rokovičasta roka jej zamaši usta, da ne more kričati, ko sta ona dva poskušala jo odnesti. Nenadoma pak plane nek mož v sobo, to je bil njen soprog, ki jo je hotel osloboditi. — Vrže se na prvega, ki je bil videti, da je napadnik, ko bliskoma oui potegne iz žepa nož, ter tema dvema ukaže ženo odnesti, bojujoč se mej tem z možem. Mož ugrabljene žene je poznal po glasu svojega pro-tivuika, zdelo se mu je, da je — njegov brat. Peyron v borbi, ko sta ona dva moža odnašalo mlado ženo njegovo, izvije svojemu protivniku iz rok bodalo, in sam uže ranjen nevarno, porine vendar bodalo svojemu maskiranemu bratu mej rebra, — naposled se pak zgrudi nezaveden sam na tla. Veliki sledi krvavi na stopnjicah so pričali, da je ranjen ubegli protivnik. Vendar je ta cela	dogodba,	kljubu	policajnib
zasledovanj, še	temna, ter	se	niti	ne ve, kje
je zdaj ugrabljena gospa Peyronova.
* (Smrt s klobaso.) Tirolski kmet Jože Berneder v sv. Martinu je 19. m. m. na postni dan hotel skrivaj klobaso pojesti, pak je, najbrž da bi ga kdo ne videi, tako lakotno in hitro požiral, da se je zadavil in umrl. Zdravnika nij bilo blizu, navzočnih pa nij nobeden vedel pomagati revežu.
* (Snega) je letos v Srbiji in Banatu zadnje dni tako na debelo palo, da ne pomnijo o tem času tacega.
* (Bazaine), znani obsojeni in iz ječe ubegli francozki maršaj, ki je Metz Nemcem izdal, piišel je	bil v Španijo	v Santander.
Tam naseljeni	Francozi	so	mn	napravili
mačjo muziko, da je brž pete odnesel.
* (Strahovita vožnja po železnici.) Mnogo večjim časnikom se iz Mar-selje na Francoskem piše o dogodku, katerega žalosten junak nosi slovensko ime, ki je žalibog tudi lastnina necib renegatov. —
V	kupeji druzega razreda na železnici ne daleč od Marselje se je vozil g. Trono de Bouchoni s svojo svakinjo gospodično Rey-nald de la Baraise. Zraven njih je sedel nek mlad 26 let s ar človek, grd in neprijazen. Ker nijsta hotela ž njim voziti se, preselita sc na prvi štaciji v drug kupej. Ali oni neznanec gre za njima in se vsede njim nasproti. Ko mu rečeta, da ne marata zanj, pravi on, da se pelje v katerem vagonu hoče in da mu nema nihče nič ukazovati. Predno sta mogla konduatčrja poklicati, se
vlak odpelje. Tujec precej skoči po konci in sili gospodično, da bi pila iz neke htsklc-nice. Gospodična od straha zavpije in se stisne nazaj. Tujec vrže steklenico skozi okno, pa prime gospodično urno za verižico. Ona odpre vrata in hoče na vnanjo desko skočiti. Tu jo tujec prijemlje, a gospod Bouchoni skoči vanj, in gospodična mej tem stopi na desko, po kateri kondukter hodi. Urno verižico jej je bil vendar odtrgal in skozi okno vrgel. Mej tem ko ona na pomoč vpije, tujec davi v kupeji gospoda in mu vzame uro in denarnico. Kondukter vendar opazi in čuje, da se nekaj godi, vstavi vlak in ko vlomijo v vagon, je bil davljeni gospod uže v nezavesti. Morilec vpije: „prvi, ki me prime, bo ubit“. Vendar se je posrečilo zvezsti ga.
V	zaporu se vede kakor blazen, kar najbrž tudi je. Pri preiskavi so zvedeli, da se piše Josip Zupan, in je 26. let star. Drugo se sedaj preiskuje.
*	(Ženska izr e j a.) To vprašanje odgovarja nekov ljudski prijatelj v nekem ogerskem listu tako-le:	»Preskrbite	jim	iz-
borno šolsko odgojo. Učite je prati, žegljati, nogovice plesti, gumba prišivati, izgotavljati si svojo vlastno obleko, ter redno srajco. Vadite je kruh peči, ker dobra kuhinja ne potrebuje lekarne. Učita je, da ima 1 gld. sto krajcarjev in da le isti dobro gospodari, ki manj izdaje, kakor ima dohodkov, in da vsi, ki več izdajejo morajo obožati. Povedite jim, da plačano krilo od katuua bolje pri-stoja, nego svileno pa še neplačano. Razložite jim, da je okroglo, polno obličje več vredno, nego petdeset bledih krasotic. Navadite je nositi dobre in močne črevlje. Učite je kupovati in račumti, in se li račun tudi vjema. Povedite jim, da morejo božjo podobo s trdim prepasovanjem le pokvariti. Pojasnujte in učite je priprost, zdrav človeški razum, samozavest, samopomoč in delavnost. Učite je, da pošten rokodelec z zavihanimi rokavi in predpasnikom, a brez Jvi-narja v žepu več velja, nego cela kopa ele-gantuo oblečenih postopačev. Vadite ja v delu na vrtu, in radosti proste in slobudne prirode. Učite je, če imate za to premoženje, tudi v godbi, maleriji in vseh umetnij, mislita pa pri tem, da so to le posti anske reči. Razložite jim, da je hoditi bolje, nego voziti se na sprehod in da so divje, poijske rožice kaj krasne, za onega, ki je vestno opazuje. Učite je navideznost zaničevati, in da se mora baš tako tudi misliti, reče li kdo da ali ne. Raztolmačite in dokažite jim, da zakonska sreča nij odvisna in se ne
ravna niti po vnajnosti, niti od moževega premoženja, nego le od njegovega zna-č a j a. Ca ste jim tedaj to dopovedali, a oue to razumele, potem jim pak dovolite, ko pride čas, da se omože; pot svojo bodo uže same našle.
* (Pericam v opomin.) V Chrudimu je umrla 7. m. m. mesarica gospa Kecinova nenavadne smrti. Urezala se je bila v palec iu se ne brigala dalje za to, ter prala perilo in štirkala; štirki je prilila še nekoliko plave šmolke. Palec jej je vsled taga otekel, kri je bila ostrupljena in v malo dneh je reva umrla.
* (Požar v Aleksandriji.) Iz Aleksandrije v Egiptu se poroča, da je v vladnem magacinu, kjer je bila velika zaloga cukra in pavole, ogenj nastal. Škode je pol milijona.
* (Lep testament.) V Trstu je umrl 22. m. m. bogat plemenitaš Konst. v. Reyer lastnik veliko trgovinske firme Reyar & Schlik ki si je s svojo marljivostjo in talentom v teku let pridobil veliko premoženje. On je bil izgled prave državljanske kreposti, v dokaz tega navajamo tu njegov testament: g. Rsinelta, stričnika in prvega knjigovodjo ja ustanovil za univerzalnega dediča. Vnukinja njegova dobi 400.000 gld., meni otroci skupaj 250.000 gld. Baron Rayer 300.000 gld. Vitez v. Alber 40.000 gld., načelnik dunajske firme Reyrove, g. Winter 150.000 gld., ter uradniki te firme vsak po 30.000 glcl. Uradniki tržaške firme gosp. Graberg dobi
40.000	gld., g. Rupnik 30.000 gld., g. Jean-renaud 30.000 gld. in g. Vieten 20 000 gld. Mantnej sirotnišnici je zapustil 100.000 gld. vrhu tega se razdeli v dan pogreba 2000 gld. mej berače, vsakemu po 1 gld., in 14 dnij pozneje 10.000 gld. mej revne rodovine, ki so dobrega avstrijskega mišljenja. Tržaška trg. zbornica je prejela 100.000 gld., ki naj se razdele mej uboge trgovce pravega avstrijskega mišljenja. Dunajskim revnim je 1500 gld. podelil in vrhu tega mnoge cerkve bogato obdaril. Pri fari s v. Antona je založil za župnika ustanovo v znesku 10.000 gld., revnim duhovnikom tržaške okolice je podaril 2000 gld., za vzdr-žavanje tičev, psov in konj v svojej hiši je ustanovil znesek 30.000 gld., mnogo in bogato se je v oporoki spomnil rodovin Millesi, Reyer in Edlman, — dalje hišnih in rodo-viuskih hlaocev iu dekel, ki celo nekateri dobodo po 20.000 gld.
* (Dober pešec.) V Pariz« je sedaj nek Holandec, katerega občudujejo zavoljo
tega, ker je posebno hiter in neutrudljiv v hoji. Star je 34 let in je uže Japan in Kino in Ameriko pretekel. Pred štirimi meseci je peš prišel iz Amsterodama v Pariz. Hodil je nepretrgoma deset dnij, vsak dan trinajst ur in je jedel le mejpotoma. Sedaj hoče v Rusijo peš koračiti.
* (Bik izkopal zaklad). V Starkoču blizu Belega Podola na Cešsem ima kmet J. Chadraba bika švicarskega plemena, ki je s svojimi rogovi odkril velik zaklad. Ko si je namreč bik blizu žleba ob trdi z>d drgnil rogove, naredil je lukno v zidu, iz katere so naenkrat se jeli vsipati v žleb cekini. Dekla, to videča pobere pest tega „rumenega lišpa“ ter nese gospodarju, ki sam začetkom nij hotel verjeti čudežu. Ko so pa našli cel pisker tacib okroglih, starih cekinov, verjeli so še le vsi, da je zaklad resničen in sicer najbrž zazidan v trideset-letnej vojski, torej pred več ko 250 leti.
* (Oproščenje političnega ubijalca.) V Lvovu se je 23. m. m. obravnavala seuzacijonalna pravda. Poljski emigrant Stempkovsky namreč je bil ob svojem času obdolžen, daje vodjo ruskih mb listov, gla-sovitega Nečajeva ovadil ruski vladi, ter izročil v Cttnhu ruskim agentom, zaradi tega je bil od necega čestnega sodstva, ki so ga založila politična društva prognanih Poljakov v Cuzhu, obsojen k srmti. Ubiti bi ga bil moral poljski emigrant Safyusky, ki je res Stempkovskega v Brnu zasledil, ter z revolverjem strelil trikrat na njega, ali ga nij zadel. Skrynsky je potem pobegnd v Galicijo, kjer so ga prijeli vsled Stempkovskega ovade in postavili pred sodišče zaradi zločina poskušanega zavratnega umora. Porotniki lvovski so ga pa spoznali pri konečnej obravnavi z 7 glasovi proti 5 glasovi za — nekrivega.
* (Ukradene obligacije.) V Gtlnsu na Ogerskem je 6. m. m. po noči nekdo ukial vdovi ranocelnika R. Hirtenkubrovej 9 obligacij v ceni 9000 gld. Sumljiv je tega kra-deža lejtuant Kamilo Siavik iz Osjeka, ki je takoj po tatvini izginil iz one hiše kakor pravijo na Dunaj.
* (Konjsko me s o.) Dunajčanje so se močno navadili konjsko meso jesti. Zadnje tri mesece leta 1874 je bilo naDunajil241 konj zaklanih m pojedenih in sicer v oktobru 380, v novembru 453 in v decembru 408 konj.
* (Kako dobro slanino dobivati.) Vzemi 32 delov soli in 1 del salpetra, dobro
zmešaj, pleče ali gnjat dobro osoli s tem, potrosi potlej z otrobi, pšeničnimi ali rženimi, zavij pleče v papir in obesi v dimnik, pa ne bo žoltavo in meso se ne bo preveč osušilo.
* (Loterija.) Tist dan, ko je tržaški škof nmrl, so stare babice in razni drugi loterijski patronje v Trstu tako stavili „na škofa in njegove numereu, da je en dan
50.000	gold. vstavljeno bilo, a ne eden nij niti ene številke zadel, — piše se iz Trsta. Kedaj bo država uže odpravila malo loterijo?
* (V vinskem kletu) je 11. m. m. v Stejavnici, okraj Jaška, na Hrvatskem se vnel ogenj v kletu tamošujega posestnika Mate Gušiča vsled njegove vlastne Krivde, ker je tudi v pijanosti zgorel sam v njem. Škoda iznaša 400 gld.
* (Umor.) Msj dvema kmetoma Jurijem Bartom in Jurijem Fieuensteinom, je 7. m. m. nastal na grof Pejačevičej pusti Golubinac v Slavoniji zaradi tabakovega mehurja velik prepir, ki se je končal s tepežom; s težo so ju navzočni kmetje spravili na razen. Ali domov se vračajoči Fiekenstein je bil zavratno napaden od Barta, ki je prvega blizu neke štale tako dvakrat udaril po glavi z gnojnimi vilami, da je Fiekenstein še tisto noč umrl, ter zapustil 6 nepreskrbljenih otrok. Morilca so uže drugi dan zaprli.
* (Živinska kuga na Hrvatskem in v Slavoniji) razsaja vsled poročil od
15.	m. m. še v sledečih krajih: v Cvetkoviču in Brezniku, v zagrebškem okraji, v Ladislavu in Gjurgjicu v belovarskem okraji, dalje v Zgališči, v križevskem okraji, v Mir-kopolji, v rieškem okraji, v Černiku in Šumetlji-ci v požegauskem; v Vojvodini se nahaja: v Bogičevacu, Medarcu, Mačkovcu, DragaliČu, Dolini, Orebici in Švinjanh v Novogradiš-kanskem mejnem okrožji.
Tržno cene
v Ljubljani 27. februarja t. 1.
Pšenica 5 gld. 10 kr.; — rež S gld. 60 kr.;
— ječinon 6 gld. — kr.; — oves 2 gld. 10 kr.; — ajda 3 gld. — kr.; — prosd 3 gld. 10 kr.; — koruza 3 gold. 20 kr.; krompir 2 gld. 60 kr.; — fižol 5 gld, 40 kr.; masla funt — gld. 53 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — speli frišen — gld. 36 kr.; — Špeh povojen
— gold. 42 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 28 kr.; — teletnine funt 25 kr.; svinjsko meso, funt 29 kr. — sena cent 1 gld. 35 kr.; — slame cent 1 gold. — kr.; — drva trda 7 gld.
— kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Loterij ue srečke.
V	Trstu 14. febr.: 1. 23. 51. 83. 88.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Josip Jurčič.
Tisk „Narodue tiskarne“ v Ljubljani.