september J C Egidij g l P Štefan, kralj + » p Delavski dan » T Manen, opat ' S Recina n S J5?H Šmaren lž ? + lO_S_Nikolaj Tol. " N 14. pobink. J2 P Ime Marije u s Notburga it I ?oviš- sv.Križa C Mati 7 žalosti Jo P Kornelij + 3 25V. (NO.) 176. RIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI OST Si SMERIKI Geslo: "Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel » GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S, P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIHJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsJ HAJSTARKjil XX KAJBOLJ PRILJUBLJlil SLOVENSKI LISI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, CHICAGO. ILL., TOREK, 13, SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 13, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL ^ehoslovaški predsednik Beneš pozval narodnostne skupine v državi k sodelovanju in povdarjal, da želi država ostati v prijateljstvu s sosedami. — Goering pa je Nasprotno podžigal Nemce k sovraštvu in k bojnemu, razpoloženju. Pariz, Francija. — Koncem edna je imela Evropa priliko h isati dva pomembna govora ^veh različnih držav, nam-'ec Čehoslovaške in iz Nem-iz katerih se je jasno razpelo mišljenje, ki prevladuje v tej in v drugi državi: Na ■ 1 strani želja po miru, ija an!fi bojna strast. . Govor na Cehpslovaškem je ® v češkem in nemškem je- ^t državni predsednik, Edv. eneš. y njem je izdaj tako. zadnji poziv vsem narod-d°Stlm v državi, naj sodelujejo, se ohrani mir v njej in da bo-ahko procvitali pod demo-jeat^imi načeli. Predvsem se obrnil na nemško narodnostjo lupino v Sudetih, pbaio vsakih ,Pa?nem času' češ' da bi spo" 1 utegnili ogrQŽati mir cele ir°Pe. Obenem je povdaril, da naj se nemirov v tem zeli "neti Cehoslovaška SOŽjf; "" ™'UMU,asM njl™° da . z vsemi evropskimi sose- v. \ "predvsem pa z večjo eincijo." H v PoteneS Je govoril neposredno p0 6m 'ko so se otvorila nova vlad anja med čehoslovaško bi]a ®udetskimi Nemci, ki so t6m . zi več dni ukinjena. Pri jijj .3e omenil nove pogoje, ki ^stavila vlada v svrho re-rj] , ega vprašanja, in povda-tvov^ 3epri nJ'ih vlada dosti žr-Hu, d m ,p°Pustila' kljub teto L a S0 od številnih strani da o^SVet0Vali borila pa je to, j ni splošr . dei"okratič no'st6 ^ a obenem tudi enot- "datj d in V tej" enotnosti tiar0c|n rzavi> kar gre državi, in stitn." °Stim> kar gre narodno- naspr°ten pa je bil go-V v ea Je Evropa slišala isti ^ N(jr Sob°to, z drugega kraja, ^škiV, rga' z zborovanja nemšk, na2ijev- Imel je Za Hitlermmister Goerin^- ki je Nša o i6m V Nemčiji najmoč-stra^TeDno«t. V njem je vojno PREDSEDNIK POTUJE Odšel na obisk k svojemu bolnemu sinu. Hyde Park, N. Y. — Zadnji petek ponoči se je predsednik Roosevelt odpeljal s posebnim vlakom proti Minnesoti. To potovanje pa je popolnoma privatnega značaja in ne bo združeno z nikake vrste politiko; politikom se je celo odsvetovalo, naj ne skušajo obiskovati predsednika med postanki vlaka. Namen potovanja je namreč, da predsednik obišče svojega sina Jamesa, ki leži bolan v Rochester, Minn., ter se je moral ta ponedeljek podvreči operaciji. K bolnemu sinu je že prej odpotovala tudi Mrs. Roosevelt. pogreb KARDINALA liti dl'ani Splošni mir- Zeli ohra' ve. .^okratično obliko drža Sjčnih h vOVraštvo do demokra- Čehosi rzav' Predvsem pa d< "osti >aske> razbičal do skraj ' ivied je Be-pokazal, tem, ko W 2Jako besedo °hrani^° je pri srcu, da te|.iskG Jef0Va država prija-^mčijo °(inošaje 8 sosednjo - naravnn J® Pa Goerin^ men' da izreče 0stre žaljivke proti "držt l0Vašk0 je imeno-!!ddo Pa ° brez kulture", nje Zatirain pritlikavce v Pragi, n'lih os^bi ,mai;jšine, zaupane 1 • " ()benem se je silo-kako močna je da-"Se nikdar v vito J1 z8od bahal emčija tako . dailG ,, . ^jboif dGjal 3e d.!lhla m zedinjena, 0vini ni bila Nemčija kakor in dodal, da „i Sv«tu "ci močno zračno silo yh*> da take obmejne > Prod J^bena sila ne b^'0®' toliL1' ZlVeža da ima < t da bi bila Pridno. at«d! za tridesetletno Pa, ko DVE LETI PREMETENO SLEPARIL Chicago, 111. — Za celih $61,-234 je 45 letni Hill Turckel osleparil podjetje Wenzel Co., 2505 So. State st., ki izdeluje neko potrebščino za kino kamere, predno so mu prišli na sled. Dve leti je prakticiral ponever-jenje čekov, s pomočjo katerih je prišel do omenjenega denarja, a nihče ni niti najmanje slutil, da bi mogel biti Turckel, ki je veljal za tako poštenega, slepar. Mož je bil zaposlen pri podjetju kot knjigovodja s tedensko plačo $20, a nikomur ni prišlo na misel, da bi bil kaj sumil, ko je ponoči nastopal kot bogataš in razmetaval denar v najdražjih lokalih. In tudi o tem ni nihče povpraševal, kje je Turckel mogel pri tej mizerni plači — šele pred šestimi meseci je prejel povišek $4, od prejšnjih $16 na teden — kje je mogel dobiti denar, da je zadnjo pomlad posodil podjetju, pri katerem je bil zaposlen, celih $5000. Psne-verbo je izvajal na ta način, da je na čeke kopiral podpis delodajalca in. ga nato s črnilom prevlekel. Ostro oko nekega bančnega uradnika je zdaj prišlo na sled mahinaciji. Pri preiskavi se je dognalo, da je bil Turckel že v jolietski kaznilnici zaradi istega pogreška, pone-varjevanja. -o- BUS JO VLEKEL ZA SEBOJ Chicago, 111. — Ko je 80 letna Mrs. Berta Ross, 858 No. Wol-cott ave., zadnji petek stopila z busa na Central in Schubert ave. je po nesreči prišla z roko med vrata, katera f,o se zaprla in jo ujela za zapestje. Voznik tega ni videl ter je pognal in bus je vlekel starko za seboj celih 20 čevljev, predno so opazili nesrečo in rešili žensko, ki je dobila resne poškodbe. Pogreb, kakor še ni bil prirejen nobenemu cerkvenemu prelatu. New York,. N. Y. — Do 100,000 oseb se je nabralo pred katedralo sv. Patricija in po sosednjih ulicah, ko se je zadnji petek vršil pogreb pokojnega kardinala Hayesa in je bilo njegovo truplo položeno k zadnjemu počitku v ka-tedralski grobnici. Kakor očividci trdijo, je bil ta pogreb najslovesnejši in največji, kar se jih je še priredilo v Ameriki kakemu cerkvenemu dostojanstveniku. Pogreb je vodil chicaški kardinal Mundelein, svoječasni sošolec Hayesov, nagrobni govor pa je imel nadškof iz New Orleansa, Jos. F. Rummel. LINDBERGH NA DIPLOMATSKEM POSLANSTVU Londoh, Anglija. — Kakor govore nekatera ^poročila, se Lindberghovo zadnje potovanje v Rusijo in na Čehoslovaško ni vršilo le iz privatnih o-zirov, kakor se je zatrjevalo, marveč je imejo diplomatski značaj. Poslala ga je tja baje ameriška vlada sama, da ugotovi, v koliko namerava Rusija pomagati Cehoslovaški s svoje zračno silo, in,vkak vojni materija! bi potrebovali ti dve državi. RUSIJA IN RUMUNIJA V KONFERENCI Ženeva, Švica. — Koncem zadnjega tedna se je vršila med sovjetskim sun. k;omisar jem- Litvin6vim in rumunski zun. ministrom Comnenom konferenca, ki se bo ta teden nadaljevala. Kot se ugotavlja, se je v njej razmotrival način, kako bi Rusija šla preko Ru-munije s svpjimi četami na pomoč Cehoslovaški, ako bi to Nemčija napadlal po k at. svetu — Vatikan. — nji teden objavili DELO NE POKVARI ROK Chicago, 111. — Ženske, ki se ogibajo domačemu delu, ker se boje, da bi pokvarile svoje "lušt-kane rokce", naj si vzamejo za vzgled 36 letno Mrs. Marie Shu-pe, 5158 No. Albany ave. Ta ženska opravlja vsa gospodinjska dela brez izjeme in vendar je zadnji petek pri kontestu, kjer je šlo za najlepše roke, dosegla drugo mesto. Tretje mesto je šlo nekemu dekletu, ki tudi riba, kuha in pere, dočim je bila prva nagrada določena neki 17 letni dijakinji, katera se bavi bolj s knjigami kakor z delom. Listi so zad-vest, da je umrl tukaj kardinal Laurenti, !e redki pa so pri tem pristavili, da je bil ta kardinal v letu 1922 izvoljen papežem. Šele, ko je on odklonil to čast, je bil izvoljen kardinal Ratti, sedanji papež Pij XI. — Chicago, 111. — Znani radio igralec na postaji WGN", Chas. Flynn, je zjapustil svojo službo in se je ojdločil, da bo študiral za duhovnika. V ta namen bo v kratjcem odpotoval v dominikanski kolegij v Providence, R. I. — New Orleans, La.— Pred kratkim se je odprla oporoka Mrs. Eve Ch. Dibert, v kateti so določene nadaljnje svote za razne katoliške zavode. Ta ženska je bila episkopalne vere, a je kljub tetnti izdala milijone za pomoč katoličanom in je vsled tega tudi prejela visoko odlikovanje od papeža. — Zurich, Švica. — O dunajskem kardinalu Innitzerju je zadnje čase poročalo časopisje, da je na tem, da se loči od Rima in da namerava ustanoviti posebrp nemško katoliško cerkev. Kardinal pa je podal izjavo, v kateri najodloč-nejše pobija te govorice in jih označuje naravnost kot laži. -o-- SCHUSCHNIGG ZBOLEL Dunaj. — Bivši avstrijski kancler Schuschnigg je še vedno pod policijskim "var-■stvom", in bi imel priti pred sodno obravnavo. Vsled mučnih doživljajev, ki jih je pre stal, pa je njegovo zdravje tako oslabelo, da se je morala obravnava preložiti. volitve V 13 DRŽAVAH Maine ima glavne volitve. — Oči Unije obrnjene na primarne v Maryland in v Georgia. Na Triglavu se je ponesrečil najstarejši planinar in botanik Rajko Justin, ko je petinštiridesetič poromal na vrh Triglava, da občuduje krasoto slovenske zemlje, je strmoglavil v prepad. — Drugo iz domovine. Washington, D. C. — Ta teden bo v političnem oziru igral važno vlogo v Zed. državah. V njem! se bodo namreč vršile volitve v 13. državah, in sicer v desetih primarne, v dveh dopolnilne, in v eni, namreč v Connecticut, bod.o stranke izvolile delegate za svoje konvencije. Nasprotno pa je ena država, in sicer Maine, ki ima ta teden, v ponedeljek, svoje glavne volitve, v katerih bo izbrala governerja, tri kongres-nike in število nižjih državnih predstavnikov. Od držav, v katerih se bodo vršile primarne volitve, ste zla-1 sti dve predmet pozornosti cele Unije, namreč Maryland in Georgia. V obeh je namreč predsednik Roosevelt osebno apeliral na volilce, naj izvolijo na demokratski listi progresivne sena-torske kandidate in odstranijo konservativce, ki se ne strinjajo z New dealom. Tako je v Md. nastopil proti dosedanjemu senatorju Tydingsu, v Georgiji pa proti senatorju George. -o- USMRČENA POD OBDOLŽ-BO VOHUNSTVA Moskva, Rusija. — Tukaj šnje armadno glasilo je objavilo zadnji teden, da je bila izvršena smrtna obsodba z u-strelitvijo nad nekp žensko, staro 38 let, o kateri je preiskava ugotovila, da je vohunila v prid neke tujezemske države,bržkone Japonske. Kakor list poroča, se je znala ženska prikopati dp enega najbolj važnih vojaških uradov. KITAJCI PRIPRAVLJENI Šanghaj, Kitajska. — Kitajska armada je ukrenila priprave, da za vsako cene obvaruje svoj d prestolico, Hankow, pred prodirajočim Japoncem. Da olajša obrambo mesta, je med drugimi varnostnimi odredbami ukrenila tudi, da se 20,000 žensk izseli iz mesta. Čez skale je omahnil i ženo na kupe ter ga ves dan Mojstrana, 20. avg. — Z J obseva sonce. Cerkovnik pri majhno družbo se je pretekli Sv. Miklavžu je ubil oni dan petek podal iz Ljubljane tudi i velikega modrasa na obzidju 73 letni upokojeni učitelj Raj-(zraven cerkve. Te dni je po-ko Justin iz"Št. Vida nad Ljub- sestnik Rotar iz Dešna sprav- Ijano, ki je znan in upoštevan botanik-amater, in je bil v ve- ljal iz kozolca žito. V snopu nekaj metrov od tal je zagle- liko pomoč vseučiliškemu pro- dal zvitega gada. Že mu je fesorju Jesenku. V javnosti je nameril, da bi ga usekal, pa pa bil posebno znan pod vzdevkom "rekorder Šmarne gore". Spadal je med najvne-tejše slovenske planince, ki se je kljub visoki starosti vsako leto povzpel na vrh Triglava, letos že petinštiridesetič. Naj- je zdrsnil navzdol po slami. Rotarjeva soseda .je pri pletvi čutila, da ji leze nekaj mrzlega čez nogo. Ozrla se je in zav pazila gada. Neka žena je nedavno nabirala maline. Čevelj, v katerega je bila obuta, js bolj je pa bil znan po svoji imel spredaj luknjo. Zazdelo se je nekaj dotaknilo njenih prstov. Bil je gad, ki je hotel blesti v odprtino, a ga je odbila z močnim sunkom. -o- Nesreča pri delu in mu zmečkal nekaj prstov. -o- Smrtna kosa V vasi Loke, župnija Marija Nazarje je umrl Anton Klanč-nik, po domače Pape|, lesni trgovec in posestnik. — V Ptuju je umrl Bogo Orožen, far-macist. — V Mariboru je umrl Jožef Rottman, upokojeni delavec državnih železnic star 66 let. ITALIJA OBDELUJE ABESINIJO on?1*? tem J/ti-ani »Z™ 8e je tako na ^ .tram ?0 k ^u, i" . rani »čuvalo k bovra- štvu, je cela Evropa z napetostjo in nemirom čakala na Hitlerjev govor ta ponedeljek, s katerim je imel zaključiti nazijsko zborovanje in od katerega utegne biti odvisna Evropa za svojo bodočnost: ali vojna, ali mir. Iz osvojene Abesinije skuša dobiti Italija čim največ poljskih pridelkov in si prizadeva, da poljedelstvo tamkaj modernizira. Slika kaže moderne traktorje pri oranju na nekem polju, med tem, ko domačini osupli gledajo to čudo. veliki ljubezni do Šmarne gore, kamor je šel vsaki dan. In ko je lani nekega dne odšel na Triglav in se izneveril Šmarni gori, je drugi dan dvakrat poromal na goro, da je nadomestil zamudo. ! Mlatilni jermen je zagrabil Kakor vedo povedati doma- za roko 42 letnega vrtnarske-čini, je g. Justin odšel iz Moj-'ga mojstra Andreja Krepuša strane v družbi dveh turistov. iz Tfnovelj pri Celju Spotoma so se jim pridružil še drugi turisti, med njimi še neki nemški turist, ki je prvi poročal o nesreči. V četrtek zvečer so bile planine zavite v gosto meglo, ponoči pa se je zjasnilo in je nastal čudovito jasen dan. Starček je bil vedro razpoložen kot vedno in ni slutil, da gre naravnost v smrt in da bo zadnjič v svojem življenju videl Triglav. Tragično naključje je hotelo, da ga je smrtni dih objel tik pred ciljem, komaj nekoliko metrov pod vrhom Triglava. Tam mu je, kakor pripovedujejo očividci, nenadoma spodrsnilo, zakrilil je z rokami, o-mahnil vznak in strmoglavil po skalovju na bohinjsko stran. Turisti, ki so bili v njegovi družbi, so s'e po prvem razburjenju takoj lotili reševanja, ki pa je ostalo brezuspešno. Popoldne, ko so se turisti vračali s Triglava, so povedali, da je reševalna ekspedici,a našla truplo ponesrečenca in ga prenesla v Aleksandrovo kočo, odkoder so ga prepeljali v dolino: in od tam z avtom v Št. Vid. Justinova prva učiteljska služba je bila v Črnomlju, potem je služboval na Preloki nad Kolpo in oskrboval pouk tudi v bližnjih Bojancih. Od tam je prišel za učitelja na Štrekljevec pri Semiču. Potem je služboval v Vremah na Krasu, odtam je zopet odšel na Dolenjsko, v Trebeljno pri Mokronogu; leta 1908 zopet na Kras v Trnje in od tam po prevratu v Ljubljano, kjer je bil dodeljen univerzitetnemu botaničnemu institutu. -o- Gadja nadloga Moravče, 16. avg. — Letos se je po moravških hribih za-redilo mnogo strupene golazni, da je ljudje že davno toliko ne pomnijo. Posebno hudo je tamkaj, kjer je kamenje zlo* Nov list V Kočevju je začel izhajati nov list "Kočevski Slovenec", ki izhaja štirikrat na mesec. Upajo pa, da bo kmalu začel izhajati redno vsaki teden. -o- Zlata maša V nedeljo 21. avgusta je darpval v Šmarju pri Jelšah -ilato mašo msgr. J. K. Vreže. —- Zlatomašnik je bil rojen v Šmarju pri Jelšah 1. 1862, v mašnika je bil posvečen 1888. Služboval je v Šmartnem pri Slovenjegradcu, v Jarenini, v Mariboru kot stolni vikar in bil leta 1899 imenovan profesorjem veronauka na državnem učiteljišču. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na doni potom pošte. Včeraj so bile naše cene: * V.Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.SS_______ 100 $ 5.00________ 200 $ 7.20........ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 $23.00........1000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50_______ 100 $ 12.25_____200 $ 30.00______ 500 $ 57.00________1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ...__________$ 5.75 Za $10.00 pošljite ______________$10.85 Za $25.00 pošljite _______________$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We-2 Ctrmak Road CHICAGO, ILL. n 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 13. septembra 193B Amerikanski Slovenec frvi in najstarejši slovenski v list 9 Ameriki. . Uitanovijea leta 1M1. ' Izhaja viak dan razun nedelj, pone-jkljkov in dnfcvov po praznikih. Izdaja in tiska! EDINOST publishing CO. Naslov uredništva in uprave: £849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon; CANAL 5544 Za čelo leW\_ 2a ppl leta Za mrt leta Naročnina j .$5.00 , 2,50 1.50 Za- Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto__$6.00 Za pol leta _3.00 Za četrt lifta_____1.75 W Številka____3o The first and the Oldest Slovene Newspaper, in Amertcc, Established 1S9L f p «3«: Iisued daily, escept Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription; For one year-- For half a year —-. For three months - _$5.00 . 2.50 - J.5C Chicago, Canada and Europe: For one year _f, $6.00 For half a year -3.00 For three months _— JL.7S Single copy___3c Popisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dsposlani na uredništvo ysaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko ▼ tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —> Rokopisov ured-pištvo. ne vrača. Enterčfl as second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. kakor tudi domačega dela Cehov in Slovakov, je izraz skupne volje češkega in slovaškega naroda; zato si iskreno želim, da bi bila trajna domovina slovaškega naroda. — Toda kakor stojim odločno za češkoslovaško republiko in sem proti reviziji današnjih mej, prav tako si želim revizijo današnjega razmerja Čehov in Slovakov." Pomen Hlinkovega povojnega političnega dela je za slovaški narod izreden, je pa torej predvsem v tem, da je dosledno in brezobzirno poudarjal prvenstvo svojega naroda in njegovih zahtev. V tem je bil do kraja dosleden, radikalen in načelen, kar je vplivalo na vzgojo slovaškega naroda, ki je po njem postal narodnostno visoko zaveden, odporen in narodnostno požrtvovalen. Pripravil ga je na dolgotrajno opozicijo, v kateri je bil večkrat tudi gospodarsko zapostavljam Njegovi konkretni uspehi niso še pred nami, postal pa je pravi voditelj naroda in zato njegov večen vzor in bo še dolgo v bodočnost "ognjeni jezik slovaškega duha". Malim narodom pa je njegovo delo in njegova neizprosna ravna pot velik zgled, kako je treba iti proti cilju. IZ GORATE COLORADE SE OGLAŠAJO Canon City, Celo. Prosim za nekoliko prostora v cenjenem listu Amer. Slovencu. Že več let smo naročniki na ta list in ga z zanimanjem prebiramo, posebno še novice iz slovenskih naselbin. Pa sem se sedaj tudi jaz namenila, da nekaj napišem. Morda bo koga zanimalo. Posebnih novic v naši naselbini za enkrat ni. O delavskih razmerah skoro ni vredno omenjati, so pač pod ničlo, kot povsod drugod. Pač pa čem napisati nekoliko o potovanju, dasi je že nekoliko pozno, pa bo vseeno bolje kot nikoli. Dne 5. avgusta smo se podali na dolgo pot pi-oti Rockdale, 111. jaz, moj sin George, Katarina njen sin Frank ter zet Mr. Adamič. Zvečer ob osmih smo se vsedli v karo in tako pričeli potova- Hlinka, voditelj Slovakov O smrti velikega slovaškega voditelja prelaba Andreja Hlinke, smo že poročali. Umrl je na dan sv. Roka 16. avgusta v Ružomberku na Slovaškem v starosti 74 let. O njem in njegovem delu se je te dni veliko pisalo. Politično delo takega človeka, kakor se nam kaže v tej prav posebni postavi, more biti ocenjevano z vseh tistih vidikov, ki jih vsak dan srečavamo pri političnih sodbah in v politični praksi. Ni naš namen izčrpen oris Hlinke-politika, marveč poudarek tiste njegove prve in zadnje pomembnosti, ki jo ima po pravici v očeh svojega naroda — po vsem tem, kar je v svoji zaneseni službi samo in izključno njemu storil in v tem je tudi za nas izredna, vzorna podoba. Če ga imenujejo slovaški posmrtni članki "veliko srce", "očeta naroda", potem vemo, da ima- ir v zgodovinskih prevratnih trenutkih, tako delam da o m za utrditev njene bodočnosti. Češkoslovaška dr-iVH i< v,»,a*l;i i/, skupnega truda, skupnega inozemskega Belleview AVe. Rockdale, 111 Vozili smo se celo noč in celi naslednji dan. Kc smo prišli v Missouri, smo tam prenočili, zjutraj smo pa nadaljevali pot proti državi Illinois. V nedeljo zvečer ob petih smo se že pripeljali na bratov dom. Koliko veselja je bilo ko smo se po več letih zopet srečali in si stisnili roke z bratom in njegovo soprogo, vam ne morem tukaj popisati. Posebno brat Tone je bil vesel, zlasti še, ker revež boleha že dve leti. — Brat in njegova soproga so nam postregli z vsem najbolj. V;im in nam pogasili žejo s hladno okusno pijačo. Ker je bilo tam jako toplo, se nam je mrzlo pivo jako prileglo. — Družbe nam pri bratu ni manjkalo, vsaki dan je kdo prišel. Tako so se sestali tam sorodni, ki njegove žene Jagodnikova družina; prišla sta tudi dva Jagodnikova zeta, ki sta bila z nami jako prijazna. Iskrena hvala vsem, bratu Tonetu in soprogi; hvala Jagodnikovi družini in zetoma Andy in Jerry; hvala Hribarjevi družini, ki so bili prav prijazni z nami in hvala hčerki za popot- V torek 9. avgusta smo se odpeljali proti Chicagi, kjer smo obiskali Mrs. Cecilijo Papež in družino. Hčerka Mary je nam pripravila prav okusno kosilo in so nam postregli z vsem najboljšim, za kar jim iskrena hvala. Hvala Mrs. Princ in Mohar, ki so sosedje, za vso prijaznost. Družina Hribar in Papeš so pred leti živele v Pueblo, Colo. — Peljali smo se tudi okolu po mestu in si ga ogledali. Reči moram, da se nam je prav dopadlo. Samo škoda, da nam je tako hitro minil čas našega obiska in morali smo zapustiti prijatelje in sorodnike, od katerih smo se prav težko ločili. Posebno hudo je bilo se posloviti od brata, ker Bog ve, kedaj se bomo zopet videli. Želim mu da bi ozdravel in da bi prišel z ženo nas enkrat obiskat v daljno Colorado. — Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam postregli in bili z nami prijazni. Veselilo bi nas, če bi vam mogli to vašo gostoljubnost kedaj povrniti. — Lahko bi še kaj napisala, pa ne maram, da bi se dopis raztegnil v neskončnost. — Pozdrav vsem, tudi uredništvu Amer. Slovenca in vsem bral, cem ter naročnikom tega Ji-sta. Mrs. Mary Koncilja in sin Joe -o- MORA SE ZVEDETI Chicago, III. Nekega dneva zadnji teden, nič hudega sluteč, jo mahnem proti šoli in že od daleč sem slišal gromeč drom, drom tadrom! Ko mislim v dvorano me ustavi vsaj meni se je zdel znan mladenič prav po starokrajski žan-darski navadi Stoj! Kar prestrašil sem se misleč, da me bo kar v verige uklenil. Ali, ko je zaslišal moj gromeči zakaj, se mi je zdelo, da so mu še bolj živci zaškrebetali, kakor meni. Kar ponižen je postal ter me prav na detektivski način odpeljal dva bloka daleč od sv. Šteana, kjer mi je razložil, da imajo Št. šte-fanski godci voje, kjer proizvajajo nove komade. Ne želijo, da bi jih kedo prej slišal, kakor na njihovem koncertu, katerega priredijo 18. t. m. No, ako ni hujšega se bova pa že pobotala, toda kratko malo nič in nič me odpravi z opombo, da naj molčim. To me je pa tako razjezilo, da tukaj javljem celemu svetu, da se gori imenovana godba pripravlja na koncert, ki bo 18. septembra v šolski dvorani sv. Štefana in pravijo, da bo nekaj takega, kar še ni bilo v tej dvorani. Kdor n6 verjame naj pra-ša istega, ki je meni povedal. N. -o- MALO SPOMINOV NA MINULO KONVENCIJO KSKJ. Cleveland-Newburg, O. Dasi je konvencija končana, mi moje misli še vedno uhajajo nazaj v Minnesoto, med prijazne rojake. — Mesto Eveleth, ni staro, je lično in snažno. Ko sem se mudil tam, sem imel priliko obiskati več rojakov po severni Minnesoti, povsod sem naletel, da imajo list Amerikanski Slovenec. K temu, kot sem izvedel, mnogo pomaga navdušena zastopnica Mrs. Ivana Nemgar in Mrs. Ivana Kastelic. Prav lepa bi na prihodnji konvenciji KSKJ, ki bo v Chicagi 1. 1942, zborovalo nad 300 delegatov in delegatinj. To so moje želje in dal Bog, da bi se uresničile. — Pozdrav vsem skupaj. J. Resnik toJnono SVETOVNA RAZSTAVA V NEW YORKU Kakor poročajo prireditelji newyorške svetovne razstave 1939., bo to največja in najbolje opremljena razstava, kar so jih kdaj priredili na svetu. V celoti so povabili k sodelovanju 65 držav in 56 s ti je življenje ogrenjeno. AmPak kaj je sovraštvo ljudi v Primeri s sovraštvom božjim? r°ti človeški jezi imaš mnogo Pfpomočkov. Zmagaš lahko v v i s srdom ljudi, ako si mo-^ in dosti prebrisan. Pogo-ma zadostuje, da se odpraviš v tuj, tvojemu sovražniku ne-kraj in varen si pred njim. 1 se Pa moreš predrzniti, da 8t(W V borbo »kom z Bogom, ne-in močnim? eno modrim Ijj1 kam naj beži grešnik, kjer ne našel že svojega sovražni- zgrabiti ^m bi ga ne mogla roka razžaljenega Bo- tol v• Je povsod Pričujoč. To azi Pravičnega, a strašno pre-esa krivičnega. reJlde.smrt- LJ'udje te ne mo-Sj vVec sovražiti, na varnem fe' se nad teboj ne mo- Vec maščevati niti najhujši trinog. Prav s smrtjo se pa šele začenja doba, ko se nad teboj osveti veličanstvo božje. Smrt izroči krivičnika brezpogojno oblasti neskončne pravičnosti, ker čas usmiljenja je končan, in usmiljenje ne miri več pravičnosti. "Strašno je pasti v roke živega Boga" (Hebr. 10, 31). Naletel boš na mnogo ljudi, ki dozdevno prav malo čutijo nesrečo krivičnih, pa je le dozdevno tako. Duša človeška je ustvarjena za Boga in se vere na njega ne more zlahka otresti. Ni malenkost za njo, ako se zaveda, da je v sovraštvu s tem najvišjem Bitjem, kadar spozna, "da je vredna srda" (Pridig. 9, 1). Vrhutega ve, da jo najvišji Gospod more uničiti, kadarkoli hoče, saj "tudi, kadar smo grešili, smo tvoja last in svesti si tvoje moči" (Modr. 15, 2). To strašno zavest, to notranjo sodbo pogubljeneja nosi vedno s seboj, kajti "kdo bi se mu u0rl in imel mir" (Job, 9, 4)? Sveti Bog hoče, da bi duševna muka krivičnega vedno opominjala, naj se spravi. Če toraj grešnik ta opomin zaničuje, o-kuša že zdaj, kako bo, ko bo pogubljen vekomaj. NOVA LADJA IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE Slika kaže, ko je bila nedavno spuščena v morje nova torpedna ladja U. S. mornarice, in sicer v Kearney, N. J. . r hur Bi ovotdi na Goriškem •■; v,? eneski. "Gazzettino" je ob- j, 11 v svoji goriški izdaji dalj-'zvleček iz neke statistične (ij|kacije o goriških vodovo-j,,' ki jo je izdala skupina nih inženerjev, organi-^v svojem pokrajinskem j irtu etični tilih Urad' P° katerega navo-So omenjeni inženjerji Pobudo za to delo rimski centralni stati- točn« 0 sedanjih vodovodnih na-na Goriškem. Obenem ob- Vojaški vodovodi V času svetovne vojne je vojaštvo na Goriškem zgradilo dva velika vodovoda, in sicer na Vipavskem in na Krasu, katerih omrežje se je raztezalo po področju 11 občin z 18.000 prebivalli. Odstotek prebivalstva, preskrbljenega z vodovodi — (44.200 ljudi, če se ne računa Gorica), se je tako povečal na 25.5%. Glede na uso- točne statistične podat-'do, ki-je doletela ta dva veli )avi^,v sv°ji publikaciji v0,i 1 P°datke o stanju tijihoVc;d°v pred letom 1919, o v0jniVj nadaljnji izgradnji po it) p er načrte za dokončno Dih p0^n° ureditev vodc-vod-Sprigf^^mov sanj c --. . pokrajini .MllJa aktualnosti tega vpra-ftekai p0snemamo iz poročila ligo*.. .Podatkov in zanimivih Že : Dec inVv u^°du ugotavlja posla kraii Wv/^Jine Caccese, da so kraški „ zelo pomanj- !e m0lpl'eskrblje»i z vodo, da Zrn * n^hovo prebivalstvo ^ Gr°m Posluževati dežnikih. j° nabira po vodnja- ke Pri °2ir Se ni niti mogo- pt« še zmerom na-ke, na cistrne in vodnja go-se iz- ka vodovoda v naslednjih dveh letih, pa pravi inž. Far-foglia: "V letih 1919—1920 je in-ženjersko poveljstvo dalo odstraniti vse vodne dvigalne naprave, vse stroje in ogromno rezervnega vodovodnega materiala v skupni vrednosti skoraj 5 milijonov lir. Deloma jih je obdržalo, deloma pa jih je 3 posredovanjem podjetij, ki so bila pooblaščena za zbiranje vojaških potrebščin, cdpro-dalo kot staro železo. Nikoli ne bo mbgoče dovolj obžalovati takega organiziranega van-dalizma, ki je v oni nesrečni dobi dovedel do razdejanja vojaških naprav, ki bi bile pač dobro služile tudi civilnemu prebivalstvu". V letu 1920 je spričo tega odstotek prebivalstva, ki je imelo na razpolago vodo iz vodovodov, spet znatno padel. -o- Povojni vodovodi Šele polagoma so bili obnovljeni in izpopolnjeni nekateri stari ter zgrajeni tudi nekateri novi vodovodi, tako da je bilo na deželi 46.459 ljudi (22.3%' podeželskega prebivalstva) znova preskrbljenih s higiensko čisto vodo. Če se o-mejimo le na podeželske kraje, ima sedaj vodo iz vodovodov vsega 73.275 ljudi 46.2% prebivalstva. Vrednost pred vojno in v vojni zgrajenih vodovodov se sedaj ceni na 9.5 milijona, po vojni pa so vodovodne naprave skupno z novim goriškim1 mestnim vodovodom z Mrzlega studenca investirali nadaljnjih 10.5 milijona lir. -o- Načrti za prihodnost Za popolno oskrbo pokrajine z vodovodnimi napravami bi bilo treba po mnenju inž. Farfoglie združiti sedanje vodovodne ustanove in konzorcije v štiri večje gospodarske enote (vipavski, soški,cerkljan sko-idrijski in furlanski konzorcij), ki naj bi zgradile vo- VODITELJ REPUBLIKANCEV 'Od -O— J ovodi pred vojno ! Hšfait0glia pa U£°tavIja v°jn0 razPravi, da so pred <>bčin a Remiju 19 sedanjih S° v mai iU vodovode, dasi ?!Hbni1(1m Pomanjkljivi in ^itiah a °dov°di so bili v Vjd Ajdovščina, Vipava, H Cjlad Vipavo, Štanjel rrkn0 ' Vrh> Idrija, Grahovo, ■ Vno V;. Lucija, Dolenje, d ^ca K°j«kem, Grgar v*i Prim- .^temtakem je te* kraSltean J kovalo 1 vodovodov del?1 zla,sti klanih6 so pokrajine. Pomanjj 'estne bile tudi goriške 3 je W°?0Vodne naprave, W*nevn77*ški vodovod da- Sk m Vo 1 1)0 600 do 800 l"hSih Torej je bil° P1*6" (o« Pim^ v°dovodi skoraj •° V Na levi na sliki se vidi John D. M . Hamilton, predsednik narodnega odbora republikanske stranke, ki si prizadeva, da pridobi svoji stranki nazaj nekaj Jijene prejšnje slave in moči. Na desni je Arch Robbitt, načelnik renuhliU-nncPV v Indiani. v ozndiu pa J. Wadsworth, poslanec iz New Yorka '23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala ,1 OPTOMETRIST J801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0S23 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah? Karambol Do hudega karambola je prišlo na državni cesti pri Notranjih goricah. Ko se je ključavničarski pomočnik Ludvik Skubic z dvema tovarišema peljal na motornem kolesu na izlet, se je zaletel vanj neki avtomobilist. Skubic je dobil precej nevarne poškodbe. -c-- Prenovljena cerkev Notranjščino božjepotne cerkve v Mekinjah so letos pre- Nov gasilski dom Kakor poročajo iz M ari bo-, ra, bodo studeniški gasilci zgradili novi gasilski dom. Dom bo lepo vrejen in bo v prvem nadstropju med drugim imel tudi slavnostno dvorano. Temeljni kamen so blagoslovili že avgusta meseca in zidava dobro napreduje. -o- Konjske dirke Kakor vsako leto, so se tudi letos vršile v Št. Jerneju na Dolenjskem velike konjske dirke. Za dirke so letos prostor posebej uredili. Med posameznimi dirkami so se vršile tudi druge zabavne točke, ki so gledalce, katerih se je nabralo veliko število, silno navdušile. -o- Nova maša V ptujski minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla je pred kratkim opravil prvo sv. mašo aovomašnik minoritskega reda p. Gavdencij Golob, iz odlične Golobove družine v Podvin-cih. , v * -o- Širite amer. slovenca Kramer Construction Co. Zidarji in splošni pogodbeniki To podjetje se vam priporoča za dviganje in prenavljanje hiš. Nobeno delo ni premajhno. 4919 So. Karlov ave., CHICAGO, ILL. Tel. LAFayette 2401 ZAHVALA Joliet, III. Spodaj podpisana se najlepše zahvaljujeva vsem prijateljem in sorodnikom, ki ste nama priredile "suprise party" k najinemu rojstnemu dnevu. Še posebno hvala družinam J. Kczlevčar in L. Muren, ki so se toliko potrudili. Torej še enkrat srčna hvala vsem, za vse, kar ste storili nama. Ob priložnosti sva Vam z veseljem pripravljena za uslugo! Frank in Josephine Zelko Najpripravnejši SSgj^SH^BBEPBSgSiMBBaiitMMPl 1— MOLITVEN 1K ZA AMERIŠKE v SLOVENCE JE: ^ SLAVA MARIJI (Spisal P. K. Zakraj^ek.) Tiskan v mastnem tisku, kakor so te dve vrste v okvirju. Društvo S§| sv. Jožefa 1 ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od lo. tlo 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za- mladino. Lawrence Leskovec, preds. Frank Matoh, podpreds. John Pezdirtz, tajnik, 16921 St. Clair Ave. John Omerza, blagajnik John Trček, boln. tajnik isa^BaieeeEEesi' Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; križev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, Id jih rabijo društva pri skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik. v Molitvenik je vezan na tri načine in stane: Vezan v umetno usnje, zlata obreza............$1.00 Vezan v pristno usnje trde platnice, zlata obreza ..................................1...........$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza ..............................................$1.50 Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo Selite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah. Naročila sprejema; i; | f| Knjigarna Amerikanski Slovcnec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 4 •AMERIKANSK! SLOVENEC Torek, 13. septembra!^ "A NJEGA NI..." FRANC KOLENC — POVEST IZ SVETOVNE VOJNE. ■ — Čez eno uro se vrnem — se je obrnil k vojakom. — Ostanite tukaj! Ujetnika čuvajte! Ako se kdo približa, storite z njim, kakor smo s tem postopali. Streljati smete samo v slučaju, ako bi vas napadla večja posadka . . . Izginil je v temi. Stopal je počasi in tiho. Cez dobre četrt ure je prispel na konec gozda. Pred seboj je zagledal svetlobo, ki je prihajala skozi okna — Častniška baraka. Obstal je in se razgledal krog sebe. — Straže ni videti. Previdno se je plazil proti baraki. Stisnil se je k steni. Iz barake se je slišala glasna govorica. — Posvetujejo se. , ■ Uho je pritisnil na steno. — Topovi so dobro rešili svojo nalogo — se je slišalo iz barake. — Patrola — je nadaljeval drug glas — ki se je ravnokar vrnila, je javila, da je naspotnikov tabor zelo razdejan. Med moštvom vlada popolna zmeda. — Položaj treba izkoristiti — se je o-glasila tretja oseba. — Nasprotnik je utrujen in preplašen. V slučaju napada bomo imeli z njim lahek posel. Sečko je napel ušesa, da bi ujel vsako besedo. V trenutku ga je premotil ropot. Prisluhnil je. Nekdo se je bližal. — Straža — mu je rojilo po glavi. — Ako me dobi, sem izgubljen. Ozrl se je krog sebe. Za hrbtom je zagledal debelo drevo. V trenutku se je vle-gel in se splazil k drevesu. S puške je snel bajonet. Koraki so se bližali. Leno je korakal vo-^jak ob baraki. Podporočnika ni opazil. — Hvala Bogu! — si je oddahnil častnik, ko je odšel stražnik mimo. Nekaj trenutkov je še počakal, potem pa se je splazil na prejšnje mesto. — Ne! — je bilo prvo, kar je slišal. — Da! — je nasprotoval nekdo razburjeno — To je neumnost! — Ni res! Vojska je spočita, zato bomo jutri zjutraj napadli nasprotnika. Topni-čarjem naročimo, naj oddajo zjutraj točno ob devetih iz vseh topov strel. To povzroči v nasprotnem taboru zmedo. Med tem naše vrste navalijo na strelne jarke in še preden se nasprotnikova vojska zave, kaj se je zgodilo, bodo jarki zasedeni... Glas je utihnil. — Glejte, da bo vse pripravljeno! — je dejal končno. — Lahko noč! — Tako! Sedaj pa vem vse — si je dejal Sečko. Splazil se je v gozd, tam se vzravnal in hitel k tovarišem. — Tukaj sem! — se je oglasil še preden so ga ti opazili. — Je vse v redu ? — je takoj nato vprašal. — Da — je odvrnil Štefan. Hitro se je preoblekel in se potem obrnil k ujetniku. — Ti greš z nami, toda ne boj se! Ne bomo ti storili nič hudega. — Počasi in tiho naprej! je velel moštvu. Posadka se je zganila in izginila med drevjem v smeri, kakor je prej prišla. XVII. / / *k - — Prevaril nas je — se je jezil general in se vprašaje oziral po častnikih, ki so stali krog njega. — Jaz pa mislim, da tega ni storil — je odvrnil major Kerepeš. — Glejte, ob sedmih je že — je zopet povzel besedo komandant. — Že zdavnaj bi se moral vrniti. — Morda je v gozdu zašel — se je oglasil Griinwald — in se je radi tega zamudil. General je odkimal. — Najbrž ga ne bomo nikdar več videli. — Do sedaj je bil vendar dober vojak! — je menil Nagy. — Res! Zadovoljen sem bil z njim. Vkljub temu pa mislim, da nas je opeharil. — Zakaj pa bi to storil? — je vprašal Kerepeš. — Hm! Ali si pozabil na oni večer. — Kaj, radi tiste malenkosti bi se spozabil? — Ali niste videli, kako je bil ogorčen ? Nekateri častniki so prikimali. — Sedaj se je maščeval. Deset najboljših vojakov si je izbral in sicer same Slovence. Gotovo je prestopil z njimi k Rusom. — In nas izdal? — je vprašal poročnik Hunfalvy jezno. — Vražji Slovenec! — je siknil skozi zobe Kerepeš. — Izdajalec! — je zašumelo med častniki. Sečka radi slovenstva nikdar niso ljubili, sedaj pa so ga začeli naravnost sovražiti. — Glejte, glejte! — je pokazal proti gozdu kapetan Weiss. — Patrola se vrača! — je vzkliknil Kerepeš. — Dvanajst jih je — je pripomnil Griinwald. — Morda imajo ujetnika. — Prezgodaj smo obsodili Sečka. General je molčal in gledal. Medtem se je podporočnik približal k častniškemu zboru. Stopil je pred generala in ga pozdravil. — Gospod general, vrnili smo se. Bil je zasopen in je le težko govoril. — Ali ste imeli kak uspeh? — je vprašal komandant. — Gospod general, za dolga pojasnila ni časa, zato dovolite, da takoj povem, na kaj se moramo pripraviti ... Ob devetih se vsuje na nas vsa sovražna sila. Častniki so se spogledali. — Kako to veste? — je zopet vprašal general. — Gospod general — je odvrnil z odločnim glasom podporočnik — povedal sem, da imamo malo časa na razpolago in bi radi tega pojasnjevanje lahko izostalo. Ako pa hočete vedeti, vam povem, da sem prisluškoval razgovoru ruskega častniškega zbora. Spotoma smo ujeli tega vojaka. Izprašal sem ga o vsem, kar mi je bilo potrebno. Nato sem se preoblekel v njegovo obleko in se prikradel k baraki ruskega častniškega zbora. Za trenutek je prenehal, da bi si oddahnil. Častniki so nepremično zrli vanj. (Dalje prih.) Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za L1939 sprejemamo do 1. novembra 1938 Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim domačim, ali prijateljem in znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotovini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koltdar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO In vse druge dele »veta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava slovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Knjigarna imerikanski Slovenec wpa program rekreacije V polnem RAZVOJU To poletje 40,000 delavcev na polju rekreacije (ljudske zabave in zdrave vporabe prostega časa vodi pet mtfjonov ljudi sirom Amerike v raznih prosto-časnih delovanjih, kakršna so dramatika, plesanje, žogomet, glasba, pletenje, javni nastopi narodnostnih skupin in mnogo drugih. Izmed onih, ki se vdele-žujejo programa, 40 odstotkov tvorijo odrasli ljudje. j Takorekoč je ni vrste zdrave 'telesne, socijalne in kulturne rekreacije, ki bi se ne izjavala potom teh WPA projektov. V ka-teremsibodi mestu, ki naj služi za primer, utegnejo biti kasno popoldne igre na baseball, tennis in plavanje. Znotraj v sobi fantički in deklice utegnejo igrati checkers ali pingpong; v drugi sobi mladeniči in dekleta utegnejo imeti vaje za igrokaz oziroma se učijo plesnih korakov. Tu skupina umetniško nagnjenih ljudi riše model v risalnem razredu.'tam skupina žensk prede preproge. Na črni deski je vabilo za ples pod milim nebom, na katerem bo sviral WPA plesni orkester. Tam utegne biti tudi naznanijo za "pageant", katerega se vdeležijo WPA izvež-bane skupine. Šolski bus se utegne vračati iz okolice, napolnjen z otroki, ki so se dan pozabavali v WPA podnevnem taboru sredi gozdov. V večjem mestu utegne program biti mnogo bolj ambicijo-zen. Meseca maja tega leta se je v Denver, Colorado, obdržal "četrti letni mednarodni ljudski festival". Za svoje geslo je rabil besede pesnika Walt Whit-man-a: "Slišim Ameriko peti". 500 ljudi se je vdeležilo tega festivala in ti so zastopali 33 raznih narodnosti, klubov in društev. Meščanski odbor, ki je bil pokrovitelj nastopa, je bil sestavljen od delegatov iz 23 soci-jalnih in prosvetnih organizacij. WPA rekreacijski delavci so aktivno vodili posamezne skupine in celo leto pred festivalom se je potrosilo z učenjem, pripravljanjem in vajami. Vsak inozemski konzul v Denver ju je bil interesiran za ta nastop. Na dan festivala se je množica 8,500 gledalcev gibala po srednji poti mimo ameriške ko-lonijalne kotaže, švicarskega šaleta in meksikanske vaške koče. Ob obeh straneh srednje poti so stojnice razkazovale vzorce rokodelstva raznih narodnosti. Skupine mladih ljudi v narodnih nošah plesale so staro-krajske plese. Formalni program se je vršil v starogrškem gledališču. Obstojal je iz ljudskih plesov, petja in nenavadne instrumentalne glasbe. Vključeval je točke, ki segajo nazaj v preteklost ameriških Indijancev, Španjcev, Angležev, Švedov, Črncev, Dancev, Mad j arov, Nemcev, Švicarjev, Mehikan-kancev, Italijanov, Čehov in ameriških pijonirjev, kateri vsi so bili prispeli h kulturi pokrajine. Petindevetdeset odstotkov rekreacijskih delavcev na WPA programu je povzetih iz relifnih seznamov. Več kot tretine izmed njih ima visokošolsko izobrazbo in skoraj vsi so dovršili srednje šole ali še več. Mnogi izmed njih so mladi profesijonalni ljudje, ki niso imeli nikoli še prilike izvrševati svojo stroko. Odkar je program začel, so vsi izmed njih dobili poduk in izkušnjo v vodstvu rekreacijskih delovanj otrok in odraslih. Ker WPA rekreacijski program je bil tako navdušeno sprejet od tolikega števila ameriškega ljudstva, imajo mnoge občine stalno določbo v svojem programu za organizirano pro-stočasno delovanje. Vsled tega mnogo tisoč WPA rekreacijskih delavcev je dobilo stalne službe pri mestnih in okrajnih rekreacijskih komisijah in departmen-tih za parke. Da se človek vdeleži WPA rekreacijskega programa, ni treba biti na relifu. Vsakdo v Združenih državah, ki bi se rad pridružil katerikoli vrsti ljudske zabave, naj pokliče WPA glavni urad v dotičnem kraju. Pisano polje J. M. Tronk Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške. ! Kranjsko-SlovenskaB^ Katoliška Jednota i Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 45. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%. K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 43-letnega obstanka $6,500,000.00. ! GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" j Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- j j ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se ( » lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni | in onemoglosti K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do j . 1 - _ — i _ 1__! _ ___' 1____ -_ J _ 1 C. 1.4- Vn..n»ma svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot Če še nfti član ali članica t« mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 59 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. Antisemitizem. Da obstaja "judovski problem", o tem ni dvoma. Ako se ne rešuje pravično in pravilno, bo krivda pač na tem, da se problem ne pojmuje pravilno. Problem1 je tu, antisemitizem sam ne sebi ne bo rešil problema, problem pa tudi ne bo izginil, ako bi izginil antisemitizem. Ker problem obstaja, se mora svet z njim baviti, in če se piše o problemu, to na sebi še ne znači nobenega antisemitizma. Morda smo res Slovenci na problemu malo udeleženi. Število Judov je majhno. Vsaj dnevno pa postaja večje, in v Ljubljani so pisali tudi o —' problemu z Judi. Tudi g. Grill piše v "Napredku" bolj o antisemitizmu, ne o problemu. Kmet je anti-semit, meni, ker se je tega na-lezel v cerkvi. Judje so umorili Kristusa,toraj je verni kmet antisemit. Hudo naivno. Inteligenca se je antisemitizma .nalezla na Dunaju, pa je prišel Cankar in socialde'm'okracija in izdrli so mu želo. Ali je Cankar zagovarjal filozofijo Spinoza? Kaj pa, ako je ta filozofija zmotna? Ali bi ne bilo dobro malo antisemitizma, da bi se zmota ne zagovarjala in širila? Kot človek sta bila oba Juda, Spinoza in Heine, dobra, in pohvala bi bila na mestu, in nobenega antisemitizma ni treba. Ampak vsaj pri filozifiji Spinoza je treba malo antisemitizma, ker je pač ta filozofija zgrešena, in naj jo zagovarja Cankar ali hvali kak svobodomiselc. Prav tu smo na pravem antisemitizmu. Na duševnem polju je judovstvo igral? važno in pogubno vlogo in jc še igra. Prav socialitično in svobodomiselno dejstvo je pod vplivom te vloge. Naravno, da so-cialdemokracija ne bo' antise-mitska, ker živi le od duševne hrane, kakršno so ji dajali in ji še dajejo svobodomiselni Judje. Niso bili in niso edino-!e le Judje, priznam, ampak važno vlogo igrajo pri tem. Če ta duševna hrana (svobodo®- selstvo vseh vrst do komu* zma) ni zdrava hrana, ni®* sebi resnice, ali more biti a lavstvu pcmagano, če se z 11)0 duševno hrani, če ne pozna antisemitizma? Gospodar^ strani judovskega vpliva nl ne omenjam, ampak celo ® ^ Slovenci se 'je pričel pojav ta "problem", gotovo ne le ra- di kislih kumare ali Pa3]'. dni. Kako bi svobodomis^ mogli biti kaki razumni ant^" miti, ko črpajo skoroda ^ duševno hrano le iz svobodomiselnih judovskih skled? Ako^ gospodarskem polju hočete ti le pri lopatah, ko si bo Jud izbrati mesto za mizo, znal svo- bodno vam, bodite debeli fi^ miti, socializem vam bo Pa ' težkih lopatah malo Pomag^' Prav ' v prvi vrsti Judu J prav, ako ste debeli nasproti' ki celo zdravega antise®1' zma. BLISK GA JE OZDRAVI Nekemu 24 letnemu dončanu se je pred vec Lou-neg° šestimi leti pri neki nogo®1 0 tekmi primerila nezgoda, ^ voljo katere mu je ostala noga mrtvoudna. Mladi se je moral opirati na Pa kajti noga ni nosila telesa- ^ Med hudimi nevihtam1' Angliji- se izlet"' so divjale mladi mož zatekel pod dr«vo mladi mož, ki je bil na V dre je treščilo, blisk je oplaz'1 di^Waltersa, kakor se mladi mož. ta- itnen^ Sedaj opisuje svojev jtsto1« obč»' šinil« ščemeči in obenem vroči tek, ki ga je imel, ko je strela vzdolž njegove • noge. Ko se je Walters od strahu, je začudeno u£ t vil, da mu je mogoče sta i ^ iej nogi, ne da bi se opira . palico. Nogo je lahko gi^1^ mili volji in je odšel tako di domov. Zdravniki, ki preiskali, menijo, da ni & c čeno, da je električni llCia ozdravil mrtvoudno nog0. -u-- Oglasi v Americans1. Slovencu imajo vedn« M. Klarich in sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS (Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki 3121 S.ParnellAve* CHICAGO, ILL- Tel. CALumet 6509 r5t Prevzemamo vseli * stavbinskih del, novih trgovin, tovarn, šol, 1 kakor tudi razna Pop.raLjj. in modernizacije starih ^ Osebno nadzorujemo naše delavce in vse n arrt" delo popolnoma gara1 mo za kakovost in s' oli^' računa nost. — Nasvete, Pr0 ne in načrte dajemo zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, naše IME je vaša garan cija. . a P. S.: Danes je ca8' j gradite! Zakaj bi P'aC^ t najemnino — ko niofe_ istim denarjem odp'a t. ti novo hišo. Vse inf°r" cije na zahtevo. TA NOVI SLOVAR ■m a1 ima posebno poglavlje o afflen Jj gleščini. Slovar je priredil znani profesor J. Mulaček, & ]'e več let v Ameriki. — Knjiga i1®8 strani. CENA: . jO Trdovezan v platno-- j Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na: Knjigarna Amerikanski Sloven^ 1849 West Cermak Road, Chicago, lllino^ Broširan mehko fif 'i