THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI. v ' Geslo« Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 * GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI.IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of fomr Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 28. CHICAGO, ILL., PETEK, 10. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 10, 1928. LETNIK XXXVII. ANGLEŠKI PODKONZUL V MATAGALPI PROSIL ZA POMOČ, KER MESTO OGROŽAJO SANDINOVI UPORNIKI. — UPORNIKOM P.OMAGAJO SKUPINE BANDI-TOV IZ HONDURASA. Managua, Nicaragua. — Stric Samovo vojaštvo bo imelo še dovolj opravila, predno bo dovršilo svojo policijsko službo v Nikaragui, kjer preganja upornike, katerim poveljuje general Augustino San-dino. Združene države so zdaj tako daleč posegle, da jim ne kaže drugega, kakor započeto delo dokončati. Kakšen odgovor bodo dobili senatorji, ki zahtevajo pojasnila o tej zadevi, še ni znano. Znano pa je, da je precejšnje število takih v obeh hišah zbornice, da se strinja z vsem, kar podvzame administracija. Če bodo ti zmagali. potem bo seveda pri starem ostalo, padle bodo še žrtve. za stroške bodo pa že skrbeli davkoplačevavci. Poročilo pravi, da Sandino- vi uporniki ogrožajo mesto Matagalpa, ki je 90 milj oddaljeno od Manague. Tamkajšnji angleški podkonzul, Alexander Potter, prosi oblasti ameriškega vojaštva za pomoč, oziroma, za zadostno število čet, da bodo čuvale nad interesi last- veHk^h v- -j 1 j' 5 i* Iv'iVr pridelujejo kavo. Nekatere so uporniki že napadli in pobrali vse kar jim je prišlo pod roko. Uporniki so se polastili lastnine nekega dentista v Matagal-pi. ki ima tudi velika zemljišča, njegovega brata so pa u-grabili, zahtevajo $1000 odkupnine. Sandino je tudi zasedel farmo angleškega pod-konzula. Radi teh torej, se vojake Zed. drž. pošilja v nevarnost. Število upornikov ne bo nikoli znano, to pa vsled tega, .ker se z vsakim dnem spreminja. Kakor so ugotovili, dobiva Sandino pomoč — enkrat več, drugič manj, iz Hondura-sa, Salvadorja in Guatemale. V vseh teh krajih je vse polno takih ljudi, ki so že od mladih let navajeni na boj in rop, to je njihov posel. Hondurska vlada si prizadeva, da bi preprečila organiziranje teh band na svojem ozemju, a kakor zgleda, je brez moči. -o- BOJI V MEHIKI. vukičevič resigniral. Boji med skupino pristašev Davidovičevih demokratov in med Vukičevičevimi radikal! niso izostali brez posledic. —0- ' Belgrad, Jugoslavija. — V sredo ob 11. uri dopoldne je jugoslovanski ministrski predsednik Vukičevič obvestil kralja Aleksandra, da s svojim kabinetom odstopi. Bilo je kaj takega pričakovati, kajti lahko si mislimo, da pri takih razmerah Vukičeviču ni bilo mogoče zdržati. Opozicija, to so Davidovičevi demokrati, so na vse mogoče načine spodkopavali tla vladi. Sovraštvo demokratov je prikipelo do vrhunca, ko so te dni zahtevali, naj zunanji minister Marinkovič odstopi. Zahtevali so tudi, naj odstopijo tisti demokrati, ki so z radikali formirali koalicijsko vlado. Kralj je dal razumeti,! da je najboljše, če se vlada popolnoma reorganizira. Ko je kralj sprejel resign a-cijo, je Vukičevič obvestil predsednika parlamenta in časniške poročevalce, da on ni več na čelu vlade. Neki ameriški poročevalec, ki se je mudil v Jugoslaviji, pravi v svojem poročilu o jugoslovanskem kralju Aleksandru, da je on vladar v .Jugoslaviji in danes ni vladarja v Evropi, ki, bi imel toliko besede pri vodstvu vladnega krmila, kakor ga ima on. Zanima se za vsako malenkost in je vseskozi demokratičen. Njemu je vseeno, kdo pride k njemu — najbolj ubožni kmet ali največji gospod, z vsakim govori. Rad hodi na lov; mnogokrat v družbi kmetov ali meščanov. GUVERNER SMALL ZOPET KANDIDIRA. Springfield, 111. — Gov. Len Small, kateremu se bliža h koncu drugi termin kot guverner države Illinois, je izjavil, da bo tudi v tretje kandidiral. Primarne volitve se bodo vršile meseca aprila, ker ima velijo pristašev v republikanski stranki, upa na zmago. demokracija v italiji obsojena na smrt. izpoved zaročenke harry hilla, Precejšnje število mož je bilo ubitih na obeh straneh, ko so se zvezne čete spopadle z uporniki, ki so razstrelili železniško progo. Mexico City, Mehika. — Te dni je prišlo parkrat do spopada med mehiškimi zveznimi četami in uporniki. Poročilo pravi, da je padlo precejšnje število mož na obeh straneh. Uporniki so tekom tedna dvakrat napadli vlak na Guadala-jari in Manzanillo progi. V enem slučaju so progo z dina-mitom pognali v zrak. Upornikov je bilo veliko število. Vojakom je prišlo pet napadalcev v roke, katere so na mestu u-strelili. General Escalante, po-veljnik zveznih čet, je bil težko ranjen. Mehiška vlada je dobila iz * Združenih držav letala, s katerimi preganja upornike/ Priznala je, da je bila s Har-ryjem v družbi tisti dan, ko je bila .Mrs. Hill umorjena, ni pa opazila ničesar nenavadnega pri njem. —o— Ottawa, 111. — V torek je bila pozvana kot priča Alice Sawyer, zaročenka Harry Hil-la, ki je obdolžen, da je umoril svojo mater, katere truplo je bilo najdeno v kleti zakopano. Miss Alice je izpovedala, da je bila v Harryjevi družbi 4. avgusta 1927, to je dan, na katerega sodijo, da je bil izvršen umor. Rekla je, da ni na Har-ryju zapazila popolnoma ničesar, s česar bi lahko sklepala, da ima kaj nad seboj. Nato je tudi potrdrla, da je bila naslednje dni večkrat v njegovi družbi. ' Austin Hart, prijatelj Har-ryja je izpovedal, da je 13. avgusta Harry igral v nekem; lokalu s kockami, kjer je zgubil ves denar. Proces, za katerega vlada veliko zanimanje, se zdaj bliža h koncu. Zaslišan bo še Harryjev oče. Mussolini izdelal nov načrt za popolno uničenje demokra-tizma v Italiji. — Splošne volitve odpravljene. — Število poslancev bo zmanjšano. Rim, Italija. — Veliki fašis-tovfiki svet italijanskega ministrskega predsednika Benito Mussolinija, ki obstoji iz 25 članov in uključuje ministre, podtajnike in druge odlične fašiste, je na seji, ki je trajala vso noč, obsodil demokracijo v Italiji na smrt. O demokratski vladi v Italiji ,ni več govora — splošne volitve so odpravljene. Vlada v Italiji je — Mussolini. Natančni program novih na-redb še ni znan. Objavljen bo po 20. februarju, ko bodo na seji ministrskega sveta pritisnili pečat smrtni obsodbi italijanskemu demokratizmu. Odpravljeno bo vsako politično strankarstvo in politične kampanje bodo brez pomena, tako tudi seje strank — ker strank v Italiji več ni — fašizem je vse — Mussolini je vlada. Število poslancev se bo zmanjšalo od 558 na 400. lindberghThavani. ABRAHAM LINCOLN. MORSKI ROPARJI UMORILI t 300 OSEB. Hongkong, Kitajsko. — Na južnovzhodnem delu Hainan otoka, so kitajski morski roparji pomorili tri sto oseb, misijonarjev in trgovcev z njihovimi * družinami. Mesto Ling-shui so popolnoma oplenili, in ga zažgali. Več oseb so tudi ugrabili in jih odvlekli seboj. zahtevajo smrtno kazen za hickmana. Abraham Lincoln je bil rojen dne 12. februarja 1809 na farmi v bližini mesta Hodgenville, Ky. ,Iz preprostega kmečkega dečka je postal predsednik Združenih držav. Izvoljen je bil na to mesto v kritičnem času, a mož je z jekleno voljo rešil državno edinstvo in zadal smrten udarec si fnosti. Ob ugodnem vremenu je Lindy odletel iz Haiti proti Kubi; šest letal ga je spremljalo. Port-au-Prince, Haiti. — Col. Charles A. Lindbergh, je v sredo zjutraj odletel od tukaj proti Havani, Kuba, kjer se vrši panameriška konferenca. Razdalja od tukaj do Ha-vane znaša 750 milj. S prihodom v Havano, je Lindy sijajno končal svojo nalogo in se bo vrnil domov v Združene države, kjer bo nekaj časa počival. „ Ko se je "Spirit of St. Louis" dvignil v zrak na tukajšnjem letališču, ga je obkolilo šest letal, ki so se istočasno dvignili in Lindyja nekaj časa spremljali. Ko so v Havani zvedeli, da pride Lindy, so pozabili na vse drugo in se pripravljali na dostojen sprejem. Veliko je bilo navdušenje, ko so ga v sredo popoldne ob 4. uri zagledali v daljavi. V naslednjem trenot-ku je pa že bil med njimi. Pristal je na Camp Colombia vojaškem letališču, kjer so ga veličastno sprejeli. Pri sprejemu je bilo poleg kubanskih višjih častnikov in drugih odličnih mož, tudi precejšnjo število ameriških turistov,' ki se nahajajo po bližnjih letoviščih in so prišli v Havano le z namenom, .da vidijo Lindyja. KRIŽEM SVETA. — Oslo, Norveško. — Tukaj se nahaja Umberto Nobile, italijanski graditelj aeroplanov, ki pripravlja vse potrebno za nameravani polet na severni tečaj. Spremljali ga bodo Norvežani. — Washington, D. C. — Lansko leto se je iz Amerike izvozilo veliko več svile, kakor leta 1926. V enajstih mesecih leta 1927, je'znašal izvoz svi-j le $1,107,000 leta 1926 pa v' istem razdobju le $981,000. j — Washington. D. C. — V j Waukegan, 111., bodo imeli no-! vo poštno poslopje, ki bo stalo j $335,000. Predložen je kongre-! su predlog za kritje stroškov. | — Varšava, Poljsko. — Štir-1 je banditi so ubili družino oh-1 stoječo iz petih oseb; neki: častnik je po noči prišel napa- j dalcem na sled in vse štiri ubil.1 — Dunaj, Avstrija. — Tu-i kaj se nahaja ameriška plesal-1 ka, črnca. Josephine Baker.' Mestne oblasti pa niso dale ' dovoljenje, da bi smela nasto-1 pati v .gledališčih. Skupina budimpeštskih denarnih mogotcev je pa z njo sklenila po-godfro, da bo plesala mesec dni, za $10,000. | -«- London, Anglija. — An- j gleži so se kaj kmalu naveliča-1 li novih plesov, kakršne pleše- 1 jo v Ameriki. Zdaj se vračajo nazaj na stare valčke in polke. Celo mladini so stari plesi bolj v v vsec. — Syracuse, Kans. — J. W.| Steever, star 73 let, urednik nekega tukajšnjega lista, se je zdaj na starost začel učiti stenografije, Pravijo, da za učiti človek ni nikoli prestar. Grozijo z umorom sodnika in porotnikov, če bo mladenič na smrt obsojen. —T Oblasti dobivajo pisma od ljudi, ki zahtevajo, da se ga na smrt obsodi. —o—_ Los Angeles, Cal. — Policija je vznemirjena, ker so nekateri dobili grozilna pisma, v katerih neznanci grozijo z u-morom sodnika, porotnikov in pr6sekutorja, če bodo obsodili na smrt Hickmana, ki je umoril 12 letno Mariano Parker. Sodišče je močno zastraženo; porotniki so tudi ponoči tam. Grozilno pismp je tucti dobil okrajni pravdnik Asa Keyes, v katerem mu grozijo, dtvga b do ubili in hišo z dinamitom pognali v zrak. Oblasti prejemajo vsaki dan po več pisem, v katerih zahteva ljudstvo, da se mora mladeniča obsoditi na smrt. Dr. Edward Huntington Williams, specialist, je izpovedal. da je popolnoma prepričan, da je Hickman pri zdravi pameti in je dobro vedel kaj dela, ko je umoril deklico. -o- padec norveške vlade Iz Jugoslavije* VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA; TRI OSEBE TEŽKO, 17 LAHKO RANJENIH; ŠKODA JE CENJENA NA VEČ MILIJONOV DINARJEV.—DRUGE ZANIMIVE VESTI. Z letališča se je Lindy peljal z avtomobilom v predsednikovo palačo, kjer je bil spre« jet od predsednika in povabljenih gostov. Samo enajst dni je bila na površju delavska vlada na Norveškem. Oslo, Norveško. — Norveški prvi delavski kabinet . je po enajstdnevnem obstoju padel. Levica in poljedelci so privedli do padca, ker ga niso podpirali, ko je prišlo.do glasovanja za zaupnico. Voditelji meščanskih strank so silno nasprotovali smernicam novega kabineta, katerega so smatrali kot nesposobnega. -o- $5,000 NAGRADE ZA ROPARJE, ŽIVE ALI MRTVE. Chicago, 111. — Chicago Federation of the Illinois Bankers' Association je razpisalo $5,000 nagrade tistemu, ki pripomore, da bi prišli v roke pravici bančni banditi, ki so 31. decembra napadli Ravens-wood National banko in odnesli $80,000. -o- SMRT STARE POTOVALKE. Phoenix, Ariz. —- Tukaj je na-gloma preminula 82 let stara potovalka, Miss Miller, ki je obkrožila zemeljsko oblo 32 krat in se lansko leto spomladi vrnila z zadnjega potovanja. Miss Miller je potovala od leta 1874 neprestano. Le malo krajev je na svetu, katere bi ta ženska ne bila obiskala. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Nesreča radi malomarnosti. Iz Velikega Bečkereka poročajo: Na novega leta dan se je na progi Kničanin-Perlez dogodila železniška nesreča,- pri kateri so bile tri osebe težko ranjene, 17 pa lahko. Od prvih treh sta dve osebi umrli. Materialna škoda znaša Več milijonov dinarjev. Preiskava je dognala, da so nesrečo vsk-d malomarnosti zakrivili železniški uslužbenci. Postajenačel-nik Kosta Anastazijevič se je celo Silvestrovo noč zabaval in je šele zjutraj prišel domov v Kničanin. V uradu ga je premagal spanec in zato ni železniškega osobja obvestil, da je treba tovorni vlak, ki pride iz Velikega Bečkereka, pridržati v Kničaninu, kjer bi se imel križati z novosadskim osebnim vlakom. Premikač Kosta Di-mitrijevič je sicer vedel za to. vendar pa je pustil, da je tovorni vlak odpeljal proti Per-lezu, ne da bi vprašal postajo Perlez, če je proga prosta. ?tef;vrA Ot*škm-?č, posluj.načelnik v Perlezu, je tudi po prečuti Silvestrovi noči počival v svojem stanovanju ter določil za službo prometnega uradnika Franca Plevel j a. Ta se ni prav nič brigal za prometne £iožnosti, marveč je pustil, da je osebni vlak odpeljal proti Kničaninu. Pet minut kasneje sta tovorni vlak in novosadski osebni vlak trčila skupaj. Poleg že omenjenih človeških žrtev sta popolnoma razbiti obe lokomotivi in dva osebna vagona. Policija je aretirala postaje-načelnika Kosto Anastazijevi-ča in Štefana Oreškoviča. dalje uradnika Franca Plevelja in premikača Kosto Dimitrijeviča ter vse štiri izročila državnemu pravdništvu v Pančevu. Berač — ropar. V Temerinu v Bački je kmetica Roza Girizda skupila za dva prašiča 1800 Din. Denar je' spravila v omaro. Popoldne je šel njen mož z doma in žena je ostala sama doma. Proti 4. uri je prišel v hišo nek berač in prosil za dar. 2ena je iskala v žepu drobiž, v tem hipu jo je pa berač zgrabil za vrat," jo vlekel v sobo in ji grozil z nožem. Zahteval je denar. Žena je vpila in mu obljubila ves denar, samo da jo pusti pri življenju. Dala je nato beraču 1800 Din, s čimer pa ta ni bil zadovoljen in je preiskal vso sobo. Ker je bilo iskanje brezuspešno, je udaril ženo s pestjo po glavi, da se je onesvestila, ter izginil. Orožniki, katerim je žena celo 'zadevo ovadila, iščejo sedaj roparja. -o- Grozna smrt štiriletnega otroka. V Zagrebu" se je pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje štiriinpolletnega otroka. Žena strojnega ^Ijtir čavničarja Franja Šestana je prala. Ko je kuhala perilo, se je za trenutek odstranila. Ko se je vrnila, je začulp obupen i krik svoje štiriinpolletne hčer-! ke, ki se je v razposajenosti vsedla v umivalnik, poln vroče vode. Mati je hitro potegnila otroka iz nevarne kopelji ter ga naslednje jutro prinesla vsega opečenega na pregled zdravniku bolniškega zavarovalnega urada. Ta je odredil, da naj se otrok prenese v bolnišnico, toda tu ni bilo prostora zanj. — Šele na ponovno zdravnikovo zahtevo je bolnišnica sprejela otroka, toda bilo je že prepozno, kajti otrok je kmalu zatem v strašnih bolečinah umrl. -o- Značilen dogodek v Trbovljah. Delavka Pepca U. v Trbovljah živi doma v razmerah, v katerih pač žive delavske družine v revirjih. Ker je v blagoslovljenem stanju, je umevno, da niso njeni starši nič kaj veseli pričakovanega družinskega prirastka, ker imajo sami kopico lastnih otrok. Sledili so prepiri, ki so šli Pepci tako k xr-tu, fij- jxj sklewihi i'c> \ S^o. j V četrtek. 5. jan. opoldne je to | grožnjo deloma izpolnila. Sto-; pila je na skalovje, ki štrli iz j vode ter tam obstala. Skoro ! dve uri je čakala na skali in se pripravljala, da skoči v vodo. Ta čas so se nabrali na obrežju in na mostu razni suroveži, ki so zbijali na njen račun razne ' šale, ne upoštevajoč razpolože.-I nja delavke. Ko jo je hotel j avtopodjetnik Jože Zemljan rešiti iz skrajno mučnega položaja, je dekle skoč^o v vodo. Zemljan ji je vrgel s skale vrv. katere se je dekle oprijelo, nakar jo je Zemljan potegnil na suho. Za brezsrčnost gotovih ljudi je značilno tudi dejstvo, da ji gospodinja v bližnji baraki niti dovolila ni. da bi se dekle ogrelo in je to storila šele na splošno zahtevo občinstva. -o- Umrla je na Ižanski cesti v Ljubljani gdINOST POBLISHIaG CO. Hltitov utPtfciStv* in oprave: 1M9W. 22nd St., Chicago, 111. T&toa: CANHL 0098 Za ta Za Za celo Mo Za »c? iefe Nlrofeina: 45.00 . 2.50 ICando ia Erropo: yinft ____3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. • Established 1891. Issued daily* except Sunday, Monday and the day alter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L " Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year 45.00 - 2.50 For half a year--- Chicago. Canada and Europe: For one year - ____$6.00 For half a year_____3.00 POKOR« —Številka poleg vašega naslova na listu znači, 'do kedfi) imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listu. ____• JDtOPJSI VSShega pomena za bitro objavo morajo biti doposlani na ured-nilttfO y^dHtti Ift pol pred dnevoto, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu Je Čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov art&flStvft fie vrSftL second class matter November 10, 1925, at the post office at Chirftta, OTBoft, tmdet the Act of March 3, 1879. bo ravno tako dobro." Kot pravnika je bilo značilno za njega, da ni v sodni dvarani nikdar trafll časa za postranske okolščine, marveč da je rabil vso svojo silo za ono točko, ki je bila zares jedro pravde. Izborna ilustracija za njegov jedrnati način govorjenja je bil njegov nagovor porotnikom v pravdi proti nekomu, ki *so mu pravili "King" Hart. Ta je bil tožen, da si je prilastil zemljišče Lincolnovega sklijenta. Obravnava se je vršila v Metamora, Woodford County, Illinois. Tekom obravnave je Lincoln kaj malo rekel in zdelo se je, da je pravda zgubljena, ali dobiL je hiter pravorek v korist svojemu klijentu s tem-le kratkim govorom: "Mi v tej zemlji ne verujemo v kralje. To načelo smo ovrgli že pred skoraj sto leti. V tej zemlji pa imamo načelo, v katejo vsi verujemo. In to je Monroejeva doktrina. Ko sd kralji Evrope poskusili prisvojiti si zemljo % tej hemisferi, smo proti njim uporabili Monroejevo doktrino in oni so se premislili. Zakaj naj ne uporabimo isto doktrino tudi proti ameriškim kraljem? Ta majhni kralj tukaj skuša prisvojiti si zemljišče, do kateerga nima nikake pravice, in vi, gospodje porotniki, ste v istem položaju kot vlada Združenih držav: vi morate braniti slabotnega vazala s tem, da uporabite Monroejevo doktrino proti temu ameriškemu kralju." (Konec prih.) Iz življenja Abrahama Lincolna. Poleg George Washingtona je ime Abrahama Lincolna najbližje srcu Amerikaneev. Ne samo, da je rešil narodno edinstvo od popolnega razkroja, da je bil veliki osvoboditelj sužnjev in človek izredne dobrote in plemenitosti, marveč on je bil tudi odličen zastopnik one vrste ljudi, ki jih Amerikanci vedno najbolj občudujejo — bil je namreč "self-made man", samouk, ki se je iz nizkega položaja sam iz lastne sile in zmožnosti povzpel kvišku. Iz jako skromnih razmer se je pomaknil do najvišjega položaja v narodu in do nesmrtnosti v svetovni zgodovini. — Njegovi starši so bili jako siromašni farmarji, ki so poskušali svojo srečo po raznih zapadnih državah — oziroma po pokrajinah, katerim se je tedaj pravilo zapad — in so se končno naselili v Illinoisu. Celo potem, ko je Lincoln postal samostojen, se je moral mnogo let boriti z revščino. Toda mladi Lincoln, ki je vzrastel v pokrajinah, tedaj še iia pol divjih, in ki je le bore malo pohajal šolo, je znal, kako premagati vse ovire. Od rane mladosti se je izkazal kot jako ukaželjnega fantka, izposojeval si je knjige, kjerkoli jih je našel, in učil se je sam začetkov učenosti. Lincolnov oče je bil nepismen in pravijo, da se je Abraham Lincoln učil pisati z ogljem na gladkih komadih lubja, kajti papir je bila dragocena stvar v njegovi hiši in črnila ni bilo doma. Vendarle se je mladi Abraham neustrašeno boril naprej. Od poljedelskega delavca je postal čolnar na reki Mississippi, potem vaški "štacunar", nato poštar v New Salemu in zemljemerski pomočnik. Ves čas se je pripravljal, da postane pravnik, za ka teri poklic je imel posebno nagnjenje. Končno v 27., letu starosti mu je uspelo postati odvetnik. Sedaj, ko živimo v najbogatejši deželi na svetli, je za nas težko predstaviti si težkoče, proti katerim se je reven mladenič za Lincolnovih časov moral boriti, da se takorekoč izkoba-ca iz luknje, kamor je nemila usoda postavila njegovo zibelj. Malo denarja je bilo v zapadu v prvi tretjini minolega stofet-ja, ko je Lincoln vzrastel. Bilo je tedaj domačij, ki so komaj zagledali podobo dolarja skozi vse leto. Za nakupe v prodajalnah se je plačevalo z naravnimi pridelki — kakršni so bili: koruza, volna, gosje perje, maslo, jajca, žive ptice, prekajeno meso ali karkoli je farmar mogel pogrešati doma. Ono malo denarja, ki je krožilo od roke do roke, ni bilo mnogo podobno dandanašnjemu. Skoraj ves srebrni denar je bil španskega kova. V tem okolišu je Lincoln zrastel in imel svoje prve borbe. « Kdorkoli prečita Lincolnove govore, zlasti one biserne besede na Gettysburskem bojišču in ob priliki, ko je bil vdrugič vstoličen kot predsednik, mora občudovati izredno jasnost njegovih misli in njegovo čudežno izrazitost. Te nadarjenosti, po katerih se Lincoln zlasti odlikuje, je on gojil že v rani mladosti. Že v otroških letih je ob vsaki priliki rad poskušal ponavljati v jasnih besedah zmešane in malo razumljive ideje drugih. Tako si je pridobil izredni dar jasnega izrazovanja. Tudi v kasnejšem življenju se je rad vadil v leposlovju; baje je pisal zase oceno o vsaki knjigi, ki jo je prečital. Ko je bil 23 let star, je kandidiral za illinoiško legislature in imel je svoj prvi nagovor pred volilci, nagovor, kateri v svoji enostavnosti in odkritosrčnosti predoznačujo moža, ki je imel postati voditelj naroda v težki uri. Nagovor se glasi: "Gospodje in someščani! Predstavljam si, da vsi znate, kdo sem. Jaz sem ponižni Abraham Lincoln. Prijatelji so me nagovorili, da postanem kandidat za legislaturo. Moj politični program je kratek in sladek. J«z sem za narodno banko, za sistem notranjih melioracij in za visoke carine. To so moja načela. Ako bom izvoljen, bom vam hvaležen. Ako pa ne; ttiov k svoji družini. Upati je, da v kratkem docela okreva. Poročevalec. -o- ROJAKI, VARUJTE SE SLEPARJEV! . Conemaugh, Pa. Kar se tiče dela tukaj in v okolici Johnstowna je precej slabo. Mi Slovenci delamo po večini pri Bethlehem Steel Co. Po majnah delajo pa komaj po dva dni na teden, tako da še ne moremo svojih družin preživeti in tudi po tovarnah nič ni boljše. Zato opozarjam rojake širom Amerike, da ne hodijo sem za delom. Nadalje opozarjam rojake širom Amerike, da je te dni po tej okolici pobiral neki nepridiprav denar za štrajkarje, ki je pa nepoznan med narodom. Govori hrvatsko, slovensko in angleško in še menda več jezi- vod Anton Nemanič & Son. Iz bolnišnice sv. Jožefa se je vrnila^ te dni Mrs. Katarina Simonič, stanujoča na 133 Oakland Ave., kjer je prestala nevarno operacijo na vratu na golši. P. gospodarske-vesti. Na chikaškem trgu so te dni notirali ceno za prašiče do $8.25 za 100 funtov. Blaga je nekoliko manj na trgu, kakor ga je bilo pred mesecem dni. Pred enim letom je bila cena mnogo višja, namreč $12.25 za 100 funtov. Cena se razume za najboljše blago. Posebno težke dobro rejene vole prodajajo ta teden po $18.50 za sto funtov, slabejše pa po $17.00. Krave in teleta jnotirajo po $13.50 za najboljše in $6.50 za najslabše. Cena kov. Nima pa nobenega po- j drobnici je bila ta teden do oblastila pobirati denar. Meni i $15.90 za najboljše vrste. Pred SMRTNA KOSA. Selah, Wash. Sporočati imam žalostno vest, da je naša ljubljena mati Katarina Spreitzer dne 20. jan. v Gospodu zaspala ob 9. uri zvečer. Umrla je za flu. Pred tremi leti je bila celo zimo na postelji. Potem je ozdravela, ali ni bila več pri zdravju; je sicer hodila in ni ležala, ali bolehna je bila vedno. Zadnji dan sem jo peljal v bolnišnico zjutraj ob 9. uri. Zvečer ob 9. uri je že umrla previdena s sv. zakramenti. Sv. zakramente je prejemala vsak teden. Pokojna je bila rojena na Desinci pri Črnomlju. V Ameriko je prišla najprvo v Soudan, Minn., kjer je živela 18 let. Na Evelethu 7 let. Potem se je pa družina preselila v Selah, Wash., na farm*>, kjer je živela okrog 17 let. Bila je sKrbna in delavna. Lep dom je zapustila svoji družini. Bog ji daj večni mir in pokoj in naj za nas prosi Boga nad zvezdami. Bodi ji lahka ameriška zemlja. Zapušča žalujočega moža Jakoba Spreitzer in dva sina Jacoba in Johna in omoženo hčer Mary v : San Diego, Cal. Jacob Spreitzer. -o- OD SLOV. FARMARJA V MI-CHIGANU. Holton, Mich. Gospod urednik: — Prosim, sprejmite teh par vrstic v predale cenjenega lista Amer. SI. Sicer ni veliko novic, vendar bi jih že še bilo, ko bi človek mogel obiskati tyJcajšne slovenske farmarje. Pa sedaj je križ, po zimi od srede januarja vedno pada sneg in so precejšni zameti. Sicer po glavnih cestah je. še, ali bolj stranska pota so pa zaprta, posebno za avtomobile. S konji se že pride, to je pa prepočasi in ker sedaj ni drugega dela kot pri živini in kaka drva delati, se torej farmarji pozimi malo podebeli-mo, ha, ha! Precejšno senzacijo je vzbudilo olje, ki so ga našli pri Mu-skegonu. Pravijo, da je izbor-ne kakovosti. Sedaj vrtajo nekje drugje. Tudi so se pojavili razni agenti takozvanih oljnih družb ter hodijd okoli farmarjev, da bi jim dali "lease". Nekateri se dajo zapeljati, drugi zopet ne. To zadnje je najboljše. Prvič, ker teh agentov ne poznamo; drugič, ker časa je še vedno dovolj in dokler nismo še dali nikomur pravice do olja, jo še vedno lahko damo pod boljšimi pogoji kot so sedaj. Nekaj čudnega je, ker tako molčijo; nič ni čuti v velikih časopisih ; le v tukajšnjem tedniku je bilo nekaj o-menjeno, to je vse. To je torej jasno, da hočejo vso zemljo pod svojo kontrolo spraviti, tako da za druge oljne družbe ne bi nič ostalo. Za nas farmarje je boljše, ako je več oljnih družb v okolici. Pa naj bo zadosti od tega olja, saj se človek vedno zamaže, kadar le pride v dotiko ž njim. Pozdrav,, vsem Slovencem po širni Ameriki, tebi, Amer. Slovenec, pa želim, da se tako razširiš, da bi vsak clan izhajal na 10 straneh, ker to bi bilo ravno prav za nas farmarje po zimi. Slov. farmar. NOVICE OD SV. JOŽEFA V FOREST CITY. Forest City, Pa. Ker se nahajamo v predpust-ni dobi, zato naj poročam najprvo o veselih dogodkih v naši naselbini. Eden izmed teh je, da sta si te dni obljubila večno zvestobo pred altarjem v cerkvi sv. Jožefa'ženin Ignac Roj-nik z nevesto Mrs. Matildo O-stanek. Priči sta bila Mr. John Dečman in Mr. Lawrence Ko-tar. Obilo sreče v zakonskem stanu! Dne 31. jan. se je smrtno ponesrečil v Richmondale maj ni John Bossick, rodom Slovak, star 64 let. Vsulo se je kamenje na njega in bil je na mestu ubit. Miss Mary Planinšek je te dni odpotovala v Hartford, Conn., kjer bo ostala nekaj časa. Mrs. Frank Blodnikar, ki se je nahajala bolna v bolnišnici — se ji je stanje izboljšalo in se je te dni že vrnila do- je povedal, da je doma od sv. Križa na Hrvatskem. Tukaj je osleparil precej Slovencev za večje svote denarja. Zatorej prosim rojake širom Amerike, da se naj pazijo takih tičev. S pozdravom! Poročevalec. KAJ JE NOVEGA V L A SALLE? La Salle, 111. Naši mladi so nam vprizorili zanimivo angleško igro "The Noble Outcast" zadnjo nedeljo. Udeležba je bila sijajna in ljudstvo z igro tako zadovoljno, da so jo morali na zahtevo v ponedeljek večer ponoviti. — Tujci, Amerikanci, ki so se igre udeležili, izjavljajo, da tako lepe igre še niso videli. Vsi hvalijo naše vrle igralce. Mladina, le tako naprej z ljubeznijo do svoje slovenske cerkve! Slovenci smo radi veseli, to je že naša stara navada. Kakor t^rugod tudi tukaj včasih tu ali tam prirede si rojaki par zabavnih uric, da v prijetni družbi ožjih prijateljev itd. prežive par veselih ur. Zadnjo nedeljo so imeli tako domačo zabavo po amerikansko imenovano "party" pri občeznani družini enim letom je bila cena okrog $13.50. Pšenico so notirali \ Chicagi do $1.47 za bušelj, v St. Louisu pa po $1.53. Slabejše vrste pa do $1.30. Koruza je imela ceno v Chicagi največ po 82 centov bušelj, v St. Louisu pa 86 centov. Oves je bil v Chicagi po 57 centov bušel j, v Kansas City po 56 in v St. Louisu so ga notirali po 55 in pol. Cena rži je bila v Chicagi do $1.08, ječmenu do 96 centov, detelja pa do 28 centov za 100 funtov. -o- to in ono, NAJSTAREJŠE ŽIVO NA SVETU. BITJEl V mehikanski vasi Santa Maria del Tule stoji cipresa, ki je brez dvoma veteran vseh dreves na zemlji. Ženevski naravoslovec Candole računa, da je drevo staro okoli 6.000 let. Že najstarejša izvestja Mehike omenjajo to ogromno drevo. Cortez, ki je v letih 1519 do 1521 zavzel Mehiko, v pismu na španskega kralja omenja to cipreso. Njegova ''armada", ki je štela le 400 mož, se je vsa senčila v senci tega orjaka. Obseg debla meri 51 metrov, visoka pa je 46 metrov! Jančerjevi na Crossat St. Ožji Kljub starosti in različnih rast-sorodniki so priredili prav pri- Hn, ki se po cipresi vspenjajo, je drevo še vedno mladostno sveže- Kakor vse kaže, hoče Se Doma- jeten "Surprise party" v počast Mrs. Josephine Jančer za njen 50. rojstni dan. Zabave so se udeležili ožji sorodniki in drugi. Mrs. Jančerjevi tudi pisec teh vrstic kliče: Še na mnoga leta! Opazovalec. TO IN ONO IZ JOLIETA. Joliet, 111. Mestna oblast je izdala te dni za to leto 48 licenc za obratovanje gostiln mehkih pijač. Med temi je kakih 10 ali 11 slovenskih. Prošenj pa je vloženih še več. Policija je pa dobila strog nalog, da mora paziti in vse prostore večkrat obiskati ob večerih, da se ne bo kršila prohibicijska postava. Bo treba torej paziti! Umrla je Miss Anna Pete h, 20 let stara, v državni bolnišnici v Dixon, III., po dolgi in mučni bolezni štirih let. Pogreb se je vršil iz slovenske cerkve sv. Jožefi na pokopališče sv. Jožefa. Pogreb je imel v oskrbi ugledni pogrebni za- (tisočletja stati pokonci činom je drevo nekaj svetega ter tudi ne dopuščajo, da bi ^e podvzemala raziskovanja, ki bi drevesu mogla škodovati. -o- MESO SRN ZA ZEDINJENE DRŽAVE. Te dni je dospelo v Zedinje-ne države stotisoč ubitih srn iz Nove Zelandije. Tam na otoku je toliko teh živali, da so postale prava nadloga za farmarje, katerim uničujejo pridelke. Letno se jih pomnoži za 150 tisoč. P isker in potiva v dvoboju. — Zvonko je vzel na muho Moleka in ga s svojo "šoma-štersko" palico krepko obdeluje. Pravijo, da ima Molek navado, da rad kaj prepiše in preplonka. Zvonko je pa hud. Ko sta pa včasih kot bratca Pajzelna in Telebana kovala, sta pa vkup žvižgala. Ej, ej, pota včasih vštric teko, včasih se križajo in včasih se ločijo... Dogodek na poulični kari: — Bilo je pred leti, ko so priseljenci v večji množini prihajali v to novo domovino. Priseljencem je bilo življenje težko. Dolgo časa vzame, da se priseljenec navadi jezika itd. Tako je prišel v Chicago neki Hrvat iz Like. Bil je v Ameriki tri tedne in vse kar se je naučil je bilo doma od tovarišev sostanovalcev, ko jih je vedno čul: "jeseri", "nosen", *'šur", in pri "šur" se je njegova angleščina že končala. Nekega večera je šel iz tovarne in kondukter ga je takoj spoznal, da je "greener". Zato mu pravi: "John, where do you want to get off?" — Vse kar je znal pa rojak tu povedati je bilo: "Racine". Ko se vozi par blokov, stopi zopet kondukter k njemu in ga vpraša: "Do you want to get off here?" — Hrvat ni vedel drugega, pa je rekel : "šur". Konduktor ustavi karo, Hrvat pa sedi naprej v kari. "Iley, get off." Hrvat pogleda skozi okno in odkima. Kondukterja to ujezi, češ, boš ti zmene norca bril in stopi h njemu rekoč osorno: "What do you mean, that you will fool me?" — Hrvat je mislil, da je treba tu odgovoriti in mu odgovori. "Jeseri!" — Konduktor vročekrven Irec je bil seveda takoj pripravljen za udariti, ves jezen mu zabrusi: "Say do you want a punch in a nose?" — Hrvat zdaj odgovori: "Šur." — Irec še bolj jezen: "Do you think, that 1 can't do it?" Tu pa mu je odgovori, ne vedoč, kaj mu konduktor pripoveduje: "Noseri!" — Kajpada, tla je vročekrvnega Irca to tako razkačilo, da mu je eno pritisnil v nos, z o-pazko, "Do you want another-one?" — Hrvat je pa zopet napačno odgovoril: "Jeseri". In pritisne mu zopet eno vprašujoč ga: "Got enough?" — Tu pa je rojak odgovoril: "Noseri". — Odgovarjal je vedno ravno narobe. Po daljšem klo-futanju je vendar enkrat odgovoril prav, ko ga je vprašal: POL BILIJONA PREMORE, PA JE ŠE SAMA. Najbogatejša ženska v Angliji je grofica Seafield, ki premore pol bilijona dolarjev premoženja. Stara je šele 21 let in ni poročena. Ker je tudi čedno dekle, ji najbrže ne bo treba se bati, da bi ostala samica. You got enough ? je odgovoril "jeseri", in neljubi proces se je končal. Prisotnost duha. — Protes-tantovski pastor je obtičal sredi pridige in ni znal naprej, vendar ni izgubil prisotnosti duha, temveč je zaklical: "Nekaj se smodi!" Kakor bi trenil, so vsi verniki bežali proti vratom, pastor pa za njimi. .................................................................................................................................... Rev. K. Zakrajiek, O.F.M.: MOJi SPOMINI. Toda, hvala Bogu! Ni bilo par let, pa smo opazili naenkrat velike spremembe doma v politiki, spremembe, ki so začele kazati na neke krepke roke zadaj, ki so zgrabile za narodne vajeti in začele voditi vag«n^rodnega dela, iz napačnega tira nazaj v prejšnji, pravi tir, tir očeta Kreka. . Dvignili smo v novem upanji^ svoje glave in začeli motriti cel položaj cfoma. In v tem Se je vedno krepke je in krepkeje kazala krepka, modra in junaška roka nove--%a voditelja slovenskega naroda, dr. Ko- rošca. Po našem pojmovanju v Ameriki cele situacije doma, je prezgodnja in prenagla smrt dr. Kreka narod zbegala, da ni ved^l prav za kom. Oče je umrl, novega .očeta ni jje dovolj poznal, da bi se m« bil zaupal tako popolnoma, kakor se je zaupal dr. Kreku. In posledice so bile žalostni režim, ki je znan pod dvema PP —■ Pa-šič-Pribičevič. In danes? Hvala Bogu! Narod je dobil do dr. Korošca isto zaupanje, kakor ga je imel do dr. Kreka. Obrnil se je k njemu, ga vzljubil in danes — je njegov. Ža njim gre, ker ve, da ima zopet 9Četa, očeta, ki ima srce, pa tudi razum in zmožnosti ga voditi dalje do končne zmage. Danes je Korošec narodov in narod je njegov. In tega velikega moža osebno spoznati in ž njim govoriti sem si -želel. In res, ponudila se mi je prilika kmalu po mojem prihodu v domovino. Šlo je radi naših šolskih sester v Ameriki. Potreboval sem posredovanja v Belgradu. Cč. sestre so- me povabile v Marjanišče, da bi jim poročal o n^ih sosestrah iz Amerike. Pa tudi vodja Marijanišča, g. .prelat Kalan, generalni vikarij ljubljanske škofije, me je povabil, da bi prišel enkrat na obed k njemu. Na preč. g. prelata Kalana me vežejo sladki spomini še i?za dijaških let. Bil je moj dijaški dobrotnik. Ta mož je imel namreč veliko srce za srednješolsko mladino v Ljubljani. Po smrti očeta> slovenskih dijakov, kanonika Jerana, smo se dijaki obrnili proti temu možu. Bil je v spovednici naš svetovalec.' Bil je pa tudi v politiki naš kažipot. Pisal sem že o našem tajnem dijaškem klubu, ki smo ga imeli. Treba nam je bilo časopisa, da "bi mogli slediti raxVojU slovenske politike. Jaz mislini, da m( g. pre- lat ne bo zameril, ako bi-slučajno dobil te vrstice v roke, ak« povem, da je kljuka njegove sobe v šenklavžkem župnišču igrala važno vlogo. Tam smo namreč vsaki večer "kradli" — seveda z njegovo vednostjo — ''Slovenca". Raznašalec ga je namreč kar na kljuki pustil. Vedeli smo, kedaj je Slovenec tam in ga mu vsaki dan "kradli" in ga čitali. Tako sem se tega povabila zveselil tudi radi tega, ker g. prelata od tedaj visoko spoštujem in sem mu hvaležen. Našel sem ga v njegovem "čebelnjaku" na rtiarijaniškem vrtu, kjer sva se o marsičem pogovorila. Po obedu me pride pa c. sestra prednica klicat, da morem govoriti tudi z dr. Korošcem. On namreč stanuje v Marijanišču. In tako se mi je izpolnila vroča želja, da sem osebno spoznaltega moža. Hvaliti žive može, posebno odlične, je baje hinavščina. Toda Bog ve, da ne pišem teh vrstic iz hinavščine, vsaj od teh mož ne pričakujem ničesar. Da jih omenjam in o njih pišem svoje "vtise", naredim to samo radi ameriške slovenske javnosti. Urednik jc hotel imeti moje spomine in vtise iz domovine, da bi ameriški Slovenci mogli dobiti pravo sliko razmer doma. Iz starokraj-skega časopisja si v Ameriki — tako daleč proč — ustvariti jasen pojem razmer doma ni mogoče. Naši rojaki, ki odhajajo leto za letom domov v domovino na obisk, pa vsak drugače poroča. Eden pravi, da je sedaj v Sloveniji pravo peklo, kjer so Srbi vragi, ki s ta veliko žlico Slovence požirajo. Drugi pa zopet pravijo, da so nebesa, pravi raj. Dalje sledi.) ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 Petek, 10. februarja 1928. MUKOANSKI SLOVENEC mm Stran 3 CK>0000000000000000000000000<>CK>0^ >000000000000ooo Družba oooooooooooooooo >oooooooooooooo^< sv. Družine x>ooooooooooooo^< (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. 'S^ET Sedež: Joliet, ffl. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Launch, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavacn, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, HI. • Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, HI. Do dne 1. ian. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83. Zavr ruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta i>e zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! OCKK>C 3 O OOOOC CKXX>0-OOOOC OOOCKK) CKH><>CK>0 DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. VBem Bog povrni! Ob sklepu tega dopisa želim, da bi vse zakonske žene, kar jih je pri DSD. učakale ta veliki dan, ki sva ga midva, to je srebrne poroke. S pozdravom do vsega članstva DSD.! Mra. Mary Anzelc, tajnica dr. sv.Terez. št. 16 DSD ŠIROM JUGOSLAVIJE. IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S.D. Joliet, III. Poročati imam, da je naš so-brat društveni predsednik Geo. Stonich hudo obolel. Dne 5. februarja je pa tudi hudo zbolel sobrat John Papesh. Upamo, da se obema kmalu obrne na bolje. Kot je že večina Vam znano, priredi naše društvo "Card party" dne 16. febr. 1928. Za to mi je dolžnost, da še enkrat vse člane in članice povabim, kakor seveda tudi druge, ki niso še člani ali članice tega društva iz Jolieta, Lockporta in Rockdale. Vsi bodo dobrodošli. Tupatam se čuje, kdo bo vendar dobil "Door prize". Zato prosim vse tiste člane in članice, kateri imate tikete prodane, da jih oddaste tajniku do dne 12. februarja. Seveda bo veliko nagrad tudi na razne igre. Srečni bodo tisti, ki jih bodo dobili. Mrs. M. Klepec, predsednici društva sv. Cecilije, se moram zahvaliti za poslana imena kot za pomoč na "Card party". — Bog daj vsem ljubo zdravje, da bi se vsi lahko udeležili te prireditve našega društva, tako odboru, kakor članstvu, ter da bi tako pomagali eden drugemu do večjega uspeha. Tudi naš dobri prijatelj John Živetz Jr. je nam obljubil, da bo nam tudi pomagal kar največ mogoče pri "Card party". Ta naš prijatelj je tudi kandidat za predsednika nadzornega odbora JSKJ. Zato ga moramo tudi mi podpirati in mu pomagati, da dobi nominacijo. On je dobro šolan, kakor je večim znano, vedno gleda za napredek društva in organizacije. Mnogim je že znano, kajti Amer. Slovenec vedno dobiva dopise in poročila od njega, kakor tudi drugi listi so mu vedno všeč, da v nje poroča to in ono. Zato gre vsa čast njemu in celi jolietski naselbini. Podpirajmo našega Slovenca iz Jolieta! / * Ne pozabite torej na "Card party" dne 16. februarja 1928. Na veselo svidenje kličem vsem, Louis Martinich, tajnik. -O—:- Človek z neštetimi imeni. Zagrebška policija je te dni aretirala nekega Ivana Remeti-ča, doma iz Uskoka pri Stari Gradiški, Remetič je sicer samo 29 let star, pa je izvršil gotovo najmanj 29 goljufij v najmanj 29 različnih krajih pod najmanj 29 različnimi imeni. Še na policiji je Remetič trdil, da mu je ime Milan Spajič, da je pravoslavne vere in da je trgovski potnik. Šele na podlagi prstnih odtisov in daljšem zasliševanju je Remetič priznal, da se ne piše Spajič, ne Biser, še manj pa Sinoljelič Gučič, Radičevič ali kako drugače po imenih, ki si jih je po potrebi nadel. Ker je njegovih grehov vse polno in so med njimi nekateri prav veliki — med drugim je tudi pobegnil od vojakov — je bil prebrisani Ivan (Milan, Janko, Peter itd.) Remetič (ter vse ostalo) izročen sodišču. IZ URADA DR. SV. TEREZI JE ŠT. 16 D.S.D. Chicago, ill. Vsem članicam naznanjam, da sem sprejela tajništvo gor imenovanega društva, zatore; se v vseh rečeh, kar se tiče taj nice in tajništva obračajte na spodaj podpisano. Posebno prosim vse, da bi redno in o pravem času plačevale svoje prispevke društvu. Upam, da mi bote šle vse na roko, kakor tudi jaz vam v vseh ozirih, ti-kajočih se mene. Bom pazila, da ne bom samo po imenu t.' j-nica, da bom tudi vestno spol-novala po mojih skromnih močeh. Dalje prosim, priobčite v *tš priljubljeni list, da bodo vedeli drugod, kako smo se imeli na naši srebrni poroki. Dne 28. januarja smo obhajali 251etnico ali srebrno poroko. Ob 8. uri zjutraj se je služila sv. maša, katero so darovali častiti Father Aleksander Urankar in oni so nas zopet poročili, nato so imeli krasen nagovor, katerega nikdar no bova pozabila, kajti voščili so nama, da bi dočakala še zlate poroke in da bi naju poročil najin sin, ki sedaj študira v kolegiju. Med mašo je pristopil i cela družina k sv. obhajilu. — Zvečer smo imeli pa ohcet, ali takozvani "party", katerega se-je udeležilo celo društvo Marije Čistega Spočetja štev. 211 KSKJ. Naj prvo mi je podarila mala hčerka podpredsednika John Mlakarja šop belih in rdečih 25 nageljnov od mladinskega oddelka z lepo deklamacijo, tako da so nama kar solze v oči stopile. Nato je pa nama preJsednik društva Mr. Gregor Gregorich podaril srebrno košarico in notri zavitih v srebrn papir 25 srebrnih dolarjev z lepim nagovorom, da to društvo daruje svoji tajnici in ustanoviteljici. Vsem se na tem mestu najlepše zahva-jujem za tako lep dar. Vem, so se najbolj potrudili predsednik, podpredsednik in njegova soproga in blagajnica Mrs. Gregorich in dosti drugih ljudi je bilo izven društva, ki so prinesli vsi lepe darove, za kar vsem najlepša hvala. Posebno zahvalim čč. gospode, ki so nas posetili, kot Father Muren, župnik. Father Aleksander in z njimi misijonar Father Odilo Hajnšek. Hvala č. g. župniku Murnu za lepi govor, ki so ga imeli. Hvala tudi mojim sestram in mojim bratom, moji materi in Mrs. Pe-rušek, ki tako daleč tam v Min-nesoti živijo, pa so nam tako lepe reči poslali. Voščil sva toliko dobila, da bi vzelo preveč prostora, da bi vsakega posebej zahvalila. Še celo iz dalj-ne Kalifornije, iz San Francisco, sva prejela čestitke in voščila. H koncu še enkrat vse naj prisrčne je zahvaljujeva *in Van| Dnevnik škofa Slomška najden Dnevnik škofa Slomška je našel znani zgodovinar g. dr. Franc Kovačič v prezidijalnem arhivu lavantinske škofije. — Dnevnik je pisan lastnoročno in izredno zanimivo. Na podlagi tega dnevnika se bo dognalo, da je bila mati rajnega vla-dike rojena v Črešnjicah. -o- Zračni potniški promet med Zagrebom in Belgradom. Vprašanje zračnega potniškega prometa med Zagrebom in Belgradom je že povsem rešeno. Posebna komisija, ki ji je bilo naloženo, da pregleda vrednost posameznih potniških letal, je sklenila, da se od predlaganih potniških letal izberejo avioni tipa "Potez", ki vrše tudi promet med Parizom in Londonom. Komisija tehničnih strokovnjakov, katero .sta tvorila poročnika Bajdak in Striževski, se je pred dnevi vrnila iz Pariza in predložila svoje poročilo. Definitivno je torej sprejeto, da vrše na črti Za-greb-Belgrad prevoz potnikov avioni sistema "Potez", ki bodo imeli prostora za deset potnikov. Ti avioni so že dograjeni in bodo še \a mesec izročeni* družbi za zračni promet. Kar se tiče stalnih zračnih zvez, ki bodo imele mednarodni značaj, ni o tem še ničesar sklenjeno, ker je treba najprej v Jugoslaviji sami uvesti dober zrakoplovni promet. -o- Težka nesreča pri drsanju. V nedeljo, 8. jan. ob 4. uri popoldne se je pri drsanju na mestnem ribniku v Tivoliju v Ljubljani težko ponesrečila gospa Ema Miklavčičeva, soproga sodnega uradnika. Padla je na ledu in si prizadejala na glavi težko poškodbo. Pozvan je bil rešilni avto, ki je Miklav-čičevo prepeljal v bolnišnico. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Nevarnost! Ob prvem znamenju , prehlada v prsih sc dobro ^ zribajte z DR. RICHTER'S Anchor Brand PMN-fXPELUMM Tvorniska znamka Reg, •U. S. Pat. O jI. Zagotovo naj bo tvorniška znamka SI D- ^ RO na vsakem zavojčku. 35c in 70c v lekarnah ali ga pa pc^Ijemo naravnost iz laboratorija. P. AD. RICHTER & CO Berry & So. 5th Sts., Brooklyn, N. Y. KDO BO ZMAGAL VELIKI TEKMI SLABIH ČASOV? ki se vrši od 1. febr. do 31. marca 1928 • za nove naročnike na dnevnik AMERIKA Nagrade: o - v denar j u - To je 50% od nove naročnine! Tri posebne nagrade za one, ki bodo dobili največ novih naročnikov: Tretja nagrada Denarnica. Namen tekme: 1. da se povspesuje in širi katoliški tisk. 2. da se omogoči brezposelnim, da poravnajo svojo naročnino ali list naroče s pridobljeno nagrado. 3. da se pridobi dnevniku A. S. kolikor mogoče veliko novih naročnikov. 4. da se pomaga revnim družinam, ki so prizadete radi slabih časov. Pravila tekme: 1) Denarne nagrade se bodo izplačale sledeče: a) Polovica (50%) doposlane naročnine gre kot kot nagrada tekmecu. b) Prvih $5.00 zaslužene nagrade (dva celoletna naročnika ali manj) se pripiše na kredit tek-mečeve naročnine za A. S., za kar bo prejel potrdilo. c) Nagrade nad $5.00 (kdor pošlje več, kakor dva celoletna naročnika) pa bomo izplačali v čeku ob zaključku tekme. Čim več naročnikov bo kdo dobil, tem večja bo nagrada. d) Nihče ne dela zastonj, vsak tekmec dobi nagrado primerno svojemu delu. 2) Tri posebne nagrade (diamantni prstan, zlata ura in denarnica) se bodo, — še poleg denarnih nagrad — poklonile onim tekmecem, ki nam bodo poslali največje število novih naročnikov. 3) Da bo tekma bolj zanimiva, bomo med tekmo od časa do časa priobčili imena onih tekmecev, ki bodo prvi v tekmi. 4) Enotno merilo pri štetju naročnikov bo polletni naročnik, ali z drugo besedo, vsak polletni naročnik bo štel eno točko. Tako bo celoletni naročnik štel za dva, polletni za enega, dva četrtletna pa skupaj za enega, itd. To merilo bo odločevalo samo pri določevanju posebnih nagrad. • 5) Vae nagrade se bodo razdelile ob zaključku tekme. \ 6) Konečni izid in imena zmagovalcev bodo objavljeni v listu A. S- ob sklepu tekme. 7) Denarne nagrade so lahko odstopijo v korist rev-nib brezposelnih družin. Pogoji tekmecev: 1) Tekme se more udeležiti vsakdo, brez izjeme: zastopniki, naročniki, nenaročniki, brez ozira na mišljenje, starost, stan ali spol. Vsakdo ima iste pogoje, ista pravila, iste pravice. 2) Tekmec postane: a) kdor pridobi enega ali več novih naročnikov. b) pošlje na upravništvo natančen naslov novega naročnika in celo svoto za naročeno dobo. c) nato nadaljuje z nabiranjem novih naročnikov do konca tekme 31. marca, 1928. 3) Naslovi novih naročnikov in denar naj se pošlje na upravništvo tedensko, da novi naročirki ne bodo predolgo čakali na list. 4) Nove naročnike, doposlane po 31. marcu ne bomo upoštevali pri določevanju nagrade v tej tekmi. ? Koliko od razpisanih $20.000. nam bo mogoče izplačati v nagradah ? ? ? Koliko od te svote boš deležen Ti, dragi čitatelj, čitateljica ? ? Na tebi je ležeče - Na delo! OOOOOOOOOOOOOOOOO j^^Jf JP^J^J ooooooooooooooooo § ZA DOPOŠILJATEV NOVIH NAROČNIOV. Dne................................................... Cenjeno upravništvo A. S. Chicago, 111. Naznanjam Vam, da sem pridobil(a)..........................novih naročnikov katerih naslovi so: 1) Ime ......................................................plačal(a) za naročnino S.................. Naslov ..................................................................................'......... 2) Ime .............J........................................plačal (a) za naročnino S.................. Naslov ........................................................................................... 3) Ime .................................................'.....plačal(a) za naročnino $................. i Naslov ............................................................................................ 4) Ime ......................................................plačal(a) za naročnino $................- Naslov ......................................................................................... Pošiljam Vam skupno svoto..................................$. Upišite me med tekmece in uknjižite mojo nagrado $............. kakor določajo pravila tekme. Podpis .............................................................................. Naslov .......................................................................... ♦ > Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 10. februarja 1928. POTOP HENRIK S1ENKKEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. ' Ekscelenca!, Jaz sem Vajkard Vreščovič, ordinArius proviant-magister Njegovega kraljevskega veličanstva Karola Gustava, poslan s spremstvom naproti vaši ekscelerici." "Mrlo mi je spoznati tako vrlega viteza," je rekel črno oblečeni dostojanstvenik, vr-nivši mu poklon. "Ali se hoče vaša ekscelenca ustaviti dalje časa, ali misli potovati takoj dalje?. . . Njegovo kraljevsko veličanstvo iskreno želi, da kmalu vidi vašo ekscelenco." "Nameraval sem se ustaviti v Čenstohovi radi pobožnosti," je odgovoril novi gost, "toda v Velunju sem izvedel, da mi veli Njegovo kraljevsko veličanstvo, naj se podvizam; torej malo se odpočijemo, potem pa krenemo dalje; medtem pa odpravi gospod dosedanje spremstvo in zahvali kapitana, ki ga je vodil." Oficir je odšel, da izvrši dano povelje. Gospod Andrej ga je na poti ustavil. "Kdo je to?" je vprašal. "Baron Lisola, cesarski poslanec, kateri prihaja z brandenburškega dvora k našemu kralju," je odgovoril oficir. Po teh besedah je odšel, a se kmalu vrnil. "Povelje vaše ekscelence je izvršeno," je rekel baron. r "Hvala." je odgovoril Lisola. In z veliko, dasi dvorsko ljubeznivostjo je pokazal Vreščoviču prostor nasproti sebe. "Veter je začel žvižgati na dvorišču," je rekel, "in dež začenja padati. Morda nastane daljši naliv. Medtem pa malo pokramlja-va pred večerjo.Kaj je novega? Slišal sem,da so se malopoljska vo j vodstva podala Njegovemu švedskemu veličanstvu." "Tako je, ekscelenca. Njegovo kraljevsko veličanstvo samo čaka, d?, se podajo še ostanki vojsk, potem pa krene takoj v Varšavo in v Prusijo." "Ali je gotovo, da se oni podajo?" "Vojaški odposlanci so že v Ivrakovu. Sicer pa ne morejo storiti drugega, ker nimajo druge izbere. Če ne preidejo na našo stran, jih Ilmielnicki potolče do zadnjega moža." Lisola je sklonil svojo razumno glavo na prsi. "Strašne, nezaslišane stvari!" je rekel. Razgovor se je vršil v nemškem jeziku. Kmitic ni preslišal niti ene besede. "Ekscelenca," je odgovoril, "zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi." "Morda; vendar je težko ne sočuvstvovati s to silo, ki je padla pred našimi očmi, in kdor ni Šved, mora obžalovati." "Jaz nisem Šved, toda če Poljaki sami ne žalujejo, se tudi jaz ne čutim dolžnega," je odgovoiil Vreščovič. Lisola ga je resno pogledal. "Res je, da vaše ime ni švedsko. Kakšnega rodu ste, prosim?" "Jaz sem Čeh." . "Prosim! Torej ste podanik nemškega cesarja !. . . Torej služiva istemu gospodu." "Jaz sem v službi najjasnejšega kralja švedskega," je odgovoril s poklonom Vreščovič. — , m-. h -C "Jaz se ne mislim- niti najmanj dotakniti te službe," je odgovoril stari Lisola, "toda take službe so prehodne. Ker pa ste podanik našega milostivega gospoda, ne morete smatrati koga drugega za svojega rodnega vladarja, pa služite komurkoli si bodi." "Tega ne zanikam." "Torej vam, moj gospod, odkritosrčno povem, da naš gospod pomiluje to odlično lju-dtfvlado in usodo njenega izbornega monarha in ne more z mirnim očesom gledati na one svoje podanike, ki pomagajo pri popolnem propadu prijazne države. Kaj so vam storili Poljaki, da ste jim tako nenaklonjeni?. . ." "Ekscelenca! Mnogo bi lahko na to odgovoiil, toda bojim se, da bi ne zlorabljal potrpežljivosti vaše ekscelence." "Gospod se mi zdi ne le znamenit vojak, marveč tudi razumen človek; a moj poklic mi nalaga, da gledam, poslušam in poizvedujem po vzrokih; le govorite, če je treba, zelo obširno in ne bojte se, da bi me utrudili. Nasprotno, če bi se kdaj zglasili v cesarsko služIjo. česar vam najbolj želim, bi našli v meni prijatelja, ki vas opraviči in ponovi vaše vzroke, če bi vam hoteli šteti v zlo vašo današnjo službo." "Torej vam povem vse, kar mislim. Kakor mnogo mlajših plemenitašev, sem moral tudi jaz iskati svojo srečo-za mejo; zato sem prišel semkaj, kjer je tudi narod soroden mojemu in kjer tujce radi sprejemajo v službo." "Ali so vas slabo sprejeli?" "Dali so mi solarnice v oskrbo. Našel sem pot do kruha, do ljudi in do samega kralja. Sedaj služim Švedom, a vseeno, če bi me kdo hotel imeti za nehvaležnega, bi ga moral odkrito zavrniti." "A čemu ?" "Iz kakšnega vzroka torej je mogoče od mene več zahtevati nego od samih Poljakov ? Kje so sedaj Poljaki ? Kje senatorji tega kra-Ijevstva, knezi, magnati, šlahta, vitezi, če ne v švedskem taboru? In vendar bi oni morali prvi vedeti, kaj jim je storiti, kje je rešitev, kje poguba za njih domovino. Jaz grem z njimi, torej kdo izmed n.jih ima pravico imenovati me nehvaležneža ? Čemu 1 >I moral biti jaz, inozen ec, zvestejši poljskemu kralju in ljudovladi nego oni sami? Čemu bi imel zavreči to službo, za katero oni sami prosijo?" Lisola ni nič odgovoril. Podprl je glavo z rokami in se zamislil. Zdelo se je, da posluša žvižganje vetra in šum jesenskega dežja, ki je začel škropiti po oknih. "Le govorite dalje," je rekel naposled, "zares, posebne stvari pripovedujete." "Jaz iščem srečo tam, kjer jo morem najti," je rekel Vreščovič, "a da ta narod gine. radi tega se mi ni potreba bolj brigati zanj nego on sam zase. . . Sicer pa tudi če bi se brigal. bi nič ne pomagalo, ker oni morajo poginiti !" "In zakaj?" "Najprej radi tega, ker sami hočejo; drugič, ker to zaslužijo. Ekscelenca, ali je še na svetu kraj, kjer bi vladala tak nered in svq-jevoljnost?. . . Kakšna vlada je to ?-Kralj ne vlada, ker mu ne dado vladati. Sejmi ne vladajo, ker se samo prepirajo. Ni vojske, ker nočejo plačevati davkov; ni pokorščine, ker pokorščina nasprotuje svobodi; ni pravice, ker sodnih sklepov ni mogoče izvesti, ker jih vsak tepta, kdor je močnejši; ni zvestobe v tem narodu, saj so vsi zapustili svojega kralja; ni ljubezni do domovine, ker so jo dali Švedom za obljube, da jim ne škodi, če žive po stari navadi v davni svojevoljnosti. . . Kje drugje bi se moglo kaj podobnega zgoditi? Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in obložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vasi prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor Če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za .pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naga banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je snak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS„ JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pOmožni kasir " ' . 11 i i _ ugodna prilika ZA SLOV. DRUŽINO! Proda se po ugodni ceni dvonadstropna zidana hiš^. z dvema stanovanjema v vsakem po pet sob- Hiša se nahaja samo pol bloka od slovenske cerkve in šole. V hiši je elektrika, plin', kopalne in vse udobnosti. Pod hišo izvrstna cementirana klet. Oba stanovanja prenovljena. Eno stanovanje je ravno prazno in se kupec lahko takoj "priseli v hišo. Je kakor nalašč za kako slo** vensko družino, ki ima za pošiljati otroke v šolo. Kupi se jo lahko, če ima kupec le $2000.00 gotovine, ostalo pustim rad na vknjižbi. Prilika, kakoršne ni vsak dan. Za podrobnosti in ceno vprašajte pri lastniku: John Je-rich, 1925 West 22nd Place, Chicago. DEŽ TUDI ŠTRAJKA. Pravijo, da je v zadnjih petdesetih letih manj dežja patalcr, kakor poprej. Izračunali so, da ga je bil cel odstotek manj. — Neki indijski vremenski opazovalec si to tako tolmači, da morje, na katerega površini je lahka plast olja, preprečuje, da se ne more shlapevati. Olje pride seveda od parnikov. Takega mnenja je Indijec, kakšnega pa so drugi učenjaki, še ni objavljeno. The Will bounty National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne* denarne vloge, ter poiilj* denar na vse dele ovKa. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, pred^d Ni slab odgovor. —- Dva kmeta .se prepirata in reče prvi jezno: "Ti.si tako neumen kakor tri leta staro tele." "O," ga zavrne drugi, "tri leta staro tele je pri nas že pameten vol". nature cure health service, vapor baths 1800 S. Halsted Street, Chicago, 111. 2 nadstr. Ure 11 A. M. — 8 P. Mr <>ooooooo<>ooooo<>oooeooooooooooo<>ooo<>o PISANO POLJE -0000000<>00<>00-000<><>0<><><>0<><>0-0000<><>0<>0-0 Domači lečnik je prišel iz starega kraja, ki leči kronične in razne bolezni, za katrre mislijo, da tukaj ni zdravila. Dobivam zelišča in korenine iz starega kraja, pa jih sami lahko pripravite. Imam zdravila za želodec in masiram proti bolečinam v hrbtu in revmatizniu. Z otroci, ki se slabo raz-j viiajo telesno ali umno. pridite k m ni na posvet, P. MATKOVIČ GORAN. Dr. Salopek: MED VEČNIMI LEDENIKI. (Dalje.) Na vsej poti smo zapisovale v pečino svojo zgodovino, da jo bodo lahko brali tudi poznejši človeški rodovi. Kamenje, preko katerega smo se valile, smo do dobra izgladile, ono pa, ki smo ga ponesle s sabo, smo lepo zaoblile in izbru-sile, da bo vešče oko takoj spo-| znalo, da je to kamenje potovalo z nami. FARMA NA PRODAJ v Willard, Wis. z gospodarskimi poslopji, 40 akrov sveta, polovico obdelanega, polovica je pašnika. Za podrobnejša pojasnila vprašajte pri: NICK MENClNGAR-JU, 6317 Newport Ave., Chicago, III. Ko pa smo na poti srečale kako višjo skalo, smo se ji moral'' ukloniti s poti: bila je prestrma, da bi se bile povzpele na njo. Razdvojile smo se, a skala je ostala kakor otok med nami; venomer smo ji pretile, češ, le čakaj, velikan, nemara j boste našli ostanke grobelj, ki so jih nasule ledene plasti, povsod so ostanki mičnih ledeni-ških amfiteatrov, v čijih sredini se zrcalijo temna jezera. Ti ledeniki so nosili s seboj mnogo sto, da, celo več tisoč ton težkih kosov granita in drugega kamenja, ki še danes tako skrivnostno počiva na raznih mestih alpskega predgorja. V tej pokrajini so granitni hribi pravi tujci. Treba je iti sto i;, i še več kilometrov v Alpe ; tam je njihova prava domovina. — Kaj naj rečemo šele o tistem ogromnem ledenem plašču, ki je pokrival velik del severne Evrope in Azije in je segal skoraj do Berlina in Moskve?! Tako smo torej me, nekdanje snežinke, znatno izpreme-nile obličje Alp. V tisti dobi j bomo tudi tebe kmalu izpodko- ;fimo bile velika sila, danes smo j pale! Na strmih obronkih ni-',e bol> za okras, smo mogle ostati še dalje v ! Vsakih 35 let . . . I skupni plasti. Raztrgale "smo i V spomin na ledeno dobo. ■se na ledene kosce in smo dol- na n-'ena tflacijalna in inter- A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenu« in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC ! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 N1* ? M 1 fj s-1 * i 3 ?! t* 1 Phone*: 257 5 :n £746 Anton Nemamch m Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOI.IETS IN AMERIKI USTANOVLJEN L- 1895. Xm rmxpolatre noč in dan. — Najboljši avtomobili a jwtfr*-ba, krste ia Mihovujt. — Ceae zntcree ION — H. CHICAGO. ST, JOLIET. ILL. so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obi£. \ JOHN N. PASDERTZ ČOR. CENTER & HUTCHINS STS^ Chicago Telefon 2917. JOLIET, ILL. igo časa ustvarjale bizarne oblike, dokler se nismo v nadaljnjem toku zopet združile in ; zlile. Zdaj so nam vse rane za-jcelile. -Marsikateri planinec jr padel v naše razpoke in postal 1 žrtev bele smrti. Na svoji po-jvrsini smo tudi nosile veliko ! kamenja, ki se je pozneje nakopičilo na našem spodnjem robu. Od zgoraj nas je motrilo isolnee. ki ima zlasti poleti za i nas strašno topilno moč, od spodaj pa nas je talila zemeij-|ska toplota, in tudi vrelci in voda. ki je je tem več na naši poti, čim globlje prihajamo, nam je krajšala življenje. Voda se zbira v potok, ki teče iz ledenikovega jezika, često iz velikih izdrtih vrat. Bilo je v ledeni dobi . . . Dandanes imamo kratko pot. saj največji ledeniki niso daljši od 25 kilometrov. Drugače je bilo ob svitanju človeškega rodu. za časa, ko je človeški rod šele nastajal. Čuite, | kaj vemo povedati o prvi polovici četrte dobe zemeljske ziro-ovine, o oni perijodi, ki jo imenujejo diluvijalna. To je prav za prav najmlajša preteklost zemlje. Pred 100.000 leti nemara. Ogromne mase ledu so pokrivale Alpe. Ledeniki so napolnjevali vse doline in se raztezali celo po ravninah. Njih led je bil ponekod debel 1000 metrov in še več: Še danes niso znani vzroki tega čudnega pojava. Pojdite na lombardsko ravnino, v dolino Saone, v zgornje doline Save in Drave, kjer danes na jdaleč www i > "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob •o minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno .zdravje z zdravimi zobmi. t < C V. MeKinley, D. D. S- aaiUHnlk Borrawi zobozdravnika D* Are? poslopje, 2. nadstropj« it*, »ob« 204 Preiskav« in BREZPLAČNO žensk« pastreinica CHICAGO IN VAN BUREN STRE.fc.li JOLIET, ILL. Odprto i od * ■ jutro j do t. od 10. zjutraj do 12. opoluda*. glaeijalna razdobja se v nas približno vsakih .'»5 let vzbudi novo življenje. Jamemo se širili i:i napredovati, toda kmalu nas druge sile zopet užene-j<< v prave meje. Vi se nemara smejete tem poizkusom, toda zahvalite Boga, da nismo v vaših krajih tako močne kot nekoč. Vsa vaša kultura, ki se ž njo toliko bahate, bi bila izginila v našem ledenem objemu. Danes so ledeniki usmiljeni z ljudmi. Kdo ve, ali bodo večno tako ponižni in zadovoljni, če se ljudje po vzpenjajo k njim. Ali ie izključeno, da bi se ledena doba zopet ponovila? Ali ni nemogoče, da bi ledeniki ke-daj spet segli globoko v doline in prisilili ljudi k o-bupnemu boju z ledeno =»mrtjo? Nič ni nemogoče. Ledene priče davnih dob molče in čakajo. To je zgodba, l i nam jo pri-p o ve d u j e j o ledeniki. (Konec prih.) -o- Tolmačenje. — Pekarski vajenec je videl na železniškem vozu tri črke SDZ. Nekaj časa premišljuje pomen teh črk in končno meni: "Aha, črke SDŽ pomenijo: Slovenske dobre zemlje." North West Second Rear Tovarniška prodaja NEW MODEL BOILER Posebno trpežni čisti baker, 5 eol kapa iz medi in cevka. "Lahko 7.a čistiti. Kapa ni na vijak, ni se treba bati. da bi si o-pekli roke, pri snemanju. Le la-bek pritisk ;n *kapa se v sekundi odstrani. Varno, praktično, enostavno m trpežno. Nobene posode tako fine kvalitete ne mprete dobiti za tako nizko ceno. To je kotei z nizkim pritiskom in pasteurizer. Ni boljšega za domačo vporabo. Pošiljamo proti gotovini po tvorniških cenah, označenih na >liki. Pošljite "money order" ali denar. Vredno, da se ima tako posodo. HOME MANUFACTURING CO., Dept. S-4 18 E. Kin2ie St. Chicago, III.' Catalogue FREE PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018W. 21 st Pisce, Chicago, IU. O. - H ____ •___h*______•■■ ^ ...