VEČERI V KNJIŽNICI PREŽIHOV VORANC POSTAJAJO TRADICIONALNI
Ob promocij pesmi Gerarda Herbericha
Pisatelj Prežihov Voranc in njegova knjižnica z ravnateljico in izjemnimi knjižničarji ni znana le doma in v mestu, zdaj vedo zanjo tudi v svetu. Takorekoč v Evropi. Za pevce iz Velikih Lašč, njihovega Primoža Trubarja in skladatelja Franca Gačnika tudi. Vedo tudi za Franca Svetica, ki je natisnil knjigo pesmi takorekoč čez noč, zadnjo pesem so mu prinesli še svežo od avtorja v torek, v ponedeljek pa je bila promocija knjige. Zato je tiskar res skoraj najbolj zaslužen. Maryivon Ca-mus, Parižanka, ki živi že dvanajst let v naši beli Ljubljani in je sprejela zahtevno delo, da ga opra-vi takorekoč čez nekaj noči, je na promociji slišala na primer tale stavek: »Tudi sam sem hotel le pesmi prevesti. Navidez so tako preproste, ampak pri prevajanju je ta preprostost najtežja!« Tega to ni rekel nihče drug kot Kajetan Kovič in za preva-jalko je ta stavek takorekoč odlikovanje. Društvo slovenskih pisateljev je prispevalo honorar za pre-vod, ZKO Ljubljana Vič-Rudnik za tisk in tako kot je pač v navadi le avtor ni dobil nič. Zaenkrat še nič, če odštejemo nepozaben večer, na katerem so pevci peli slovenske pesmi, Dušan Jovanovič
bral pesem o njivi krompirja, na kateri je nekdo nekoč netil ogenj, Dane Zajc pesem o nikjerdo-movini, kjer se vse konča in vse začne, pesnik Veno Taufer je sproti prevedel pesem o Odisejih, ki orjejo pesek morja in sejejo sol v zemlji iz niča in je ostala v zbirki v originalnem angleškem zapisu, pesnik Boris A. Novak je prebral o preveč človeškem otroku, ki ga pesnik nosi v sebi kot ranjen ptič. Vsi v dvorani so dobili knjige in vsi so listali po njej in iskali pesmi, da so jih skupaj brali na glas. Zato, ker je to res posebna knjiga. V njej zanalašč ni tistega prevrtljivega znaka, ki se mu pravi številka, samo pesmi so z naslovom NIK-JER DOMOVINA, deli v času, deli zunaj časa. Potem je avtor Gerard Herberich podpisoval knjige, pevec iz Velikih Lašč je ves navdušen pokazal, da je avtorja prosil za posvetilo k zadnji pesmi LUMPENPROLETARCI in kraljestvo, pesem, ki jo je avtor dopisal prejšnji teden in se ob spominu na njeno usodo in nepredvidljive zapetljave vsaj nekaj Ijudi lahko zamisli. Ali smo koga pozabili? Izvrstne simultane prevajalke Aga-te Sega ne smemo. Vseh tistih, ki so dobili vabilo na nepozaben večer. pa so rekli, da je v dežju bolje biti doma, pa se nalašč ne bomo javno spomnili.
Jasna Škrinjar
P. S. To, da izvrstni zborovodja Jože Gačnik vodi velikolaške pevce pa tako in tako vsi vedo.