spodarske, obrtniške in narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. > /i' i ř Ljubljani v sredo 10. januarija 1872. Obseg: O debeljenji ali pitanji naše živine. — Kteri les je boljši za kurjavo? — Za hišne potrebe marsikaj. — Zdrav niske stvari. — Gospodarske starice, marsikomu novice. — Ozir po svetu. — Renan o slovenstvu in nemštvu. Jugoslavensko slovstvo. — Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. 0 debeljenji ali pitanji naše živine. Za pitanje so razne živali: goveda, svinje, ovce, koze in perutnina. j Vse te pa so dobre za pitanje le takrat, če so zdrave; bolne se ali ne vpitajo ali pa slabo in v škodo gospodarju. Boljše so za pitanje rezane živali od ne-rezanih moškega in ženskega spola, posebno svinje; ker rezane živali daj o ne le vec masti, ampak boljše mesó. Živali srednje starosti so boljše od mladih in starih, dasiravno se tudi mlade in stare vpitati dajo. Toraj če se živali za pitanje kupujejo, naj se na vse to gleda, in naj se ne kupijo zelo shujšane, če niso zastradane, in tudi take ne, od kterih gré zelo mehko blato, ker take niso zdrave ; ampak naj se brez skrbi kupijo vesele, če tudi shujšane živali, kterim se po re-brih koža rada premika, ktere rade jedó in so pohíevne; take se rade vpitajo. Pita se pa tako, da taka žival dobiva zdaj več in boljšega živeža od navadnega stanů, da ne le več masti naredi, ampak tudi boljše mesó dá. V navadnem stanu se jej daje toliko živeža, da se jej nadomesti, kar po polti in po druzih potih zgubí. Pri pitanji pa ni, da bi se le nadomestovalo, kar se zgubí, ampak se mora tudi več nakladati. To se zgodi, če se živali tak živež daje, kakoršnega posebno rada jé; vendar ne zmiraj enega, da se jej ne pristudi, ampak zaporedoma kaj druzega, kar jej dobro hasne. Kakor namreč člověk tacih jedí, ktere so mu posebno všeč, več sné, kakor ravno potřebuje, in se člověk tako tudi vdebeli tako tudi žival. Sol posebno pomaga radojednost obuditi in tudi surove in ne zeló prijetne jedí prijetne narediti. Toraj je pri pitanji sol zeló koristna in pomaga žival prej vpitati, ker žival, kakor je znano, sol grozno ljubi in jej dobro hasne. Vsak vé, postavimo, kako goveja živina, ovce in koze sol ljubijo, in kako dobro jim storí. Tudi naj se pustí živali čas, da dano pičo želodec povžije, predno se druga dá, in naj se na enkrat preveč ne daje, da bi se jej priskutilo, ostalo in spridilo. V drugič dati, kar je bilo že dano, ne gré. Tudi je umno, izprvega slabše dajati, vpa vendar več, potem pa čedalje boljše. Ce vprašaš, kolikokrat naj se jej na dan dá, rečem: da pětkrát je dosti od časa do časa; med tem pa naj počiva, in kar je moč, naj se od nje odvrne ves nepokoj in še svitloba, da je malo v těmi, in naj ima mehko posteljo, počejen hlev in gorkoto, tega vsega zdaj sosebno potřebuje, da se dobro počuti. Da je piča v rejo dobra, da se lože v život in mast izdeluje, naj se zdrobi, zreže in skuha, da bo bolj tečna. Zrnje pa naj se na debelo zmelle, sicer celó malo redi in je zguba. Do zadnjega repe dajati, ima mesó duh in pokus po njej, toraj raji kaj druzega in repo prej. Tako tudi lanéni kravajci itd. Ce pa zdaj še od mnozih živali od vsake posebe ho-čemo govoriti, se pita goveja živina: a) tele od ma-ternega mléka, ki je v 4, 5 tednih dosti debelo; b) odrasla goveda najprej bolj po majhnem, z dobrim senom in rezanico, in v poparjeni rezanici repa, pesa, korenje; potlej pa čedalje več dobre klaje, potresene s surovim ali pa kuhanim, nekoliko osoljenim korenstvom, zmešanim z oblodo na debelo zmletega žita, koruze ali rži itd, kar vse dobro redi. Ko je že zelo debela, ixialo jé. Svinje se pitajo od začetka z repo in dobrimi po-mijami, bolj redko, potlej čedalje gostejše, vmes kuhano ali surovo in tanko zrezano peso, korenjem, krompirjem in dobro oblodo. Malokdaj se svinje v žiru dosti vpitajo. Bukvica ali žir dá bolj redko, želod tršo mast. Ovce pa in kozé se zunaj na dobri paši najbolj vpitajo. Kuretina zaprta v nizkem kurniku, ko se jej ali dovolj zrna in vode dá, ali pa se va njo posili, kedar je želodec pražen, se brž dobro vpita. Nektere pitance pitajo n a p o 1, druge popolnoma. Na pol vpitane živali niso za mast, amçak za meso; popolnoma vpitane pa so bolj za mast, posebno svinje. Mlada živina in prasci se bolj na pol vpitajo, ker se to prej dodela in bolj splača. Prvi čas pitanja si pri dobri piči take živali najbolj pomagajo, najbolj debelé; toraj naj se takim kmalu od začetka toliko dobre klaje dá, kolikor jo prenašati morejo, več od navadne, pa ne preveč. Kako dolgo naj pitanje trpí, se na tanko ne dá po-vedati. Ce se dobro pita, trpí manj ; če pa slabše, dalje. Ce več dobre klaje zavžije, brž je žival gotova in godna; če pa manj trpí pitanje, dalje. Tako, na pr. velik vol se vpita v 13—15 tednih, če se mu, postavimo, vsaki dan 20 funtov dobre mrve, 4 fuňte ržene, ječme-nove ali koruzne debele moke in J/4 unče solí dá. Ce se mu pa le 18 funtov mrve, 2 funta moke in V8 unče solí dá, trpí pitanje čez 20 tednov. Pri svinjah ravno tako. Treba je gledati na velikost živali in pa na teč-nost klaje. Kuretina se v 6, 7 tednih vpita, če se po sili pita. Na pol-pitanje trpi, če se dobro pita, po 6 do 8, tednov pri goveđi in svinjah ; popolnoma pitanje blizo trikrat toliko. Živali pa se mora le toliko dajati, kolikor vsaka prenašati zamore. Zapit zbolí in da se pitanj se 9 1. 7 če w ■ w JeJ toliko dá da pla Umno pitanj naj od doma, misleč, da bode zdaj lahko mraz přestal, ker je res, da popito žganje na prvi hip člověka ugreje. AI pokaz ploh tako dolgo trpí, dokler se temu ni tako." Žganje" bode "kmalu jenjalo ga'greti in kaj ti da zmrzne Kteří les ie boljši za kurjavo? Kdor JLVU.U1 ima guùu, t^mu jv> ex\jkjc4j »^m, «.»avoue ^iičtsi^u^ uuuic^čt viusivcgtijcziiua, pa ga iiiaio srKne, vrednosti da je njegov les za kteri koli namen. kedar mu je mraz. Kmalu bode čutil po vsem životu gozd temu je treba vedeti, kak lahko tak člověk pride v nevarnost žganje medpotoma izhlapí in mraz potem člověka "se bolj prevzame. Najbolje je, da popotni člověk vzame seboj bočico (flaško) dobrega vinskegajeziha, pa ga malo srkne, Kakor se dandanes skoro v se črta brez pravega načrta v vsakem oziru brez na-kmetuje, taka je tudi v gozdarskem oziru. prijetno toploto naj huji ? m to dalj CclScl* Tako se ob varuj es zimi. Vrh tega je pa vinski jezih dobro zdravilo za Ker mi ni namen, da bi popisaval vrednosti lesů ozeblino, ako se ozeblina večkrat tare (riba) s cun- v različnih panogah ter dokazoval, da je kak les za jico v vinski jezih namočeno to rabo morda izvrsten, a za drug slab ? naj rečem f ali kaj malega o prednosti raznih drv za kurj Pri prodajanji lesá za kurjavo lastnik ali kdorkoli večkrat ne obraća pozornosti na to, je li ta ali oni bolj močeno cunjico o veže ozeblina. pa ; ako » se s tako Puč. Prij. na u za kurj Pa tudi kupovalec je mnogokrat tak mož Da bi se pa niti óni ne zaprodal, niti ta ne ope zato v tem oziru predstavljam čestitim bralcem lesa za kurj haril velji vrsti, v kterej pripisujem ste vilko 100 100 avadneg drevj v tej-le Gospodarske starice, marsikomu novice. Najviša starost nekterih dre ves. Anglež M. Tandon je po mnogostranskih skušnjah sestavil starost nekterih dreves tako-le: Naj starej e palme ki bukvi gabru jesenu javoru brsti brezi hrastu boru 77 77 77 77 77 77 77 100 100 90 85 84 83 akacij i mecesnu jelki lipi trepetliki jel številko 79 73 69 68 61 52 300 let, brst (ulme) 355 , c i p r e s e (Epheu) 488, javor so znane, so stare 200 do 388 7 bršlin 77 77 77 77 77 576 7 (Ahorn) 516, mecesen (Lerche) kostanj 626, lim o ne 646, platan 720, cedra 800, oreh 900, lipa 1076, jelka 1200, hrast 1400, jagnedu, topoli in vrbi 50 oljka 2000, tisa (Erie) 2880, mamut v Kaliforniji po pozvedbah Mielkovih 5000 (to drevó je v premirji 37 čevljev debelo, 450 pa visoko), zmajavec (Dra- Gosp. List" * m očil. Za hišne potrebe marsikaj. Da bi pri beležu zid v izbah hudo ne chenbaum) pa celó 6000 let. Najstareji zmajavec je stal na otoku Tenerifa; ko ga je Humbold leta 1799. meril, je obsegal pri korenini debla 74 čevljev; 2. ja- nuarija 1868. leta ga je podrl silni vihar. Na to vprašanje 7 ki nam Je došlo iz Vr. 7 lahko odgovorimo s tem, da cement ali tako imenovano hidravlično apno je potrjeno sredstvo zoper Kako se ravná s tem, ne bodemo obšir- Ozir po svetu. Glad (lakota) v Banatu. Banatu, ki je navadno razen Rusije, največa žitnica na svetu, je letos lakota zarad slabe letine! močo zidu. nejše razlagali, ker^ vsak pravi zidarski mojster vé, Zarad tega je poslanec Babesin v peštanskem zboru kako to storiti. takrat so vzroki mokrih zidov taki, da se mokrota dru- Ce pa cement ne pomaga vselej, prašal magjarske ministre: kaj mislijo storiti, da se v—, «v, ——----- ------ —™-----— odvrne nadloga? — ače ne odpravi, če se ne napravi čisto novo* zidovje. pravi starodavni pregovor Po toči je prepozno zvoniti" To je prebivalci Banata jer se s kamenjem zida namesti z opeko (ceglom), ne poznajo druzega, nego da na rodovitno svojo zemljo , — druzega ne poznajo ondašnji kmetje •"•JVJ. "VV »j -».». J ^^VM-^^KJ v* v v^ -i-vv^ ^vv^iuiii AJLV^ ^J \J £J llCvl KJ U1 Ui ondi zid zmirom rad moči. Vendar tudi pri takem zi- seieio samo žito .. A •• m mm J J__ dovji pomaga večkrat cement celo zidovje. 7 če se ž njim obrajha Ako t e potem čez žito * Da se odstrani smrad iz sobe (izbe) na novo izmalane, naj se stori tako-le: Vzemi dve skedeljici, vlij v vsako do 4 lote hudičevega olja (vitriofohl) in postavi ju v sobo, ki si jo zaprl. More- in tudi nobene obrtnije ne. slaba letina — podzlo gré vse Vzdrževanje stojeće vojske po svetu. Vlado stane (koštá) en prostak (gmajnar) čez leto in dan na Angleškem 1000 gold., na Rusovskem \ -----------/ ---je------ J • ------7 ---j ---1---- ------------v«/.** ^ ^ ^ * , j.v ^ w w » w biti še v eni noči popije hudičevo olje škodljivi smrad 481 gold., na Francoskem 469 gold. 86 kraje. iz sobe. 0 ^iv x xvx« y xicAi jl' x ci 11 \j u o j\ u uh ~X.\J U cuiui KJxxx CL l y V Nemčiji 405 gold., na Turškem 369 gold. 70 kr., Dober kruh iz sladkih jabelk — se speče v Italiji^367 gold. 43 kr., v Avstriji 288 gold. tako-le: Olupljena jabelka zribaj (razmrvi) na ribežnu, 70 kr., v Svajci 115 gold. Ravno narobe pa je, kar na kterem se riba testó. Na 2 funta takega jabelčnega se tiče častnikov (oficirjev); kjer ima prostak manj plačila, tam ga ima častnik več. Tako na Angleškem mrveža vzemi 3 funte zamesi testó. moke, dodaj malo vode, pa dobro ""» "vivj jpcv uuMiv ulazna ^ tauj gai ima ^aotma. vet» xatwu ua AUCICO ivoui, Tak kruh je prav tečen in sladak, Francoskem in Ruskem ne more najviši oficir več imeti dolgo se drži, ne splesni in ne postane trd. Zdravniške stvari. Jezih (ocet) greje Člověka, pa odpravi zeblino. Hud mraz je člověku nevařen JLJLM.\A. jLUiau jo uuYCJXu ucvaicu^ t umrje ali vsaj da ozebe. To vé vsak. da zmrzne ves in na leto plačila kakor 10.000 gold, v Avstriji pa ga ima 12 do 14.000 gold., v Italiji 13.140 gold., turski paše pa Napoleonovi maršali pa še veliko več. Strašni požar v Chicagu lanskega leta je po vradnem tamošnjem razglasu 7 ki je A1 žalibog, da je mnogo tacih ljudi 7 ki ne vedó prave pomočí zoper tako nevarnost ali da celó rabijo ravno nasprotne reči. Zato marsikdo ki atvt juv \j tuu x v> vyx» xjcitu uiai ollvuu j xv x jj dolgo pot ali se pelje, popije kozarec žganja gre pozimi na unidan přišel na svitlobo, 250 ljudém vzel življenje, 98.500 ljudém stanovanje, in na premoženji naredil je 290 milijonov dolarjev škode. Svet ne pomni tako siloví tega ognja. 7 pa gré Politične stvari. to kar pleme. Mala S vica, ki tako trdno stoji jezike ali .c, *j i plemena, ure v tu. Zapomnite si dobro: v našem stoletji, v kterem mrtvi iz grobov vstajajo, utegnejo se primeriti še čudne dve > šteje veri. Renan slovanstvu in nemštvu. Znani Francoz R je na neko odprto pismo, V, ki ga je po časnikih razglasil znani nemški učenjak Straus slavo prepevaje Nemcem, odgovoril tudi z od prtim pismom 16. sept nevarno in pogubno pot p tikl une nasproti Slovanom. x ^ ,,^ixuox«,v. snamemo nekoliko vrstic iz tega zanimivega pisma, ktero Po v kterem mu dokazuj pol t m šk iidslav. Corresp po reci! Ce se bode Nemčija preveč šopirila s svojim narodnim malikovanjem, bode čedalje bolj zgubovala mo- ralični svoj vpliv. <3e bode Nemec tako postopal kakor {'e zdaj začel, noben narod mu ne bode verjel druzega, :akor da hoče gospodovati vsem, in če se bode tudi kazal najmiroljubnej šega, bal se ga bode vsak narod, češ ? da se kaže, kako prevdarni F sodi o pretirani nemški vražnik. od zunaj kaže prijatel, v srcu pa je so- politiki. Tako-le piše med drugim Nikar ne verjemite, da vi Nemci ste pomote bolj varni nego drugi. Poslednje leto so Vaši časniki res več vedeli kakor naši, al prav tako strastni, y? lični m lep JX Alleux y 1 VA ± so Vaši bili kakor nemora naši. Oni ne strmečih gorá pred se boj oni ne dij čedalj dij Jugoslavensko slovstvo. * Rad jugoslavenske akademije znanosti i umetnosti. Knjiga XVII. Poslednja ta knjiga akademije jugosla- ve- venske obsega sledeče članke: Ó odnošajih medju Du- čega nasprotstva slovanské zavesti proti nemški, in to brovčani i Mletčani za ugar.-hrv. vladanja u Dubrov nasprotstvo je toliko 7 boj Oni ne vidij da da pelj kedaj še do grozovitega niku. Od S. Ljubiča. — Kada i kako se preobrazi hr ščevala in Nemčiji do polnega povrnila vse zlo Naša (franeoska) politika je politika p rodov, Vaša politika je politika plemen (Raçen) Francija bode umirajoča ma- vatska kneževina u kraljevinu. Od dr. Fr. Račkoga. (Jako zanimiva razprava, koja nam kaže, da so hrvaški na- mi vladarji še na koncu (dux). stoletja nosili naslov kneza mislimo, da je naša bolja. Razvrstovanje človeštva v mena je žalovanja vredno; ono se opira na znanstveno dr. Jos. Kras. Slosera. Sjeverna zora. Od Jos. Torbara. Ž dralo v- pomoto pleme ) kajti »jelu diu uličar jc, xvjuxvc* j.^ caiv uxcu.ojcu.ij in taka razvrstitev ne more konečno peljati do Daničica. celó malo držav je biva nice (Geraniaceae) pogledom na naravoslovnu vrst. Od Svečana sjednica: Besjeda eno predsjednika dr. Fr. Račkoga. Izvještaj tajnika dr. Gj. j iu larva la^vionivr nu "ivi v xwiavvhw jr j ničesa druzega, kakor da bode — kakor v živalstvu Književne obznane: Napredak slovinské pleme pleme pokončati hotelo Kako morete misliti, da Slovani Vam tište ga storili, kar Vi delate družim v vse Vaše stopinje stopaj hodij 9 3 bodo Slovani prav ki 9 in v vseh rečeh za Vami Vsak pospeh nemštva je le pospeh slovanstva. je filologije posljednjih godina III. Od dr. V. Jagića. Spomenici o Stjepanu malom. Ispisao iz mletačkog arkivâ S. Ljubié. Od dr. Fr. Račkoga. — Izvodi iz zapisnika jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. v Slovanski pedagog u se imenuje časnik y ki Najmanjša stopinja do strogega zedin kažipot Slovanom, da se združijo tu" Vašeg Pogled Avstrijo resnico mojih besed potrjuje. Cez 50 let se bodo Slovani spomnili, da ste bili kterim je imé 77 om Slovani" slično bilo z imenom „sklavi!" (sužni), — bodo sprevideli, kako dolgo let ste Vi slovansko pleme rabili za svoje namene; al Slovani so dvakrat močneji memo Vas in kakor zmaj (drakon) Apokalypse, čegar rep tretji del zvezd pobr bode ekega dne trume 0dvisnost bode za slovansko učiteljstvo v 5 slovanskih jezicih (tedaj tudi slovenski) v Pragi izhajati začel. Na-poveauje se ta list talo-le: „Skoraj vsi slavjanski narodi v Avstriji gledajo bolje na šolski napredek pri Nemcih, Francozih in druzih neslovanskih narodih, kakor pa na to, kar so sorodna plemena v šolstvu storila. Iz vednega nasledovanja tuji h vzorov in posnemanja tujih navad pa prihaja kvarjenje narodnosti, iz vira slabljenje vlastně dušné plodnosti in na zadnje literarna centralne Azije seboj potegnil, starodavne varovance Dschingischana in Tamerlana. Koliko veče vrednosti bi pota s ktero se narodi od vračaj o s prirojenega 7 na kterem edino se morejo v svoji individualni bilo 7 si v tacih časih varovati poziv na pamet 7 morali teto in prijatelstvo načel. Mislite le na tako prihodnost, da kedaj severni in južni Slovani avstrijski. vsi slo posebnosti vspešno izobražati in razvijati. Da se šolstvo slavjanskih narodov oslobodi takega škodljivega vpliva tujih literatur treba da bode to, kar je eno pleme da kedaj severní in južni felovani avstrijski, vsi slo- Okusilo, na hasen vsem drugim plemenom. Iz tega, da vanski narodi turškega cesarstva, ki gotovo pnčakujejo se bodo sestavki tiskali v jeziku tistega naroda, čegar vobodenja iz turškega jarma in ki so skoz in skoz ju naški uaoiVL v OJ H/kl j tux iu v vuit^ija ^/utiu^ujujv/ da vsi ti narodi stopijo okoli ruskega velikana ter voditelja potřebuj ej o — mislite kaj bode potem! In prav tako bode kakor je Macedonija češki itd. ou mvuv ouolul v xva uxkj xvct/xx v jcmivu uotu^cb ulcvl v/va.c4t y šolstva se tičejo, tedaj o šolstvu in literaturi slovenski po slovenski, o hrvaški in srbski po hrvaški in srbski, o poljski po poljski, o ruski J\J ^/V/XJ OAl , \J X U.OXVX po X UÍ3IVI , \J V/t/QJVX Ul dobivamo razen omenjene koristi tudi to pre ruski o češki po postala središče Grškega, Piémont središče Italij ; sija središče Nemčij Naše toletj Pru je zmaga sužnih čez jihove gospodarje; Slovani so bili in so đeloma še pričanje, da bode mnogim lože naučiti se vseh teh so rodnih jezikov, kakor pa enega tujega. Da bode pa sužni. Takrat pa, ob dne maščevanja slovanskeg naš ; se bodemo mi bolje počutili kakor prav tako kakor so Atenci pod rimskim cesarstvom še slavonosni bili, Sparta pa je že zginila list mogel zadovaljati svoji nalogi, tega so nam porok vrli pedagogi vseh slavjanskih narodov, kteri so obljubili skrbeti za čast šolstva in njegove literature: Za- za šolstvo hrvaško: Ivan Filipovic Varuj t grebu, juiijab u tiuj a»uu v xvy , iai orvx ouiorwx ucvu^vi w arodopisja (etnografije) ali prav za Karlovcu, Vaclav Marik, učitelj v Zagrebu, S. Cihlář, učitelj 1 u y \j u x y cvoavi jly au x lupu v iv/ y uv/ituaj ▼ «-^w» Mijat Stojanovió, kotarski šolski nadzornik v se prav ne obračajte ga na politiko. Imena Vin do- učitelj v Kraljevici v Primorj i, in Bartel Francelj, učitelj b U U XX Cb (Dunaj) , XJ U X U1 IC XXI Cb g U. O V iJao ) J ^ Č) XCČfcllXX V T CVXCWUIXXXX U. j--ZJĆt OUXOOVU OX uouu . ti a cum (Mainz) so gališka; mi vendar teh mest od Vukičevié, profesor učiteljske škole v Somboru, Stev. Vas ne bodemo zahtevali; al če nekega dne pridejo D. Popovič, profesor učiteljske škole v Budimu, Milan Slovani, da Prusijo nazaj tirjajo, Pomorsko (Pomern), Gj. Miličević, urednik škole v Beogradu, Stevan Po- Bor bitemag (Worms) Mog realni v Varaždinu za šolstvo srbsko: Nikola Šle zijo 7 Berolin zato, ker vsa ta imena so slovanska Čó IStO StO rij u c% xjaui xix vy x y ivai o to t x k^uv/x hi. xxc% o u i o t y \J u ci i i íj, a i m o a u • Mozeli itd., kaj neki Vi k temu porečete ? Narod ni preparandije v Arbanasih kod Zadra na Labi m Odri 7 m ? U XXXXOXXC* OU OiU T OiUOO.«! J pOVlé , ^lUlCOUl UUlb^lJ iSIV^Ž OJXUIV^ T VM.J «M kar ste Vi storili na šolstvo dalmatinsko: Stjepan Buzolić, ravnatelj profesor učiteljske škole v Kragujevcu; za e 7 za šolstvo # na Crnoj Gori: Gavro Pesić, učitelj na Cetinju; ževnosti in o dusnem življenji slovenskega naroda za šolstvo slovensko: Andrej Praprotnik, ravnajoči Turek pa o hudih bojih Cehoslovanov zoper njihove učitelj v Ljublj ani, Ivan Tomšič, učitelj v Ljubljani, zopernike ter je dokazal potrebo vzájemnosti vseh slo- F. Stegnar, šolski kotarski nadzornik v Idriji, J. La- vanskih narodov in stavil konečno e dino st kot ideal pajne 7 učitelj v Ljuto mer u; rof. Drag. Skoda za šolstvo česko: slovanskega patriotizma. Po govorih je sledila prav ži Stjepan Bačkora, ravnatelj v Pragi osip Švestka, ravnatelj v Karlinu, Josip Bačkora, Franjo Tesař, Martin Weinfurt, Josip Balcar, vahna zabava narodnega običaj Menda sta dopisa v j, v Pragi, tc^cv —.a, —. van Mašek, učitelj na Smihovu. Vaclav Kredba i Josip Kral, uci-urednik „Posla z Budče", do „Matice slovenske" v Ljubljani in družbe „sv. Mo hora" v Celovcu P bila 7 Slovanski pedagog" izhajal bode v zvezkih štirih pól v osmerici za 2 meseca. Naročnina s pošiljanjem ki sta od tukajšnje nad-sodnije šla v slovenskem jeziku, v kterih ste te družbi naprošeni bili podučnih knjig za jetnišnice. o la je vred-žega oddelka, v občno korist gold. 80 kr. — Naročnina naj se pošilja opravništvu naše dežele. Mnogo več kmečkih sinov bi se moglo jena Gorica 7. pros. — Naša kmetijsk Obžalovati nam je, da ni tu J^r Vy JL f V/ KJ III V-f JL. JL V-^ JL. mum w mm m m m ^ ^ v • ^ w JL \y V/ a. W ^ j vv ^ f ^J f V/ f VV V JL Xi. CV * * f J V-/ y VitV JLA. JL po pošti stane za celo leto 3 gold. 60 kr., za pol leta kakor je želei naš hrabri gosp. P na Smihovem v Pragi št. 339. * ,,Slovansky svëtu (CjiaBflHCKĚ Mip't) se zove list, kteri bode v Pragi izhajati zacel 13. dne t. m. v ruskem in českem jeziku. To bode prvi list vse slovanski, ki bode iz Ruskega tako kakor iz vseh dru- vdeleževati te jako potrebne nam šole, ako bi spreje mali učence vže iz ljudske šole na to učilišče , ne pa Skoro za same grajščinske oskrbnike ne bi žrtoval mnogo naš kmeto- v se le, dovršivši 4 razrede srednjih šol ; znan- zih slovanskih zemelj donašal članke politične stvene, umetniške in narodno-gospodarske v válec, kteremu tu ? jasno jestvo kmečkih omérov g a oddelka ni treba tako, kakor nižega Da raz vidno je v ze iz teg&? da ni přišlo letos toliko učencev omenjeníh dveh jezicih ter bode tako lepo* priliko dajal na to šolo, da bi se bile mogle razdeliti vse štipendíje Donašal (ena je ostala). Jako srečne pa se moramo imenovati onim \J 11X ULL • ki čitaje časnik se hočejo učiti ruski, j^uu»»«* bode tudi slovansko bibliografijo. Geslo mu bode slovanska vzájemnost. — „Slovanski Svet" bode izhajal dvakrat na mesec v sešitkih obsegajočih 6 tiska- ker j gosp P na tem učilišči za profesorja in vodj vrli y nas ki je res strokovnjak v kmetijstvu. Kakor nam je znano, ima mnogo mnogo opravil v svoji službi. nih pol (120 pól celo leto) v formatu velikih ruskih me- VkJjub vsemu temu mu njegova neutrudljivost ne pri sečnikov. Cena temu listu je 6 gld. za celo leto, cr * / —- - -- r------- ------- —j— — za pol leta, 1 gld. 70 kr. za četrt leta, 60 kr. pa za zmožnosti za blagor goriških Slovencev. Blagovolj gld. pušča, da ne bi še posebno žrtoval svojih duševnih mesec en sam sešitek stane 30 kr. Naroča se v admi- povabil kmete, da bi ga hodili poslušat vsako nedelj je IU^O^V ^ ^u oaui ovolika oiauu IVI • xiaïuua; PU V UU.jlui. X / o ---- X . ----- — nistracih „Slov. Sveta" v Pragi na Vacslavskem dopoldne ob 10. uri v kmetijsko učilnico — brezpl náměstí 63. «.AAJLcotx o. w. Priporoča se ta zanimivi list, «.i otoval po vseh slo vanskih okraj nah, tudi za razglase ki bode Jako ginljivo je prvič govoril ter podučeval 24. grudna inserate leta. Tačas bilo je pričujočih samo kakih 10 deljo po tem nas ga je poslušalo vže okoli £>0 * „Zora", se imenuje list Časopis za zabavo, znanost in umetnost ki e zacel izhajati v Mariboru in bode po celi poli na svitlo hodil vsak mesec dvakrat. Lastnik mu je naš Dav. Trstenjak, vrednik pa dr. Rap oc, cena za celo leto gold. za pol leta 2 gold. Dijakom in učiteljem se prepušča za celo leto za 2 gold. 50 kr. Trstenjakovo ime na čelu tega lista nam je že po-roštvo ugodne „Zore". minuleg prvo in tako bode kmalu pretesna ona učilnica za njegove nedeljske slušatelje. Njegova prelepa in prepričevalna beseda je bila celó nekemu starčeku povod te le opombe ob razhodu: „Slišite gospod! brez zamere; vi ste pa kaj dober fajmošter. Presrčno se Vam toraj zahvaljujem in priporočam z iskreno udanostjo v imenu vseh slušatelj Podboršekov in Goljufo d Dopisi. selice Iz Gorice. (F Čitalnici naši) so določene sledeče ve- , 3., 10. in 12. februarija m 13 zabave 27 »V- A * igro ob 7 14 7 13 j anuarij a . in 17. prii uri zvečer. marca besedi z glediščino Vse veselice se začenjajo točna Štajarsko Pre častiti Murko, dekan v Hočjem bolezni umri vceraj Anton kratki Od jadranskega brega dan vsled dogodko v letu svoje starosti. Mur kovo imé ostane v zgodovini slovenskega slovstva nepo- skeg decembra meseca 1871 jan. — Kar je prišlo na seji deželnega zbora kranj- pnilo in užalilo je ►jx^v^cv VL^V/Vi-Liikyx a> moo lu I i • i., V/OU.J^JJ.J.IU ili UZjctiiiU Jt vse rodoljube. Vedelo se je sicer že davno, da je mar zabljivo slovstva takrat bilo on délai za povzdigo našega celó malo rodoljub o v ikaj gnjilega na Slovenskem — da ni prave edinosti niti v Ljublj ni XXJ.U1. v xjjUMijaui jLix drUgdc/, cu uavđ šemu je ostala needinost zagrnjena nj egov slovar se zavedali Slovenije ; slavna priča temu a navadnemu občinstvu na omovini vseskozi zvesti sin njegova slovnica slovenska. tudi oklicu ljubljen. Večna mu pamet! svoj em vsakem druzem oziru bil spoštovan in 77 99. zih listih čitati Kar je nekdanj u Narod" pred 2—3 leti o Novicah" prinasal in marsikaj, kar je bilo tudi v nj uua. xvai jo ^ucivuauji nekdanjih" in „sedanjih" * m bilo vsem u tišti mlj umeli so na 7 ki so si znali še druzih ti so vedeli, kam Gradca 20. dec. A-Ç.* _ • dne t. m. se je obhajala tù druga zanimiva svečanost tehniške slo- merjanje onih spisov pojasnil po privatni poti preskrbeti pes taco moli. Navadnim čitatelj em naših domaćih lis tov se godi, kakor vojakom prostakom po kaki vojski in bitvi. Oni ne razumejo o politiškem namenu vojne in Lepo ste vil o slovanskih vseučili- o strategiji pa taktiki bitvě nič vanske družbe, ščinih dijakov je došlo, kazaie s tem edinost ki veže vedovati, je kaka celó malo ali Vse v nic , kar vedó pripo pomenljiva epizo OV/1U1U Uljaivwy JO UUiSll» J ivaaa IC O born OUiUUOb ^ IVI ycůO . v^v»^ . V.»* J JV Wtv ^umu miíj, iaiv j^uuivíiíjitmi slovanské dijake med seboj. Govoril je prvi predsednik dica dotične bitvě in še to popisujejo se svojega niz družbe gosp. Vračan za njim gosp Radinovic o keg osebnega stališča. Tako ima večina naših bralcev marljivem delovanji in nadepolnem napredku te družbe ; gosp. Kresnik je govoril o razvitku slovenske knji- kak na videz oseben ravs in kavs v naših časnikih ali zborih in društvih za Po naključbi zabasnjeno. Vređ. na haj sebi važno bitev, v tem ko je sam .m* - le nepomenljiva vmesna prikaze^, mcu vaznost le od tod, da je izjava nevidne vojske kteri pri Kar se sedaj v narodnem središču našem prevažno, m j^a^r^ » roda. Na bojišci je včasih preveč dima ali prahů ali razodeva in provokuje občno mnenje slovenskeg j Je na- » megle u kaor je tam sred zmešnjave reci jaz stv y v kakor gré. Dovolite toraj koj u' y ne sodi y i to sine ira et studio „Novice", Za selej In tam bo cvèl, tam v večnem miru V nebeške rose sjájnosti, Ko mi se tu na časném tiru Potili bomo v žálosti. in za prvašt da rečem d i t e 1 j e pred nekimi leti si Pravično ah! mi spoŠtovanje Do Tebe zmirom je biló: je nek nekranjsk rodoljub močno prizadeval, vspeti se Duh Tvoj v • f Z1V1 f na prvaŠki stol a podletel mu mu ni zdaj več kaj ugodn stranka, která hoče postati e d Zdaj Je j avno mnenj e si je izbrala tista merodajna in ktero smo popřed zvali „mladoslovensko", sedaj pa jo moker ona zmernišo ali starišo protnikomnašimna veselje — s „klerikalci" yy ramo „liberalno" imenovati K pokoju večnemu teló. Saj nismo vredni Te imeti Navadni, zemeljski ljudjé, Saj ni b'lo vredno, tu želeti Spošťvati Te Ko šlo je v spanje slabo y srce. Iv. stranko Vrlinike jan Na vlogo mnozih tržanov je Morebitida novi banderonoša sam ne vé, kakošni elementi si. deželni odbor, kakor njegov odpis kaže, v seji 29. že zbirajo pod njegovo zastavo. AI bi bil glasoviti Dol dec. sklenil ling tak leta 1870. mislil, da bo imel čez leto in dan občinski odbor ---~ 7 ~----' # " ? » naj se voli v Vrhniški županiji zopet nov ? ker Je že 21. o. z. zoper po l či K. U privržen ce , IVaULUlOm ou» AULU. jjx CLCJVAU 1CI/U Zjč»UJJ- ~ V I*, T o-i * V WW » vwwiuoivviii X ^u.^ "oaa u i^a u.«* v jtvi<*uvcm piuc polno besedo „jacta est alea". Samo to moram brez- posadka 2 polkov, ki bode vso Vrhniko oblegala; ravno ^ i . • i • i "i • • i i • i • m 1__1— — j___• JI _ 1 _ O AAA ___1 JI 1 j_______ • v tarj i kteri pun lav/v^«! íiw^cvum) lui^v jjaqvjv^, ou» o ca aaa a ^uu- da bodo vsak čas zaprti ter da v krátkém pride ozirno po ve dati y da nikd in kol n mel tako bodo tudi dolg od 3000 gold., kterega je g. župan. lovenski narod up a nj ljubij. „Tagblatt", dopisnik v m P y lav brzoj o poj ej Ilirije ! Dimmi chi vai, e ti diró kterim našemu trgu tako dobrotljivo prižupanil (!), plaćali samo tišti, kteri se podpisati nočejo. Ko bi bil zdaj že pustni torek, ko so vsi norci odklenjeni, mislili bi, da je tako chi td sei. i1aa1aaa , vuil v^axa v Oil , vy ti UUU, Villi OUI. T v--~ J J «""»v» 12* dne decembra se je tukaj odprla besedovanje pustna norčavost; al še pustnih maškar ni, postaja (telegraf) z omejeno dnevno službo Refce. ImrM v Ljubljani. zato le obžaluj emo vse take zmotljene reveže, ki se brez vspeha, da bi škodovali nam Slovencem, ki postavo žu- obr- panijsko poznamo, vsedajo na one limanice m se nemo le Vas, gosp. O brez a z očitnim vprašanjem: ali po tacih ljudéh se hočete zagovarjati in po njihovih lažeh hočete dokazovati, da ni res, kar V bolezni Tvoji brez nehánja Ostál mi je spomin na-té, so „Novice" Pisale? Mi toraj zahtevamo od Vas, ker ste Županje možje javnosti, česar smo Vas velikokrat prosili, da očitno daljine bolni me je sanja kar Vodilo čutno me srcé: Srcé Te burno ni ljubilo} Al zmir je spoštoválo Té Srce se moje ni motilo: Najblažja čut spošťvanje jè. stopite pred svet in dokážete neresnico tega kedaj v tem listu pisalo, tihotapstvo pa, dokler vživamo se je še svobodo tiska, pripustite malovrednim ljudém. y Kranja jan (Zimska obleka in obutev rev Prelepa je ljubezen mila, Ko srce v srce zaplamtí, Al Ti si angelj nežen bila: Plamtenje žarno zá-Te ní. Ko pa prevzela Te bolezen Resnično ah! sem žalovál Vedeč, da ůdes*) tirja ježen. Kar sem tak' srčno spoštoval nim solarjem in solaricam) se je danes dopoldne dělila v čitalnični dvorani po primernem ogovoru gosp. šol- skega ravnatelja Franca Spendal-a vpričo g. učiteljev in ruge gospode. Od dohodkov dobrodelne „besede" y t ki je bila novega leta dan v čitalnici, je bilo obdaro-vanih 20 otrok s popolno obleko in obutvo. Vrh tega pa se je naš velecenjeni rojak gosp. Val. Pie i we i s trgovec na Dunaji, tudi letos spomnil revnih svojih ro jakov in je poslal obleke in perila za 18 fantov deklet jemo ? m 9 Ti nisi bia za to življenje Ti nisi bila za ta svét, Tje v vrta rajskega zelenje Presájen je deviški cvet. 17 revnih mestjanov. Mi tedaj danes spolnu-prijetno dolžnost, ako se presrčno zahvaljujemo vsem milim dobrotnikom in posebno razen zgorej ime-novanemu dobrotniku Antonu Zois-u in Pleiweis-u še baronu *) ůdes , Fidelu Trpinc-u, ki sta nam z zdatno podporo prihitela na pomoč, kakor tudi gospem, gospodičinam in gospodom, ki so se trudili, da so nam napravili veseli večer v čitalnici naši v ta blagi osoda, das Geschick. namen. Bog povrni stoterno! Postnjne jan včerajšnjo „besedo" na- seje deželnega odbora 5. januarja.) Služba pravila nam je naša čitalnica zopet prijeten večer. Hvala sekundarja v deželni bolnišnici je deželni odbor po jej! Mešani zbor pevcev in pevkinj prednašal je v občo delil g. Matiju Gr amer ju, c. kr. vojaškemu zdrav Mešani zbor pevcev in pevkinj prednašal je v občo delil Matij Gramerj kr zadovoljnost „venec národnih pesem", pri kterem se je niku v pokoju. — Mestnega župana v Kranj gospodičina Krm o va s svojim lepim milim glasom v jana S a vnik a je deželni odbor na ponovlj pesmi „Kje dom je moj" posebno odlikovala, tudi vojaškemu zdrav- ; Bost- prošnjo D itrih v samospevu „Slavjana očevina". kakor odvezal županovanja ter volitev novega župana za Na znanje je bilo vzeto, da je Njih Veli Ko- uká zal v v* Jk ^ # J^y a v A a -LJL ? Kj JJU v ^ Jk/ ? vi, a y Ny m ▼ u/xiu; WV f 1 iiiA • * ^ \j ajv^i • * w «aa vt ajj v Jj! vaiv ▼ xj v tV ^ vi C v J v J mični prizor imel je mnogo pikantnega; bile ste pa tudi Čanstvo potrdilo sklep poslednjega deželnega zbora da nalogi v jako spretnih rokah. juaivgi y jaxw oj^i mni luivaii« t l^h ^UOXVVIV ^auuoiil ov/ ±*j jl. jl v uj w uli o h. je vsak svoji nalogi; radi priznavamo, da so bile role briše tišti kos ceste, prav dobro in srečno razdeljene, česar smo si bili že nasproti pa dosedanj Otb JJ C* tUUl VWJLIUI/T v J^Vi/1 Uli v uiVAV^jy J V0 viV/iliV/ lliV/^ CMf JLÀ UU1 Cb y U< Uskok" zadostil se iz Predjamske konkurenčne (okrajne) ceste iz ki iz Brinj PeIj v Pre dj amo y v svesti, ko smo brali imena Lavrenčič, Ditrih in Perko; slednji je izvrsten komikar. Radostni čujemo, da nam čitalnica naša ta predpust napravi še dve veselici nj ska pot iz Brinj 7 pod Bukovjem, Belskem čez Studeno v Planino za konku č cesto izreče 5 potreba. (/z odborové seje družbe kmetijske.) Pod pred-vsaj nam je zimski čas veselega združbovanja sedstvom c. kr. deželnega predsednika pi. dr. W u r z- b a c h - a je odbor v nedeljo imel prvo letošnjo sejo, Novomesto svet /) jan. {Čuj junaštvo nemČursko slovenski v kteri so vsi v Ljubljani bivajoči odborniki bili priču v • • ni tt v i • • v • T""\ T Ti 1 • • • v 1 i i i i Bralcem našim je znano da Hoče ?ar ki O UZ/V • J JU1 aiV/V^lli JU CIOIJLLJL j ^iiCillU y ua JL JL u V» U y df 1 y Hl J 0C1» Jl^ a • V • JL/ i U l tt VIO J V \J\JCMJL \J 01VUWAJUL ZJCbUU y au • ga po Dolenskem Kalistra II. imenujejo, je bil pri zad- Zahvalno pismo g. ministra kmetijstva za poslani . da Dr. J. BI eiweis je poročal o sledečih zadevah njih volitvah protikandidat izvrstnemu našemu rodoljubu mu koledar in pratiko, in pismo Karolu R u d e ž u. Ceravno so „na cente" dělali nemčurji in posebno cesarski uradniki, da bi bil njihov kandidat zmagal, vendar je padel, najveČ za to, ker so Scheyer-a prevzame mesto odbornika, ste bile na znanje vzete. Ministerstvo kmetijstva je poslalo 50 iztisov onega oklica, kteri naznanja, da bode letos decembra meseca in kako ga priporočali ljudjé, ki nimajo zaupanja pri narodu da bode velika razstava mleka, surovega masla ; v našemu. Misliti je bilo, da zdaj, ko so volitve pri kraji, mnogovrstnega dotičnega orodja itd. na Dunaji sira, e tudi vsa jeza pri kraji; al kaj se zgodi? Hočevarjev ki je gospodar tište hiŠe, kjer je dozdaj Čital- rat kteri želi so že 7 nica naša stanovanje se vé da za placilo imela dveh dohtarjev posebno hujskan, J° ob novem t je letu od iz lanske „Novice" govorile). Ker ministerstvo da bi tudi kranjski gospodarji v to razstavo po hiše zapodil!! Ker to poslopje je bolj Štali nego so-bam podobno in bi hišni gospodar moral vesel biti, da ima slali, če tudi druzega ne, vsaj sira, se je izvolil poseben odbor, ki bode vso to nalogo na-se vzel; v ta odbor so bili izvoljeni gospodje odborniki Seunig, Šolma-jer, Lasnik in Vičel, ki so si za poročevalca (re- Učt hl JJUUUUiiU 111 U1 111 »111 ^USUUUČU. JLL1U1 čti YCSCIUILI, U.Č* 1UJÏ* J ^ ■»■ , j-ío-ouíxv axa t i^clj xv i. ou kakega gostača v taki podrtiji, kaže to dejanje prav ferenta) iz volili gosp. Seunig-a. — Ker ministerstva zagrizeno maščevanje nad nesrečno Hočevarjevo kmetijstva vsled mnozih želj, ki so se mu razodele od družeb kmetijskih, namerava potegniti se za to, da bi se zopet vpeljala živin s ka sol, ki se je po nesreč volitvijo. „Tagblattovci", kterih ni sram ta ce ga po- Četja, kažejo s tem prav očitno, da bi z denarjem „Feuer und Schwert" popihali radi iz svetá vse, kar ne trobi v nemčurski rog A1 vse vaše rogovilstvo je nega zbora leta nem pritisku magjarskem opustila po sklepu držav zastonj 7 dokler bode slovenskega naroda kaj na svetu! od 20. dec. Ljubljane. — Od poslednjega deželnega zbora v in po številkah dokaže: za koliko je živinoreja na Kranj 68., zato je ministerstvo po dopisu pozvalo družbo kmetijsko, naj na tanko državni zbor voljeni naši zbrali v Ljubljani in gledé na nepričakovano dogodbo poslanci so se v soboto skem s la bej a od leta 1868. kar se ne prodaia ve cípu: iti ali ne iti" tedaj gledé na sedanje okoliščine zdravje živine zdatno posluževati niso mogli ; 2) pa naj v'konferenciji narodnih poslancev ni bilo nikakoršnih se ministerstvu nasvetuje, naj skusi vladno s am opro-navskriž-misli, zato pa tudi ni bilo nobene viharne de- daj o (monopol) odpraviti. Dr. Bleiweis je dobil nalog, bate, kakor „Triesterica" krivo trdi, ampak prevdarjanje vseh državnih in deželnih razmer. vstop naših poslancev pravično soditi hoče temeljito da to pismo do ministerstva izdela. — Ker je faj ta Kdor naj mošter K r č o n v Rudniku pod Ljubljano deloma iz svojega, deloma s pomoČjo svojih faranov naredil gno- VOLUp 110.S111 UUSlčtiHJC V Cl V i^HU OVUIU UUW j l/Oi JLXOJ «'VJV^mj w ^umvv/jv OYVJJ.J* wiiu T pomisli, da oni niso pomagali, da je bil sedanji dr- jišče, kakor ga družba kmetijska předpisuje 7 žavni zbor brž prvi dan sklepčen in da bi danes že vse podělila za to subvencija od 30 gold. se mu Gosp. E. drugače stalo, ako bi po izgledu Čehov in kranjskih po- Pour ju v Kranji se je poleg povrnjenih potnih stro si an ce v bili Dalmatinci, Tirolci, Primorci in Vorarlber- škov za lanski kmetijski tabor v Cerkljah dalo 20 žani stali tam, kjer bi stati morala federalistična stranka, gold, remuneracije ; odboru poslani govor se natisne v Mršava je res dandanes politika po vseh kotih venci je niso krivi. Slo- uiu« ictuuuci avjjc j uuuuiu uuoiam © uauouv t Novicah". — Stroški g. župana Zelena v Senožečah „iw v ivaii . - řjuuon.1 g. ^u^aua ^ciciia » uv/uv^vvwi* za napravo govorišča itd. za lanski kmetijski tabor v Iz Kraljevice (Portoré). Dr. Majtinger je Senožečah se povrnejo z 11 gold. Da je trbiska ki jo je lani Andrej Malavašič v Butajnovi da po brzojavi municipija neapolitanskega občini Kra- od kmetijske družbe prejel, nagloma po napenjanji po 7. dne t. m. telegrafično naznanil vredništvu „Novic", ovca ginila 7 IIIUIVV Vil U.UMV I^JL VI VX y JUtV^lVU^tV ^ ll^jy je odbor brez opombe na znanje vzel ker no vidi vzroka, da bi bil Malavašič te nesreće kriv (zelen 7 lieviški je prevzvišeni biskup Strosmaj er odšel v Palermo v najboljem zdravju, da pa se v kratkem , ™ ™ — —— — ---- vrne v Neapolj. — Po takem so tedaj na našo in vseh pajek pa tudi ne). — Gosp. župnik Sumper iz Skoč- ki je bil v poslednjem zboru družbe kmetijske Slovanov veliko radost lažnjive vse tište govorice, ki so jedola 7 te dni hodile po mnozih časnikih, da veleslavni gospod za poročevalca o sklepih onih gospodov iz voljen 7 ki sa v Neapolji hudo bolán leží. presojevali razstavljene panj ove, je izdelal prav te TEieljito porocilo o vseh na ogled postavljenih panj ovih. Predlogi tega poročila, ki se bode celo natisnilo v „na-znanilih družbe kmetijske", so bili enoglasno sprej eti, namrec, da 1 ) panjova g. Sumperja in g. Porente sta najbolj pripravna za navadne naše čbeloreje, in sicer Sum perje v panj brez premembe kakor je, Po-rentov pa prenarejen na trirobate satnike ; — 2) kme-tijska družba, ki bode kmalu razpisala oklic ljudskim učiteljem in manj premožnim kmetom , naj se oglasi, kdor želi take panj ove, bode vsacemu, komur bode panj ove dala, dala po dva : enega Sumperjevega, enega Porentovega. —Potem je. dr. Raz lag poročal o prošnji Metliške svilorejske družbe, naj bi vlada dovolila 2 sej ma za svilne kokone. Ker taki sejmi, kakor jih imaj o že davno na Primorskem, bili bi prvi na Kranj-skem, se je družba kmetijska obrnila do gosp. prof. Povše-ta v Gorico, in do gosp. župnika U. G o 1 m a-jerja v BrŠeču v Istri; oba sta družbi prijazno poro-čala o goriških, videmskih in isterskih svilskih sejmih in profesor Povše je povdarjal korist takih sejmov na Kranjskem. Po predlogu dr. Razlaga je odbor sklenil, c. k. deželni vladi nasvetovati, naj dovoli Metliški svi-lorejski družbi osnovo dveh sejmov vMetliki ali oziroma enega tudi v Novem městu, določba dnevov teh sejmov pa naj se — po različnosti letine — přepustí družbi. — Za nove ude so bili v družbo sprejeti gospodarji : Janez Vodnik, mlinar in posestnik, Jožef K a v k a, posestnik, France S i m e n c , župan — vsi iz Dola, Janez Jemec, posestnik iz Kleč, Anton Zarnikj mlinar in posestnik iz Krtině, Jožef Je-rovšek iz Beričevega, in pa g. Luka Pirnat, graj-ščak Tustajnski. — (Pregled bolnikov, porodnic in najdencev v ljubljanski bolniŠnici v preteklem letu,) V razdelku za no-tranje bolezni je bilo bolnikov skupaj 1020 (umrlo 175), v razdelku za vnanje bolezni 1168 (umrlo 66), v razdelku za ženske bolezni 39 (umrle 3), v no-rišnici 146 (umrlo 18), v porodiš ni ci žensk 274 (umrle 4), otrok 217 (umrlo 61). Najdencev v vnanji reji je bilo 1095 (umrlo 55). Proti predlanskemu letu {*in je v bolnišnico vstopilo lani na razdelku notranjih >olezen 140 več, na razdelku vnanjih bolezen 23 manj, v norišnico 35 več, v porodišnico in najdenišnico porodnic manj 72, otrok manj 95; najdencev se je 52 manj na rejo dalo, 80 jih, je pa iz reje, v kteri so 10 let bili, odpadlo. — Ce vzamemo omenjenih 52 otrók, ki se jih je lani manj v rejo dalo, na račun tega, da se je najdenišnica 1. j ulij a lanskega leta od-pravila, se je tedaj v pol leta deželi prihranilo 12.636 gold., ako bi bili, kakor je poprej postava bila, ti otroci živi skozi 10 let v deželni skrbi (en otrok jej je 243 gold, stro ako v prizadjal). Po takem je pač očitna neprecenljiva dobrota, da je deželni zbor od-pravil najdenišnico. — (.Katoliska rokodelska družba) pod vodstvom g. prof. dr. Von čine je v nedeljo zvečer v svojih pro-storijah novi svoji vejici : družbici rokodelskih u cen ce v napravila prav lepo večernico z božičnim drevesom. Gosp. dr. Vončina, pravi oče roko- delski mladini že skozi 16 let, je obilo zbrani gospodi představil lepo število 68 pridnih učencev, ki v tej družbi ob nedeljah in praznikih poduk dobiva, pa se tudi z lepim petjem kratkočasi. Da ti fantiči res tudi že kaj znaj o, pokazali so danes Grabrijan, Justin, Misel in drugi s čednimi deklamacijami in mičnim petjem. Veselega obraza so pa tudi^gledali darove, ki ste jih hipoma nabrali blagi gospé Solmajerjeva in Murnikova, in poslušali navdušeni govor svojega voditelja g. prof. Vončine, ko je razlagal zgodo vino te družbice in se zahvaloval svojima gosp. pomočnikoma v nauku, neutrudljivemu blagajniku g. Šventner-ju in pa starešini podmojstrov g. Zoru. Prav na pravem mestu pa je tudi bilo, da je g. Šventner očitno zahvalo izrekel g. dr. Vončini v imenu velike večine ljublj. mojstrov, da tako očetovsko skrbi za pošteni na-raščaj rokodelski. Radostni smo zapustili vsi milo to večernico, želeč, da se ponavlja še mnogo let. — ( Učiteljsko društvo za Kranjsko), ki se je začelo leta 1849. in že marsikaj koristnega učinilo si je po vladnem dovoljenji razširilo svoje meje ter postalo slovensko učiteljsko društvo s sedežem v Ljubljani. Namen temu društvu je: „združiti vse slovenske učitelje na Kranjskem, Koroškem, Štajarskem in Primorskem, da duševno in materijalno napredujejo in da se slovenske ljudske šole v teh pokrajinah vsestransko boljšajo". — Bog daj srečo! — (Ogenj v dimniku ljublj. c. kr. fabrike, kjer smodke delajo), je napravil přetekli teden grozno nesrećo. Straha plahe so vse ženske hipoma drle iz fabrike druga čez drugo; ena je pri tej priči mrtva ob-ležala, veliko je poškodovanih bilo, 7 so jih v bolnišnico nesli. Pravijo, da i059 žensk delà v tej fabriki, sta-rejših in mlajših. Sreča le za deželni zaklad, da ni-mamo več^— naj denšnicflt-r — (Stirnajsta predstava dram. društva) v deželnem gledališču bo v soboto 13. ja nu arija. Igrala se bode prvikrat nova burka „Krojač in čevljar" s petjem v 3 dejanjih. Igra je dobila pri razpisu dařil v Pragi tretjo ceno, in je v českem gledališču zelo dopadla. Ker imajo, kakor se nam poroča, v njej gospodičine Pod-krajšekova, Pardubska, Vrelčeva in gospa Valentova in gg. Kaj zel, Schmidt, Nolli in Susteršic prav hvaležne naloge, posebno tudi pikantne kuplete in poje tudi ćeli zbor, se je nadejati, da bode gledališče prav polno in da bode slovensko občinstvo tudi v delavnikih bolje podpiralo prizadevanje dram, društva, ktero z velikimi stroški skrbi za vedno nov repertoire. — {Dramatično društvo) je v nedeljo v gledališču nas kratkočasilo z veselo igro ,,o žetvi", v kteri sta se posebno odlikovala gospá Valentova in g. Smidt, in z Ipavčevo priljubljeno opereto „Tičnik", ki se je dobro vršila, vendar nam v nepozabljivi spomin klicala tisto predstavo, ko je pred več leti čitalnica to opereto prvikrat na oder spravila. — V občnem zboru telovadnega društva „Sokol", kterega se je vdeležilo 36 družbenikov in o kterem po-ročamo prinodnjič obširneje, so bili, po izrečenji dose-dajnega staroste, da ne bi mogel sprejeti nobene vo-litve, z nadpolo vično večino glasov iz voljeni: za starosta dr. Zarnik, za njegovega namestnika J. Noli, in za odbornike: dr. K. Bleiweis, F. Drenik, Jelocnik, F. Rav-nikar, dr. Munda, S. Noli in Janez Vičič. — (Ustavoverci ljubljanski, kako govorite — kako delate?) Kdor posluša govore ljubljanskih tako imenu-jočih se „ustavovercev" in prebira njihove vsakdanja spise v „Tagblatt-u" in dunajskih židovskih časnikih, moral bi misliti, da res goré za decembersko ustavo in da komaj čakajo premoženje in celó — če bi treba bilo — tudi življenje dati za-njo. Toda pogledimo^ njihovo djanje , in kmalu se prepričamo, da jim je jako malo mar za ustavo, da si to krinko nadevajo le edino samo zato, da bi si utrdili nemško gospodstvo nad narodom našim slovenskem. Naj to dokažemo s sijajnim izgledom iz naj novej šega časa. Po najnovejšem izkazu deželnega šolskega sveta — poslušaj svet in se čudi! — v Ljubljani 600 za šolo ugodnih otrok raste brez vsega šolskegauka, in vendar „mestni očetje", samo kuhani in pečeni ustavoverci --med njimi celo tudi razvpiti Pirker, čegar puhlo in solzno učenost po časnikih že posajajo na nadzorniški Bedež očetje ; ki imajo vse 1 jub 1 j. ljudsko šolstvo v roki in bi je morali imeti tudi v oskrbi, se branijo zidati rodne hrvaške stranke: Mrazovica, dr. Racki-a, Von čino m druge x uxvx jax KJ x lUUItVil hxvxx V \J O X\ X KJÍj OU wx«iXX.ljv_/ îà x VA Cv vx KJÍXXKJ xxx ux ugc v razgovor na -l^IAXACVJ, VIC* Ui • JLXX. U x lastno poslopje za mestno ljudsko šolo, ker bi vendar zahteve narodnih zastopnikov trojedne kraljevine Dunaj da bi mu razodeli morali vedeti, da Ljubljana, lastnega šolskega poslopja! glavno mesto, nima po Očetje V viiviUJi ^Ciiitu y u 11CV1 vuuiu ^aoiu^/uiivv y w vjvuu^ xvi aij u v y nienega kterih bi se ogerska vlada pomirila s Hrvati y vovernost! Alije morda to, da Vas morajo siliti nega zbora, na i-J u-xxcij , \jloj Aa^cj u v v spolno vati decembersko ústavo! Gospodine Pir ker! trojedne kraljevine z ogersko vlado. kje je Vaša usta- Omenjeni poslanci so šli, če tudi brez mandata dežel na Dunaj da kažejo voljo za poravnavo Kakor Obzor" kako spolnujete svojo dolžnost kot „prvosednik" mest-nega šolskega nadzorništva, da Je skoro več otrok m „Sudsl. Corr. u želni pišeta, povdarjali so bitne točke o de-o popolni samostalnosti domače vlade zunaj šole nego v šoli? Ko bi vsi krajni šolski nadzori po kmetih tako malo spolnovali svojo dolžnost, njih je Lonyay zvedel, kaj narod hrvaški koliko otrok bi na Kranjskem hodilo v šolo ? Ali ne in hrvaškega zbora, o potrebi autonomnih financ itd. Po ma- vklj ub gjaronski kliki — hoče in zahteva in od česar nikdar umete prestolnega ogovora o šolski postavi, ki vsem za ne bode odstopil. Izročili so mu o tem tudi memoran uk ugodnim otrokom veleva v šolo? Ali jih morda zato dum nočete siliti, ker jih vseh ne morete spraviti v besnice, zbora v ktere so potaknjene mestne ljudske šole? ljeni v písmu SliŠi se , da pred začetkom deželnega ima biti 15. dne t. m., so vab- zagrebškega, ki poslanci še enkrat v poslednji dogovor v Pešt. gače govoré, drugače delajo. Dan na dan vpijejo in besedami: In kaj sledí iz vsega tega ? _Mestni ustavoverci dru- „Obzor" sklepa poročilo o teh razgovorih s sledečimi Bog sreće, dovršiti kričé, zakaj da mnogo otrok na Kranjskem ne hodi v šolo ? in Tagblatt" se drzne pisariti článek „zur Ordnung des Schulwesens in Krain" y svojimi očmí rastočih, brez poduka lepih slepih ustavovercev ! (500 ljubljanskih otrok, vidij o. pa ne djelo, počelo „Naš ce sabor, dade v^* . „^«^ -v. ----- , ---— . . ----^ koje se je bečkimi konferencijami tako liepo za Ogersko. mešvara se Je Lepa varnost je na Ogerskem! Iz Te-. dne t. m. telegrafilo „Pest. Lloydu", da na cesti iz Szlatine v Karanžebes je bila pošta oro-pana in vsi popotniki, ki so bili v poštnem vozu. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj a. Kdaj da državni zbor nadaljuje svoje ne vé se še danes prav za gotovo; misli se seje 13. dne t. m. Prvo y da kar pride v razpravo, bode o d- govor (adresa) zbornice poslancev in zbornice gospo-ske na govor cesarjev. Za zbornico poslancev je na-črtal adreso dr. Herb st, za zbornico gospôsko pa grof Anton Auersperg. Pri adresini debati se bode pokazalo, kaj mislijo Poljaki, ki po velikem številu svo- svojihrokah, ki jem imajo obstánek državnega zbora v pa so vsak dan drugačni in nehodijo odločni z drugimi federalisti one poti, ki jo je Hohenwartovo ministerstvo okazalo za spravo z všemi n a r o d i ^vstrij skimi. eki liberalec" pravý o nam era va državnemu Denarni zapisnik Matice slovenske. Pri XXII. odborovi skupščini so bili v Matico sprejeti naslednji udje. Za 1871. leto: (Dalje.) Gospod Bolè Franjo, obč. tajnik v Dolini. yy v 99 » 99 99 99 99 Harmel Adolf, kaplan v Cerknem. Juriševič Stepán, gostilničar v Mitah. Kraševec Anton, posestnik y Dolenjivasi. Vovk Josip, učitelj y Cerknici. Janežič Jožef, mlinar v Lešah. Apih Josip, gimnazijalec v Ljubljani. Petan France, župnik pri sv. Venceslavu. Žepič Franjo, gimn. profesor v Požegi. zboru staviti predlog, naj ministerstvo Hohenwartovo dene zarad njegovega postopanja v z at o žni stan! Kaj Slavna čitalnica v Crnem vrhu pri Idriji. če bi večina narodov avstrijskih tožila pred re- pa, stolom cesarjevim ustavoverce na ministerskih in poslan- Gospod Kotnik France, orglar v Ormužu. ski h rediti mir z vsemi narodi"? stolih, da overajo vresniČenje ce s arj eve volje: yy na- potrt Andrassy-u piše Vaterl." da je ves j v xiiiuxaooj - u - j^ioo „ * abgxx« - ua IO v CO kar je minister vnanjih zadev; njegov popřed smehljajoč obraz je zdaj Čmeren ; skrb ga tlači da slavi njegovi, ki jo je vžival v Translajtaniji, bode kmalo od-kljenkalo v Cislajtaniji. B e u s t u, ki ima zdaj opravilstvo avstrij- » » 17 77 99 79 99 99 99 Petek Davorin, poštar v Vélikinedelji. engíšu. orn Jožef, podžupnik v Ormužu. Staré Mihael, posestnik in inženir v Potre Lovro, župnik v Pernicah. Žmavec Jurij, kaplan v Remšniku. Benko Janez, učitelj v Dekani. Poniž Ambrozij, učitelj in poštar v G'rnemkalu. Radič pl. Peter, vrednik 99 Salonblatt u na Dunaji SablaČan Miha, trgovec v Glinjah. skega poročnika v Londonu, pišejo časniki, da mu njegova natura, ktera je kakor živo srebro, ne dá nikjer % f m » * » — — ^ miru ; Dunaj -------, ------ ~ » v «xv^-.v, komaj je malo dni v Londonu, že zopet leti na zopet pa na Saksonsko in kmalu spet v Pariz Popravek. V zadnjem listu na zadnji strani y 33. vrsti na-mesti 29. beri 99. in v London nazaj. Da bi njega in Andrassy a ne , ne bi bila Avstrija v tacih homatijah kakor je v bilo dandanes. Po edinosti me ravici se očita federalistični stranki njo A1 y da ni Žitna cena v Ljubljani 3. januarija 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 60. „Tagespresse" očita isto „ustavo- banaske 7 fl. 30. turaice 4 fl. 50. sorsice 4 fl. 60. rži vercem" rekoč, da edinost med ustavoverci v dr- 3 fl. 20. jeČmena 3 fl. 20. prosa 3 fl. 40. žavnem zboru je trajala le od Silvestrovega večera do sv. treh kraljev, kajti oni ustavoverci, ki so v zadnjem državnem zboru bili v klubu „najskrajniše levice", ho- ovsa 2 fl. 20. Krompir 2 fl. 10. ajde 3 fl. 70. Kursi na Dunaji 8. januarija čejo tudi zdaj svoj klub osnovati. Hrvaško. Ogerskega ministerstva predsednik grof Lonyay je pred božičnimi prazniki povabil prvake ná- 5% metaliki 59 fl. 25 kr. Narodno posojilo 69 fl. 5 kr. Ažijo srebra 114 fl. 50 kr Napoleondori 9 fl. 16 kr* Odgovorni vrednik: Janez Murnik. Natiskar in založnik: Jožel Blazilik v Ljubljani y è