ii! \a/ I! rr«T«. irrsawooT'^Pto-l J UERl^KA DOiiOVIM/l f CA'm—ho AM€MCAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 184 SLOVCKIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York,. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 27, 1978 LETO LXXX — Vol. LXXX Tam na gmajnci, v revni štalci je rodila Jezusa . .. (Starodavna podoba Jezusovega rojstva, slikana na šipo v ljubkem kmečkem slogu, iz konca 18. ali iz začetka T9, stoletna. Original je last dr. Rajka Lozfirja ) 5=55 5K5SS3«5SSi3!!fet3&4J=S5 5=31 JWA5K5SK!;sSAK355=SS5!«l55aS533=g5J!Kt3B3;5!»S3Bg55ag53ag| Cene v novembru rasHe psčasiejše Tekom novembra so cene živlieniskih stroškov po- Moskva nejevoljna na IDS ob vzpostavi rednih vezi s Kitajsko rastle le pol odstotka, ko Uradna noročevalska služ- so v dveh mesecih prei zapored porastle za 0.8%. ba TASS je p o p r a v i 1 a Carterjevo tolmačenje stališča sovjetskega vodstva. MOSKVA, ZSSR. — Uradna WASHINGTON, D.C. — De-! kivsko tajništvo je objavilo pre- j Wkli petek, da so cene življenj- ' skih potrebščin v novembru po- Poročevalska služba TASS je iz- '1-asUe 2a e.5%, ko so , oktobru iavilf; Ja objave vzpostave red-j« mn diplomatskih vezi med ZDA septembru zrasle po 0.8%, v in LR Kitajsko ni mogoče spre- vgustu pa 0.7%. V prvih 11 me- je^j koraka za “okrepitev seeih leta 1978 so cene življenj- svetovnega miru”, kot je sovjet-skih stroškov porastle za skup- sko poslanico v tej zvezi tolma-n° 8.4% daleč nad 6.9%, kot je čil predsednik Carter. Zvezna vlada v začetku leta na- Opravi, da je Brežnjev P“»edala za vso leto 1978. jnostavpo vzel na znanje Car- p v terjevo zagotovilo, da je edini ^ °pust naraščanja cen v no- cRj njegovega koraka bil pospe- embru nima nobene zveze s sevanje miru, pa izrazil tudi r°gramom boja proti inflaciji, svoje nezadovoljstvo v odgovo-1 ga je objavil predsednik Car- ru Carterju na sporočilo o vzpo-ter- Glavni vzrok je po ugoto- stavi rednih odnosov med ZDA Wtvah vladnih in privatnih pro- in LR Kitaisko, ker je v skup-učevalcev trga v znižanju cen nem Por°čilu o tem, izdanem v 2a sveže sadje in sočivje ter del- Washingtonu in v Pekingu, re- ] ? V.rkžjih cenah za plin in e-6-triko, ko so družbe prešle k v®jini zimskim cenam. astopnik Delavskega tajni-..Va ie opozoril na škodo, ki so C. naPravile poplave in v---- mraz v - - - . Kaliforniji, kar bo cene sadja in ikonski pogodbi od preteklega ceno, da se bosta obe deželi “u-pirali gospodstvu” v Aziji in na Pacifiku. V Moskvi vidijo v teh besedah naperjenost proti Sovjetski zvezi, kot jo vidijo v kitdjsko- sočhrja Vzgor. verjetno pognalo na- poletja, ki vsebuje iste besede. Predstavniki zunanjih mini- 'Alfred E. Kahn, uradni vod- strstev zahodnih držav. 50 od Carterjevega boja p-oti in- vseSa začetka videli, da bodo tlaciii, je dejal, da se Bo vpliv Rusi smatrali te besede za uda-®ga boja čutil šele prihodnjo rec v obraz in so zato sPreieli Pomiad. Za enkrat zavi£i vse Carterjevo izjavo o'sovjetskem ali manj od vremena in od zadovoljsvu z velikimi dvomi. eSa' kakšna bo letošnja zima in Nekateri vidijo v tem vsaj Pomlad. delni vzrok sovjetskega upira- ^renienski prerok oblačno z naletava- pretekli teden. Pretežno lem snega in naj višjo tempe- Cf0 okoU 25 F (-4 C). Veči- nnu a °blačno tudi i^tri, toda' ekaj toplejše. nja končnemu sporazumu o SALT II, ki so ga ZDA pričakovale na sestanku v Ženevi med Vanče jem in Gromikom Če še nisie naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, post&niie še danes I Novi grobovi st. Christina Zanutic Josephine Stanisa Preteklo nedeljo je umrla v Danes zjutraj je umrla v Medina Community bolnišnici Vincent Charity bolnišnici na 79 let stara Christina Zanutic, posledicah srčne kapi Josephine roj. Velušček v Zelinju v Slove- Stanisa. Pogreb bo iz Zakraj-niji, od koder je prišla v ZDA škovega pogrebnega zavoda. Po-pred 27 leti, vdova po pok. možu drobnosti bodo objavljene pri-Jakobu, mati sinov Gene in Ar- hodnjič. thur, 2-krat stara mati, sestra Albin L. Jačkomin Frances Trpin (Italija). Pokoj- Preteklo soboto je nenadno na je bila članica KSKJ št. 172 umrl v Brecksviile veteranski in preje tudi Oltarnega društva bolnišnici, kjer je bil kot bolnik pri Sv. Vidu. Pogreb je iz Por- več let, 60 let stari Albin L. tuna pogrebnega zavoda na 5316 Jačkomin, veteran druge sve-Fleet Avenue danes ob 8.15, v tovne vojne, zaposlen po vojni cerkev sv. Basila v Brecksvillu pri Lindermere Tube Div. Re-ob 9., nato na pokopališče Ver- public Steel Co. kot strojnik, do-nih duš v Chardonu. kler ni doživel ži čni zlom, roj. Joseph Evec v Clevelandu, sin pok. Franka V St. Vincent Charity bolniš- m •i'd3ry> roj- Mavoc, brat pokojnici je umrl pretekli ponedeljek Franka Jr., Ernesta in Vide 47 let stari Joseph Evec s 1149 k'orgac- Pogreb je danes, v sre-E. 74 St., rojen na Sodjem vrhu do zJutraj, iz Železovega pogreb- v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1955, mož Marcelle, roj. Lahire, oče Kennetha in Karen, brat Johna Evatza, Mary Ivec, Angele Hutar in Francke Stariha (Jug.). Pokojnik je bil član KSKJ št. 25 in zaposlen pri Geo nega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na Kalvarijo. Emma D. Osolin Preteklo soboto je po dolgi bolezni umrla v St. Vincent Charity bolnišnici 52 let stara H. Porter Heat Treating Co. Po- Emma D. Osolin, roj. Blum, že-greb bo iz Zakrajškovega po- na Richarda, hči Mrs. Marta grebnega zavoda na St. Clair M°ri, mati Richarda in Robin, Avenue v petek ob 9., v cerkev stara mati Lise J., sestra Richar-sv. Vida ob 9.30, nato na pokopa- da Bluma in Harolda Mori. Po-lišče Vernih duš. Na mrtvaški 8Teh ho v petek, 29. decembra, oder bo položen nocoj ob sed- IZ Grdinovega pogrebnega zavo- SAK SE JE ODLOČIL ZA CIVILNO USTAVNO VLADO Sestavo nove, civilne vlade je sprejel bivši minister, profesor na univerzi v Teheranu. TEHERAN, Iran. — Sah Reza Pahlevi je po pogajanjih z raznimi političnimi osebnostmi sklenil dati državi civilno u-stavno vlado, ki' bi naj iskala pomiritev z islamskimi verskimi vodniki in s šahovimi političnimi nasprotniki. Sestavo nove civilne vlade je sprejel bivši minister dr. Gho-lam-Hossein Sadiqi, 73 let stari profesor na univerzi v Teheranu za filozofijo in sociologijo. Stavil je šahu vrsto pogojev, med drugim tudi razpust sedanjega parlamenta. Položaj v državi se je začel delno ustaljevati, zdi se, da so se ljudje naveličali demonstracij, izgredov in štrajkov, ki so privedli v letošnjem letu do nasilne smrti preko 1,400 oseb lin povzročil narodnemu gospodarstvu veliko škodo. mih. John (Kazimir) Skrzypkowski Zadet od srčne kapi na delu je dJ- preteklo soboto umrl v Kaiser Foundation bolnišnici 52 let stari John (Kazimir) Skrzypkowski da na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. dopoldne. nato na nnkoaiišče Ver-Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Frank Dolinar z 915 E. 72 St mož Anne, roj. bJ0jn™‘ J “„“a tl? w ?Dolina t rKa: oče, brat Helen in Jane Slejko, * / b ° J °Ce 'i01™3 L-’j rojen v Clevelandu, zapesten ^ ^ ^ ^ ^ pri Shipping and Receiving ^ 2aVoda " m0V8ga P°greb-Dept. of Ohio Stationery Co. kot Rjvd skladiščnik. Pogreb je iz želeto- ^ na cerkev Lake Shore sv. Križa ob vega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue danes ob 8.45, v cerkev sv. Filipa Nerija ob 9.30, nato na Kalvarijo. Mary Zehel V Lorainu je 18. novembra 1978 umrla 96 let stara Mary Zehel, roj. Malavašič na Vrhniki v Sloveniji, od koder je prišla v Little F’alls, N.Y., leta 1904, leta 1917 v Lorain, Ohio, zadnjih 20 let v Wickliffu, mati Mrs. Fran-;es Rešek (Lorain). Emme Zehel (Wickliffe), Mrs. Alice Baber (V/ickliffe), Victorja (Lorain) in Alberta (San Diego, Calif.) 2-krat stara, 5-krat prastara in 2-krat praprastara mati. Pogreb je bil s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Lorainu 21. novembra. Frank J. Sobochan Pretekli ponedeljek je nenadno umrl 55 let stari Frank J. Sobochan, mož Betty, roj. Freund, oče Richarda, Beverly, Ronalda, Betty in Karen, 2-krat stari oče, brat Anne Smith, Josepha, Martina, Edwarda, Johna, Mrs. Albert (Mary) Tromp, Mrs. Joseph (Martha) Clemente in pok. Steva. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen v petek ob dveh popoldne. John Germ V Medi-Care negovališču je umrl po dolgi bolezni 87 let stari John Germ, mož Anne, roj. Nasprotniki zahtevajo odstop Šah je odklonil svoj odstop in imenovanje regentskega sveta, ki bi naj vodil Iran do polnoletnosti njegovega sina. Med. tem tako islamski verski vodniki kot politična opozicija vztrajajo v zahtevi, da šah odstopi. Zato prevladuje dvom v uspeh dr. Goolam-Hosseina Sadiqi pri sestavljanju nove vlade in iskanju pomiritve med šahom in njegovimi nasprotniki. x Sadiqi išče sodelavce Ker opozicija ni pripravljena sprejeti kompromisa, je Sadiqi v težavah pri iskanju primernih oseb za svojo vlado. Potrebni so Zdovc, s katero sta 40 let živela na 16205 Arcade Avenue, oče Anne in Johna (Kalif.), 7-krat stari, 3-krat prastari oče, brat pokojnih Franka, Martina, Anne Pucel, Jennie Kužnik, Frances Kastelic in Marije Pirc (Jug.). Pokojni je bil rojen na Dobravi v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1909 in bil zaposlen pri Glober Brass Co. do svoje upokojitve leta 1958. Bil je član SNPJ št. 53. Pogreb bo v petek iz Želetovega pogrebnega zavo- j da na E. 152 St. ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu starostnemu domu v pokojnikov spomin. ljudje s skušnjo, pa s čisto politično preteklostjo in pošteni, kajti korupcija v vladi je eden velkih vzrokov nezadovoljstva s šahovo avtoritarno vlado. Če takih ljudi Sadiqi ne bo dobil, vlade ne bo mogel sestaviti in šah bo prisiljen iskati novega človeka in morda tudi novo pot. Karim Sanjabi, načelnik Narodne fronte, je na zborovanju kakih 4,000 ljudi v Teheranu dejal, da skoraj ni drugega izhoda iz sedanje krize v Iranu kot šahov odhod iz dežele. Povedal je jasno, da skupine in politične stranke združene v Narodni fronti ne bodo pomagale pri sestavljanju Sadiqi j eve vlade. Do izgredov še vedno prihaja Preteklo nedeljo so se zbrali demonstranti pred poslaništvom ZDA in so jih marini, ki to čuvajo, pregnali s solzivnimi bombami, ko so skušali vdreti na ograjeni prostor poslaništva. Policija in vojaštvo sta demonstrante končno razgnala. Demonstrira v glavriem mladina, zlasti srednješolci, ko so za-iprli srednje šole, v katerih je j prihajalo do izgredov in nemirov. Vojaška vlada gen. Azharija, načelnika glavnega stana armade, skuša ohranjati mir in red s čim manjšo uporabo sile, pa ji to vedno ne uspeva. Težave ima tudi pri naporu za redno črpanje olja in redno delo v čistilnicah petroleja. Črpanje olja je padlo pod četrtino in ponekod se je že pojavilo pomanjkanje gazolina in drugih oljnih izdelkov. Predsednik odločil dva bilijona več za socialno skrbstvo WASHINGTON, D.C. — Na pritisk županov velikih mest in predstavnikov črncev je predsednik Carte odločil dva bilijona dolarjev več za socialno skrbstvo, kot je predvideval prvotni proračunski predlog. V tekočem proračunu je določeno za te namene 10.8 bilijonov dolarjev, v prihodnjem pa bo po zadnji odločitvi predsednika ta vsota zmanjšana za več kot polovico na 5.1 bilijona. KMET SE JE OGLASIL K RAZPRAVI 0 KMETIJSKIH ZAKONIH V SLOVENIJI Starokrajski list je v svoji koloni pod naslovom “Naša porota” priobčil pred časom naslednje: Tokrat bo Naša porota videti malo drugače. Ne zato, ker bi nam primanjkovalo kritičnih ali pohvalnih tem, temveč zato, ker nas je k pisanju spodbudilo pismo Janeza Gerbiča iz Moravč. Preberimo/kaj je zapisal: “Ker se nisem utegnil udeležiti javne razprave o novih kmetijskih zakonih, sem se namenil, da v nekaj vrstah povem o njih svoje mnenje. Ne zdi se mi prav, da bi morali kmetje za pokojnino dajati svojo zemljo. Za celodnevno delo na zemlji, za ves trud in težave, ki jih mora reševati, naj na stara leta kmet odda svojo zemljo, da bi dobil najnižjo delavčevo pokojnino. V novih zakonih je tudi zapisano, da bodo tistemu, ki bo slabo obdeloval zemljo, le-to odvzeli za 10 let. Tako bo o— starel kmet, ki ne bo več zmožen obdelovati svoje zemlje, ali pa tisti, ki so bolni, brez mladih moči na kmetiji ali pa takšni, ki se trenutno ukvarjajo z zidavo gospodarskih poslopij — ob zemljo, ker je pač ne bodo mogli dovolj dobro obdelovati. Koliko zadružne zemlje ni obdelane, pa nihče nič ne reče! Večkrat ste tudi pisali, da ni pomembna zasebna lastnina, jaz pa menim, da je še kako pomembna! Ce kmetje ne bi delali na svoji zemlje, je še pol toliko ne bi obdelali. Le poglejte Rusijo, kjer kmetje polovico tržne proizvodnje pridelajo na svojih ohišnicah. Kmečki glas bi moral pisati za dobro kmetov, ne pa da piše le o skupnih hlevih, pa o združevanju zemlje, ko vsi vemo, da če bi do tega prišlo, ne bi bilo več kmetov. Številni kmetje so kmetije kupili, dokupovali zemljo in menim, da ni prav, če ne bi Bila več zajamčena zasebna lastnina. Javna razprava o novih kmetijskih zakonih tudi ni bila v pravem času, saj so takrat imeli kmetje največ dela. Prepričan sem, da večina kmetov meni tako, kot sem zapisal, le povedati se ne u-pajo glasno tega. Bojijo se strogih zakonov, ki veljajo le zanje, za zadruge pa ne. Vsa povojna leta pa so poglaviten pridelek dajali kmetje, zadru- ge so bile zapuščene, danes pa kar naprej pišete o tem, koliko pridelajo zadruge več kot kmetje sami. Nikjer pa ne poveste, koliko zadružne zemlje je zapuščene, neobdelane in da kmet z ene njive pobere dva pridelka, zadruga pa komaj enega. Bojim se, da mojega pisma ne boste objavili, ker sem preveč pošteno povedal to, kar mislim.” Pisma tovariša Gerbiča nismo uvrstil v tole rubriko zato, da bi odgovarjali ali celo polemizirali z njim osebno. Naj bo nadaljevanje tega prispevka bolj razmišljanje o nekem času in razvoju, naj bo torej razmišljanje o vsem tistem, kar smo v kmetijstvu že dosegli, in tudi o tistem, kar še želimo doseči. /z Clevelanda in okolice Visoka starost— John Lube Sr. s 1034 Addison Road je 20. decembra 1978 obhajal 90. rojstni dan. Nad 50-let-r.emu naročniku AD k visoki starosti prisrčno čestitamo in želimo še obilo zdravja in zadovoljstva! Zadušnica— Jutri, v četrtek bo ob sedmih zvečer v cerkvi sv. Vida sv. maša za rajno Ivanko Pograjec. Sv. maša bo po namenu Slomškovega krožka. Lepa starost— Ga. Antonia Mihevc s 1135 E! oO St. bo jutri dopolnila 85 let. Čestitamo in je želimo še mnogo zdravja'in zadovoljstva! Pozdrave pošilja— Znana društvena delavka z Garfield Heights Jennie Pugely pozdravlja vse prijatelje in znance, jim vošči tem potom srečno novo leto ter se jim zahvaljuje za praznična voščila, ko ji ni mogoče pisati. Y oščilo-popravek— V prazničnem voščulu g. Vilija Bitenca je bil napačen naslov. Imenovani živi na 18808 Neff Road. Prizadete prosimo opro-šcenja. Silvestrovanje— Baragov dom vabi na silvestrovanje v svoje prostore v nedeljo ob sedmih zvečer. Od 7. do 8.30 bodo postregli z večerjo, nato pa bo kazal svoje umetnije g. Mirko Žerjav, župnik z Rudnika pri Ljubljani, znan po svojih hitroroških in “čarovniških” spretnostih. Kraja v muzeju SAN FRANCISCO, Kalif. — Tatovi so odnesli iz M. H. de Young Memorial Museum v Golden Gate Parku znano Rembrandtovo delo “Portret rabi-i”, katerega vrednost cenijo na 1 milijon dolarjev. ----o----- Zadnje vesti TEHERAN, Iran. — Demonstracije so včeraj dosegle nov vrh in se nadaljujejo danes, črpanje olja jc zastalo v taki meri, da so morali včeraj ustaviti ves njegov izvoz. NEW DELHI, Ind. — Indiro Gandhi, bivšo predsednico vlade, ki je bila izkljičena iz parlamenta in zaprta po sklepu parlamenta, je bila včeraj izpuščena v veliko zadovoljstvo njenih pristašev, ki so demonstrirali ves teden, kar je bila zaprta. WASHINGTON, D.C. — Pričakujejo, da bo državni tajnik Cyrus R. Vance po novem letu obnovil napore za dosego sporazuma med Izraelom in Egiptom za sklenitev mirovne pogodbe. CHICAGO, 111. — Po podatkih Varnostnega sveta je bilo v prometnih nesrečah tekom božičnih pranikov od preteklega petka zvečer do včeraj zjutraj mrtvih 454 oseb, od tega 21 v državi Ohio. ALŽIR, Alž. — Danes je umrl predsednik republike Alžirije Huari Bemoudienne, star 53 let. Kdo ga bo nasledil ni jasno, četudi je bil dolgo bolan in zadnje tri tedne skoraj ves čas v nezavesti. Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu! flllEmŠKA POMOVIIM fell? ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st two weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 8 mesece Kanda in deželo izven Združenih držav; $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition only — $10.00 for one year. Nc. 184 Wed., Dec. 27, 1978 LETOŠNJA ŽETEV Pridelek žetve je lep in bogat, če je bilo seme. žlahtno, polje dobro obdelano in rodovitno, vreme pa ugodno, slab je, če na spomlad posmodi mlado rastje mraz ali jeseni prezgodnja pozeba, ali pa polja potolče toča. Ista resnica velja za pridelek na narodnem polju, katerega pregledujemo in ocenjujemo, ko delamo ob koncu leta inventuro svojega narodnega imetja. Ne bomo sedaj govorili o dogodkih v matični republiki Sloveniji, kamor zaradi režimske nestrpnosti in strahopetne ekskluzivnosti naše delo in naš vpliv ne sme seči, da bi to moglo poma-' gati pri formiranju njihovega razvoja. Pač pa bomo pregledali nacionalni, kulturni, verski in politični pridelek našega skupnega prizadevanja med izseljenskimi, zdomskimi Slovenci na tujem in pa Slovenci za mejami matične domovine, katerih usoda nam je pri srcu, zlasti še ker matica skrbi med njimi za razvoj komunizma namesto za razvoj slovenstva ali celo na račun tega. Postavke so pozitivne in negativne. Dotaknili se bomo pri obojih le najvažnejših in res omembe vrednih postavk, kar mora za tak-kratek pregled biti samo po sebi razumljivo. Kar bo torej vrednega izostalo, ne gre na račun podcenjevanja ali omalovaževanja, ampak na rovaš kratkosti tega opisa. _ Med prve pozitivne dogodke tega leta moramo uvrstiti hvalevredno, pa nekoliko tvegano organiziranje počitniškega tečaja za šolarje slovenskih staršev iz Amerike in Kanade v dijaškem domu Mohorjeve družbe v Celovcu na Koroškem. Zamisel dobro pripravljenih počit-nic med koroškimi Slovenci je odlična, bila je zgledno izpeljana in se je s polnim uspehom posrečila. Zelo je želeti, da bi se načrt prihodnje leto še v razširjeni obliki in obsegu ponovil in po možnosti postal stalna ustanova. Bok šega sredstva za buditev narodne zavesti v naši mladini in za izpolnjevanje jezikovnega znanja materinega jezika si je komaj mogoče misliti. Priznanje za uvedbo teh tečajev gre v prvi vrsti Ligi slovenskih Amerikancev. Naj v tej zvezi omenim ustanovo Slovencev v Ar-genfini, ki io ie že pred leti poklical v živlienie z ustano- poudariti, je, da se ob vseh svojih visokih mestih ni nikdar pomišljal priznati se za Slovenca, spoštovati in ljubiti materin jezik in se čutiti za člana slovenske skupnosti, kateri v prid je tudi nastopil, kadar je bilo treba. Amerika mu je izkazala čast, da nosi njegovo ime velika in ponosna državna zgradba v srcu Clevelanda, Slovenci pa smo prispevali k veličini tega dogodka s tem, da smo ga . „ . uvrstili v dvorano slavnih mož in izdali posebno, njemu velaJ1lPriredl10 ^ojo vsakolet-------v • i • „ ,. , - ■ ■ - -- - - no bozicmco. Lepo božično srečanje CLEVELAND, O. — Zadnjo nedeljo pred Božičem, dne 17. decembra 1978, je Društvo protikomunističnih borcev Cle- Maks Simončič: 4- posvečeno idajo našega lista. S tem so bili počaščeni vsi slavni slovenski ljudje v Ameriki. L. P. IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio CHICAGO, 111. — G. Jelenc nadaljuje svoje zanimivo poto vanje po Aljaski. Sedaj se že vrača preko Kanade v Ameriko. “Po dveh urah vožnje smo se pripeljal do Carcross, kjer se pričenja jezero Bennet. Vožnja iob jezeru je bila lepa in zani-'miva. Tu mi je šele postalo jasno, zakaj nas je voznik avtobusa prejšnji dan opozarjal, naj skušamo dobiti sedeže na desni strani vlaka. Naša železnica se je vila ob jezerski obali, na drugi strani jezera pa so se dvigali visoki snežniki. Voda v jezeru je bila tako čista, da je bilo vseeno, ali si pogledal vrh snež-nikov ali pa na jezersko gladino. Povsod si videl isto sliko. Snežinke si videl v jezeru, kakor jih bi gledal v ogledalu. Kmalu smo prešli mejo med Yukonskim ozemljem in Britan sko Kolumbijo. Več kot poloVi-jca jezera Bennet je v Britanski Kolumbiji. Okrog 12 ure smo se pripeljali do postaje Bennet, kjer se tudi jezero končuje. Postaja Bennet je planjava, kjer se srečata vlaka, eden, ki pride iz Skagwaya, in naš vlak, ki je prišel iz Whitehorsa. Tu smo iz- * stopili in imeli kosilo, katerega cena je bila vključena že v voznem listku. Čeprav nas je bilo par sto, smo v nekaj minutah zasedli kolodvorsko restavracijo, - kjer so takoj pričeli servirati kosilo. Ker je naš vlak prvi prišel na postajo, smo po kosilu morali čakati na vlak, ki je prišel iz na- vitvijo počitniškega doma za mladino dr. R. Hanželič, čej^smo imeh čas^oSIdati se ne motim v Barilocah pod Andi, pa te tudi letos dobro malo tajo in okolico Za uspela. Ima isti namen kot tečaj v Celovcu, čeprav pod >stajo na levi strani ie bila viso_ drugačnimi okoliščinami m možnostmi. Zdi se da nekaj ka gora> sama siva'skaia, brez podobnega snujejo naši slovenski bratje v Kanadi m mor- vsakega ^timstva, na drugi da bi se dalo kaj takega, kot imajo Argentinci izvesti tu- jstrani jezera so bili snežniki. Jv Ameriki. Prav v ta namen^e bik precHeti kunb Na drugi strani postaje smo na malem holmu videli tudi cerkev, kije že od daleč izgledala-precej starinska. Ker je bilo časa dovolj, smo se napotili proti tej ' tudi Slovenska pristava pri Clevelandu. Za mladi rod gre, ki se nam utaplja v tujem okolju, za mladino — najdragocenejše, kar imamo. Letos smo praznovali 60-letnico narodove osvoboditve izpod nemško-habsburške nadvlade, zapostavljanja in cerkvi, katero so zgradili leta zatiranja. Proslave tega najpomembnejšega dogodka v mgg iskalci zlata, ki so bili na zgodovini naboda so bile na več krajih raztresena biva- 'poti iz Skagwaya proti Zlati do-nja na tujem pripravljene z domoljubno skrbnostjo ter imi pri mestu Dawson. Ti ijud-velikim veličastjem. Pokazale so, da v vseh dolgih letih 'jei na tisoče jih je bilo, so prišli zdomstva v nas nista popustila slovenska zavest in po- v zgodnji pomladi do tu, se odnos, na drugi strani pa izpričale, kako visoko cenimo 'počili od dolge poti iz Skawaya svobodo, ki jo tako uživamo V naših novih domovinah, ter zgradili splave ter naslednji Težko je po objavljenih poročilih reči, katera proslava je 'del poti napravili po jezeru Ben-bila najlepša. Morda bi smeli dati na prvo mesto ono v net, proti svojemu cilju v Zlato Torontu v Kanadi. Vse, kar “leze ino gre”, se je združilo dolino. v eno samo skupno voljo, da se izkaže na tej slovesnosti j cerkev, katero smo šli gledat slovenska moč ob 30-letnici prihoda v Kanado: strnili so 0d daleč,'še nekam izgleda, to-v en izraz verska, kulturna in narodna izročila. Verski da, ko prideš do nje, vidiš, da je poudarek je dal slovenski škof iz begunskih vrst, ki ga res stara; pa tudi zanemarjena, nikjer drugod nimamo, s službo božjo v sami stolnici; na- Samo zunanja oblika je še ohra-rodni in kulturni program se je odvijal v velliki dvora- njena, v notranjosti pa vidiš sani v centru mesta in so se ga vidno udeležili vodilni pred- mo iesene opornike, ki držijo stavniki javne oblasti gostoljubne dežele; vsa prireditev stene in Zv0nik, da se ne poru-je zapustila globok vtis ne samo pri številnih udeležen- šij0 (Dalje sledi.) cih, ampak tudi pri domačinih. j * Z nič manjšim skupnim nastopom in sodelovanjem so J Novo leto 1979 bomo kmalu proslavili praznik osvoboditve v Buenos Airesu, kjer so pisali. Kako hitro je minilo sta-prav tako združili v enoten nastop verski, narodni in kul- ro leto, ki nam je prineslo mno-tprni element svojega delovanja, vsemu pa je dal pose- go presenečenj, med njimi smrt ben blesk 30 let stari slavni zbor Gallus. Tudi v Clevelan- dveh papežev, izvolitev sina du je bila proslava mogočna, prav tako v Chicagu, kjer slovanskega naroda, Poljaka, za so ji priključili impozantni jubilej slovenske radijske ure vrhovnega poglavarja Cerkve, z lastno folklorno skupino. In prav tako tudi po drugih v Chicagu smo izgubili organi-naselbinah, kjer strnjeno živi slovenski človek in je or- sta dr. Alfreda Fischingerja. v ganizacija praznovanja izvedljiva. Znova se je povsod a- Clevelandu Marjana Jakopiča, tirmirala slovenska zvestoba narodu in domovini in pa Kaj pričakujemo v novem letu? l jubezen do svobode, ki je v domovini ni. _ ;Vse je v božjih rokah, pa tudi Ko klatimo po vrhovih naših letošnjih narodnih do- mi moramo sodelovati. Najbolj sežkov, moramo postaviti na odlično mesto čast in pri- si želimo miru. v minulem letu znanje, ki ga je dosegel slovenske matere zvesti sin Frank'smo spoznali, da ljudje niso Lovše v Clevelandu. Med vsemi slovenskimi rojaki je do- i pripravljeni na mirno sožitje, segel najvišje javne službe, kot clevelandski župan, pet-(Skočijo si, v lase za vsako ma-kratfii guverner države Ohio in nazadnje za krono svo- ■ lenkost in grmijo topovi, pokajo go ljudstvo pa trpi in krvavi. Kaj je narobe? Ljudje, zlasti politični voditelji, so pozabili na Boga, na. Njegove zapovedi, preslišali so božično pesem ange- Po Ijev: “In mir ljudem na zemlji.” Kaj bi želel nam Slovencem v nastopajočem letu 1979?! Vzajemnost in slogo, poživitev slovenske zavesti med posamezniki, v družinah, med mladino, več zanimanja za kulturno u-dejstvovanje, mnogo novih naročnikov za knjige Mohorjeve družbe, nove naročnike Ameriške Domovine, Slovenske Države, Ave Marie, Božje Besede in Katoliških misijonov. Clanstyo pri Baragovi zvezi in Slomškovem klubu. Mnogo uspehov pri ŠARC in pri “ta mladih” v okrilju tega, večji obisk slovenske maše. Če bomo znali skupaj držati, vsi krepko poprijeti, kadar bo treba, in tudi kaj žrtvovati, bo slovenska zavest med nami živa in svetoštefanska fara bo še dalje krepko slovenska. Bog daj blagoslova! * Zadnja mladi nska maša v tem letu bo v nedeljo, 31. decembra. Po maši bo v spodnji dvorani kratek božični program. Ne pozabite na slovensko silvestrovanje v Farnem centru Sv. Štefana! Kaj bo na programu v zimskih mesecih v prihodnjem letu? V nedeljo, 29. januarja, bo v Farnem centru Baragovo kosi-o. Že sedaj opozarjamo, da poleg tega, da kupite vstopnice za vosilo, plačate tudi članarino za Baragovo zvezo. To je zelo važno! Predpustna veselica ali Mardi Gras bo v soboto, 24. februarja, in v nedeljo, 11. marca, nam bodo plesalci ŠARC — kar veliko jih je — pripravili okusne koline. v Čim več kdo ima, tem več hoče... To se pozna tudi pri državnih zakonodajalcih države H linois, odbornikih Cook okraja in naših mestnih svetnikih. Kar za 60%, so si hoteli povišati pla če. To je seveda vzbudilo veliko nejevoljo pri davkoplačevalcih. Pri povišanju plač so bili soglasni demokrati in republikanci. V Washingtonu je predsednik Carter to hudo ožigosal. Sedaj iščejo kompromis ... * Vpis v bele šole v Chicagu je padel za 21.5%. Vzrok: Vedno manj rojstev, selitev v predmestja. Sedaj se tudi črnci selijo v predmestja. Belci so bežali pred črnimi v predmestja. Kam se bodo selili sedaj? Na Luno? Na Cermak cesti, blizu slovenske naselbine, je pred kratkim nastal požar, ki je zahteval sedem življenj. Aparati za ugotavljanje dima so bili sicer na mestu, ukradene so pa bile baterije. Na odru je lepo okrašeno božično drevesce utripalo v raznobarvnih lučicah, pod drevescem pa so nas jaslice in svečka pred njim spominjale preteklih Božičev, ki smo jih obhajali še doma in kasneje tisith revnih v begunstvu, ko smo tako živo doumeli stisko Jožefa in Marije v sveti noči, pa tudi toliko lepih Božičev, ki smo jih praznovali v naših sedanjih domovih. Vsi pripravljeni sedeži so bili zavzeti, ko je slovesno zvonjenje preko mikrofona naznanilo pričetek skromnega programa. skupnem petju angelovega češčenja in adventne “Vi oblaki ga rosite” je č. g. Jože Bož-nar blagoslovil jaslice, prostor in nas, nakar je č. g. Jože Simčič prebral božični evangelij. Mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Mihaela Vrenka je nato zapel “Sveto noč” in še par božičnih pesmi, posebno lepa je bila Angelskoi petje (solo' gdč. Marija Vrenko). Rotija Radoš je z deklamacijo p. Krizostoma “Betlehemska romarja” občuteno spremljala Marijo in Jožefa do štalice zunaj mesta. V božičnem nagovoru, ki je sledil, nas je č. g. Božnar pripravil na lepše srečanje z Jezuščkom v Sveti noči. Ubrano in mehko so se nato oglasile tri božične pesmi iz grl moškega zbora, ki ga je pripravil g. Martin Košnik in za zaključek programa smo slišali na zvočni trak ujeto božično misel našega velikega škofa, dr. Gregorija Rožmana. Med prijetnim kramljanjem, ki je zajelo dvorano, so žene postregle s prigrizkom, kavo in čajem in tudi letos so Sršenovi pripravili kuhane jabolčne krh-Ijičke v spomin na post, ki je bil nekoč določen na dan pred Božičem. Božičnice sta se udeležila tudi župnik č. g. Edward Pevec in č. g. Julij Slapšak. Celo clevelandski župan Denis Kucinič z gospo se je za kratek čas ustavil pri nas. Tem in vsem ostalim obiskovalcem se za udeležbo in prijazno srečanje odbor naj lepše zahvaljuje. Prisrčna hvala vsem, ki so sodelovali pri programu, ženam za darovano pecivo in postrežbo, kakor tudi članom, ki so pripravili dvorano, postavili jaslice in oskrbeli in okrasili božič no drevesce. Naj se uresničijo voščila in izpolnijo dobre želje, ki smo si jih ob tej priliki izmenjali! Odbor DSPB Cleveland Božični pozdrav Videl sem krav’co, oslička in ovce, videl pastirje in zvezdo z neha; videl sem Tebe, o Detece božje, videl sem štalco in kupček sena. Hladno je bilo v tisti votlin’ci, a v srcih ljudi je žarelo nebo. Kjerkoli kraljuješ, Otroček, Ti nežni, povsod sta veselje in radost doma. Zopet prišel nam dan je Božiča, zopet hitijo k stal’d ljudje; spavaj, le spavaj, otroček nebeški, Gloria-Slava doni iz srca. Mihael Kolar: Oh 80-letnici Ameriške Domovine IV. James Debevec Naš Jack (Jaka) je bil zelo dejaven v slovenskih zadevah. V začetku dvajsetih let je šel Evropo z veliko pošiljko pomoči po vojni prizadeti Sloveni ji. Stotine lesenih zabojev je bilo napolnjenih s pomočjo ZDA in poslanih z ladjo v Evro po. Jaka Debevec z več drugimi je potoval z ladjo v Slovenijo in pomagal pri delitvi obleke, hrane in drugih sredstev. Dejaven je bil tudi v politiki in pri bratskih društvih, podpiral je kulturno dejavnost. V svojih mlajših letih je bi navdušen lovec. Sodeloval je pr: SKO Triglav v Hlwa&ikeejii Vse žegne za vsak dan v novem letu 1979 in predvsem zdravja želim vsem pri AD: u-redniku, lastniku lista, upravi in bralcem Ameriške Domovini. Ostanimo ji zvesti v njenem 80-letnem jubileju! “Toti Stajerc”. ------o------ Priljubljeno ime ...____a- - . - . William je eno napogostejših jega javnega dela kot zvezni senator. Kar želimo posebej bombe, nepotrebni štrajki ubo-moških imen v ZDA. MILWAUKEE, Wis. — Ko se je Miklavž prav častitlivo poslavljal od Triglavskih otrok, mi je tam pri vratih pošepnil, naj jaz napišem par vrstic o njegovem obisku, saj je imel še toliko škofovskih dolžnosti po vseh znanih in neznanih krajih, kjerkoli slovenski rod drži Ameriko skupaj. Ko smo letos čakali na njegov prihod, nam ni bilo dolgčas. Biba je pripeljala baletno grupo, kjer tudi sama sodeluje, pa nam je najprej zaplesala eno veselo točko z enim soplesalcem, nato pas j e vsa grupa predstavila klasični baletni kos “Peter in volk” ob glasbi Prokopi-jeva na ploščah. Vso storijo je spremljala tudi interpretacija v lepi angleščini, razumljiva otrokom in odraslim. Otroci, ki pridejo na Miklavžev večer, so povečini še zelo majhni, pa je bilo zanimivo videti, s kakšno vnemo in zanimanjem so sledili povesti. Pozornost je bila tako velika, da bi slišal iglo, če bi padla na tla, da- tako malih kakor tudi odraslih Morda je balet in dobra muzika veliko bližja otroškemu razumevanju, kot si odrasli predstavljamo. Grupa se imenuje “Opus 6” in prireja v Milwaukee)u baletne predstave za splošno občinstvo in tudi male točke po šolah in drugih ustanovah, da nudi otrokom priliko seznaniti se z metniško stranjo življenja. Po plesu je prišel težko pričakovani Miklavž v spremstvu svojih angeljčkov in s toipo glasnih parkeljnov. Za male fantke in punčke je res prave junaštvo, da se podajo mimo ter črnih peklenščkov po neskončnih stopnicah gor do svetnika. Vsem nam je trepetalo srce, kc je bil poklican mali Mike, rožni venec v eni stegnjeni mali ročici, v drugi pa dedkovo veliko in varno desnico, za moralno o-poro in — za vsak slučaj. Po obdarovanju so društvene gospodinje nudile vsem prigri-zen, da bi si navzoči privezali duše in še malo povasovali, saj se zdaj člani ne bodo zbrali prav tja do 24. februarja, ko vas vse pričakujemo na pustni zabavi. Tajnica ------o------ ž@ se pripravljajo za Baragova sineva CLEVELAND, O. — že je v lepem teku delo za naša Baragova dneva, ki se bosta vršila 1. in 2. septembra v Clevelandu. Zato naj vsak Slovenec vzame na znanje, da se bo vršila seja Baragove zveze 16. januarja ob pol osmih zvečer v župnišču pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Vsi, ki se imamo za katoličane, se čutimo dolžne, sodelovati pri Baragovih dnevih. Slovenci bodo dobili svetnika le v slučaju, če bodo tega vredni. Sicer moramo visoko ceniti vsakega svetniškega kandidata, ker sam Bog tako želi. Za potrebne informacije lahko kličete župnika č. g. Victorja Tomca, tel. 761-7740, ali podpisanega, tel. 251-2117. Želim vsem čitateljem Ameriške Domovine obilo sreče in božjega blagoslova v letu 1979. Jože Vrtačnik ižival Euclid Riffle Clubu m u; pri jahanju konj. Bil je poln novih idej in vedno pripravljen^ začeti kaj novega v Ameriški Domovini. On je spremenil ime lista v Ameriško Domovino, on je dosegel, da je list postal dnevnik. Prav tako Je bila njegova misel, uvesti arl' gleški del v listu. Delal je dolge ure v uradu i11 doma, kjer je nadaljeval s P1' sanjem sestavkov za list, ker je imel ves dan v uradu opravka L ljudmi, ki so iskali njegov nasvet. Bilo je kot v cerkvi z dol' gimi vrstami pred spovednic0’ ko so čakali nanj. V urad je pr*' šel zjutraj vsak dan pred 6. i11 ostajal do 5. ali celo do 6. zve' čer, nato pa je delal doma do f ali do 2. zjutraj, da je konča svojo kolono za list. Jack Debevec je pomagal st°' tinam družin, ki so ostale brc^ doma po strašni ekspoziji P^1 East Ohio Gas Company, ki )e končala življenje preko 130 lju’ dem v slovenski senklerski na selbini. On je prišel to noč sk°zJ straže Narodne garde pregleo3 uničenje. Do eskplozije in p°za ra je prišlo v petek, 20. oktotk3 1944, njemu pa je uspelo izda povečano številko Ameriške movine že v torek, 24. oktobr3' The Cleveland Press in Tke Cleveland Plain Dealer sta ki 3 tako prijazna, da sta nam 03 na razpolago slike o požaru, -k. je skoraj čudež, da smo P . pravili in izdali to številko, saJ i sta bila elektrika in plin obn°^ I Ijena' šele v ponedeljek popoi ! dne. ' Njegova naj večja skrb je kka j spraviti list v zunanja naseb j in izven mesta povedat ljudel11’ j da naselbina ob St. Clair ! F ni popolnoma uničena, kot objavile narodne poročevaB i službe, da je uničeno vse od , j 55 St. pa do Addison Road. ^a ; vedel je imena ki so zgubile (vključno našo). Omenil je> so cerkev in šola sv.' Vida, ^ venski narodni dom in mnogo svoj e dom0 druži*’ iVC d3 tiskal3 V' ter urad Ameriške Domovin0 trpeli le manjšo škodo. Po koncu vojne leta 1945 prišle iz Evrope novice o drz ^ Ijanski vojni v Jugoslaviji i*.^ posebej v Sloveniji, ki je do0'j; komunistično vlado. Tisoči 1]* S* : | $0 i so bili poklani, med tem ^ ■ drugi ubežali pred gotovo srn- jo, če bi bili ujeti. Večina ^ | prišla v begunska Avstriji in Italiji. J. Debevec je pomagal nizirati odbore v ZDA in v nadi za pomoč tem begi Sodeloval je pri naporu za šego olajšav zvezne vlade p daji vselitvenih viz in pom nabirati sponzorje za te ljudi- ^ Pomagal je mnogim, da s° ^ naselili v Clevelandu. Njeg°v rad ni bil nikdar zaprt nikP1* ki je potreboval pomoči. delal vse te dolge ure za p° drugim in za izdajanje sv dnevnega lista, ga je začelo n°K taborišča or#' fCr če*1' dF j naporu za_ ^ | W1 i r oni*1 /o j Zavarovani otroci Okoli eno tretjino življenjskih zavarovanj v ZDA je iz- . . , , v danih za otroke v starosti izpod Charity bolnišnici, si je bilo udeležencev precej, 18 let* _ z#: Srečno je prestal u lovati. j lažjih srčnih napadov, ko0'^ pa je 6. marca 1952 podlegel W vemu, težkemu v St. Viu0* (Dalje) mu Vsem dopisnikom, sodelavcem, oglaševalcem, naročnikom in čitateljem Kanadske Domovine srečno, uspešno in blagoslovljeno novo leto! S5Bg535g5Sa^3aa»SESa5agE3Sg5Sg35!!S5K3XS5SSgE5!^5ag6S^S®5agiS^ja^SS^Sg55asS»S5S^38gE: RAZNE mmi DOHA M PO SVEIO Potrkavanje la Božič v taborišču Splttal Božič smo Slovenci praznovali po starem slovenskem izročilu. Očistili smo -svoje domove zunaj in znotraj, očistili svoje duše z duhovno pripravo na rojstvo Gospoda, pokadili in pokropili svoje domove, postavili jaslice in molili kleče pred njimi rožni venec. Bili smo pri polnočnici in si osebno voščili vesel Božič s tistimi, s katerimi smo se srečali... Na Božič smo bili doma, zbrani v družinskem krogu. Obujali smo spomine na nekdanja praznovanja vdorno vini onkraj morja, kjer Božič sedaj po državi ni priznan praznik, ampak je navaden delovni dan. Mir, ki ga prinašata vdanost v božjo voljo in spravljenost z Njim, je napolnjeval naše krščanske domove, ljubezen do Boga je vse vezala v skupnost... Naj bi pri tem ostalo vse dni tega in vseh prihodnjih let. Nekateri rojaki in rojakinje so delno ali že kar čisto opustili staro slovensko božično izročilo, posebno oni, ki so se oddaljili od svojih slovenskh cerkva in zrahljali vezi s slovensko skupnostjo. Iz leta v leto je na žalost takih več in več, nova sredina, novi bleščeči svet sta jih potegnila za seboj ... In vendar drevo brez korenin ne more stati trdo, se ne more upirati niti vetrcu, kaj šele' viharju! / V Kanadi nimamo uradno določene zakonite starosti za vstop v pokoj, vendar na splošno velja za to 65 let. Nekateri so za uzakonitev te starosti kot dobe vstopa v pokoj, drugi pa se temu upirajo. Zadnje tedne poteka o tem razprava, ko Senat vodi javna zaslišanja o tem. Načelnik omenjenega senatnega odbora David Croll je proti vsaki uradni določitvi starosti 2a obvezni vstop v pokoj, večina pa izgleda, da se z njim ne strinja. Olje bo v Kanadi ohranilo sedanjo ceno do junija 1980 kljub povišanju cen Organizacije izvoznic olja. Domača cena olja je zamrznjena na $12.75 za sod. * Izključitev Indire Gandhi iz indijskega parlamenta in njen zapor sta sprožila številne demonstracije in proteste po vsej Indiji. Več ljudi je bilo pri teh demonstracijah mrtvih in ranjenih, na stotine pa zaprtih. Verjetno bo bivša predsednica vlade puščena iz zapora še pred Novim letom. ❖ Mlad desničarski fanatik, ki je napadel predsednika japonske vlade Ohiro, je dejal, da je to storil v želji za “boljšo kakovost življenja” na Japonskem. Napadalca so pravočasno prijeli, da predsednik vlade Masayoshi Ohira ni bil niti ranjen. . * Ko je naraščanje cen doseglo letno raven v novembru 8.8%, je predsednik vlade Pierre E. Trudeau priznal, da cene rastejo hitrejše kot plače, pa pozval vse, naj se drže omejitev, da ne bo treba vladi uvajati novih predpisov za to. * Nad 33% dijakov in dijakinj višjih šol in 9% otrok v osnov- GEORGETOWN, Ont. — Ko smo se selili iz Vetrinja v Spit-tal na Dr avg je" vrgel Tone še zaboj orodja na transport, četudi je bilo staro in izrabljeno. Že prvi teden se je izkazalo kot neprecenljiva vrednost. V vsem taborišču ni bilo nobenega varilnega aparata. Dva kosa železa je bilo treba odžagati, da bi dobila odgovarjajoči glas. V glavni delavnici je bilo nakovalo in kovaški meh. Dva vajenca sta izmenoma pritiska- Tone je začel z delom. Tolkel, |la in pihala in tračnica je počasi pilil in žagal je, posojal orodje |le zažarela. Sekalo in težka kla- vsem, ki so ga prosili zanj. Glav niki, prstani, zajemalke ... Za vse to je bilo potreba veliko roč-lega dela, toda vse se je preto-oilo v moko, mast in drugo hrano... Jože je izdeloval žepne pipce, Ribničanje so izdelovali rešeta na debelo. Pavlovčičev oče so meli delavnico rožnih vencev. Delavnica škafov, metel, v glavni delavnici je brhka uradnica itela žeblje, katere so nakovali }ridni kovači. Okrog taborišča so ležali raz-ii opuščeni avtomobili. Iz njihovih vzmeti . so pridni tabo-iščniki izdelovali razna orodja, fot dleta in rezila za obliče. Rib-ričan Petelin je izdelal strugal-rik, katerega je neusmiljeno poganjal z nogo. Iz dneva v dan je nudilo taborišče več domačnosti, Oprav so želodci še vedno ne-ismiljeneKkrulili. Dvajseta banka je služila za kapelo, na dru-p polovici je bila obednica za o-;roke. Na oglu barake sta Janez n Jože obesila staro tračnico. Vešči taboriščnik je s kladivom nabijal na njo in s tem nadomeščal jutranje zvonjenje ob sed-nih, opoldne in zvečer. Zelo pre-nrosto, toda ljudje so bili veseli nih šolah Ontaria je okusilo nra- rudi tega in vse veselo pozdrav rijuano ali hašiš, trdi uradna študija pokrajinske vlade Ontaria, objavljena pretekli teden. Ista študija je našla, da je 75% ntrok v osnovnih šolah in 87.5% v višjih (srednjih) šolah okusilo alkoholne pijače v razdobju 6 mesecev pred pregledom. * Ko je cenzura črtala iz papeževe poslanice vernikom krakovske nadškofije, ki jo je vodil sedanji papež kot kardinal Karol Wojtyla pred svojo izvolitvijo za papeža, je katoliški verski tednik odklonil njeno objavo. Komunistični poljski cenzor ni pustil objaviti dela papeževe .poslanice, ki se po objavi itali-Delavske unije so za ohrani-kanskih listov giasi; tev 65. .leta kot dobe za upoko- , “Govoreč v sodobnem jeziku, jitev, ker vidijo v tem možnost moremo videti v sv. Stanislavu za boljšo zaposlitev doraščajo- brarLitelja najpomembnejših čega rodu. Tudi večina podjetij pravic či0Veka in naroda, na je za to starostno dobo v prepri- katerih temelji čast, morala in Čanju, da je to dobro za nje in njihova resnična svoboda.” za njihovo rast, ko prihajajo na njihova vodstva nove, sveže moči, z novimi idejami, prilagojenimi novim okoliščinam. Tako v naši deželi kot v sosednjih ZDA je vedno manjši Papež govori v svoji poslanici o sv. Stanislavu, krakovskem škofu, ki je javno obsodil nasilje kralja Boleslava II. in ga je zato ta umoril, pa se kasneje, spoznavši svoj greh, podal v sa- naravni prirastek, proučelavci rnostan Osoje na Koroškem, statistik trdijo, da se bolj in bolj kjer je umrl kot “Mutec Osoj-“staramd”, da število mladih ski‘>; kot to lepo opiše slovenski ljudi v odnosu do starih pada in pesnik Anton Aškerc v svoji da je zato treba delovno dobo znani pesmi, podaljšati oziroma jo uradno vsaj ne omejiti. To stališče je močnejše poudarjeno v naši sosedi na jugu kot pri nas, četudi je tam brezposelnost sorazmerno nižja. ’ T' preteklosti so običajno de- fremafo potrebe po čtivi! VANCOUVER) B.C. — Prilagam $10 za vrnitev lista na štiri dni v tednu. Če bi bili Slovenci Avske unije v-času večje brez- ie malo bolj zavedni in požrtvo-poselnosti vedno opozarjale na Valni, bi lahko vzdrževali dnev-možnost zgodnejše upokojitve ni k in ga celo razširili. V našem kot sredstva za pridobitev de- j mestu in okolici bi lahko imela lovnih mest za brezposelne mla- IAD vsaj 200 naročnkov. Nas je de odrasle. Pritisk delavskih u- ; precej preko tega števila in vsi mj v to smer je veliko močnejši j zaslužijo kar dobro. j ali. * 'Bilo je teden pred Božičem. V' maj s ti baraki smo sedeli na mičnah, stari so modrovali in vzdihovali, pobje pa se preskušali, kdo je močnejši. Oglasil se je Janez in dejal, da bodo Ijud-;e najbolj pogrešali potrkavanja la Sveti večer. Včasih smo dona po cele ure nabijali na zvo-love pred polnočnico. Zdrami ie mežnar in pripomni: Če naj že zvonimo na kos tračnice, čemi ne bi še pritrkavali! Strela ’ jasnega! Takoj smo bili vsi navdušeni za to. Ni zvonika, ni tega ne onega, pa vendar, Sveta ioč bo! Matevž je tožil, da nam utegne policija delati sitnosti. Prihodnje jutro je mežnar hitel k Fajfarju, ki je bil upravnik delavnic ter mu razodel nažrt. Dejal je, da je to dobra mi-;el in da bodo naredili prošnjo na angleško oblast. Če nam bo-lo dovolili, bomo takoj začeli s pripravami-. Opoldne pri kosilu se je razvila ostra razprava. Nekateri so bili nestrpni: Potrkavali še drugi Božič ne bomo, če Domo čakali na rešitev prošnje. Prevladalo je mnenje: Treba je mačeti. Drugi večer je že stalo stoja-o, kamor bi naj obesili železne tračnice. Ker je bila naša soba precej prostorna, smo ga postavili kar k nam. Treba je bilo do- diva odbijejo nezaželjeni kos. Zvečer so se spet zbrali mojstri celega taborišča. Potrkovalči nabijajo in mojstri ugibajo: Velikemu je treba dodati, malega zmanjšati, srednjemu navrtati luknje. Dan pred Božičem so bili naši “zvonovi” uglašeni. Po-trkovalcev se je nabralo za tri izmene. Vešči Stanovnikov Janez razporeja in urejuje: Ti boš šel od srednjega k malemu, ti poj deš k velikemu. Fantje ga poslušajo kot kakega generala v vojski. Ljudje so bili iz raznih krajev Slovenije in ker ima vsak kraj svoje viže, so se morali domeniti in uglasbiti med sebaj. Pri nas v Horjulu smo imeli viže, ki smo jih imenovali “ta kratka”, “ta dolga”, “zaklan-ška” in “šmartna”. Doma sem včasih zlezel v zvonik, ko so fantje potrkavali, nekajkrat! so me celo pustili, da sem drobil pri malem zvonu. V taborišču te časti nisem dosegel. Doma smo se že kako uro poprej vzpeli v zvonik in porajk-Jjali zvonove. To j p bilo delo večih rok. Nihalo so pritrdili z verigami na raj kij e in potrkova-lec je držal med pritrkavanjem le za konce raj kijev, ki so s svojo prožnostjo olajševali delo. V taborišču je vsakdo držal le za kladivo. Kot vsaka družba imajo tudi potrkovalči svojega vodnika. To je bil pokojni Janez Stanovnik. Na božični večer je vodja barake pokadil z blagoslovljenim ognjem sobo za sobo, za njim pa so se uvrstili pobje in kropili s smrekovimi vejicami blagoslovljeno vodo. Kleče smo odmolili vse tri dele rožnega venca ter posedli po pogradih, čakajoč polnočnico. Doma smo imeli pripravljene baklje, da smo si svetili v noč na poti k polnočni-ic, je pripovedoval Štefan. Ko smo se vrnili domov, nas je čakala špehovka, je povedal Tone. Janez je pustil pritrkovalce skozi zadnjo skušnjo ob 11. uri. Nosila so bila pripravljena, veselo razpoloženi smo prinesli in postavili “zvonove” na koncu barake s cerkvijo. Potrkavanje! Pred barakami so se začele zbirati gruče in poslušale. V taborišču pritrkavajo! Okoli pritrkovalcev se je zbirala vedno večja gruča, v kateri niso bili samo fantje. Pridružili so se jim sivi možje, mlada dekleta, žene. Skoraj se je vse zgrnilo okoli “zvonov”. Tudi jaz znam potrkavati, se ponudi stari možak, tudi jaz sem pritrkovalec, se oglasi drugi. Ja- nj avami. Za pritrkavanje je ostalo še vedno veliko zanimanja, zlasti med mladimi fanti. V taborišču so tudi izdali knjižico o pritrkavanju “Slovenski pritrkovalec”, brez dvoma edinstvena zadeva! Vsem starim znancem in prijateljem srečno novo leto in prisrčne pozdrave! France Leben j gozdu. To je bila glavna tema srečanja Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih društev^ ki ga je priredil inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani. Udeležilo, se ga je 70 gozdarskih strokov-, njakov z vsega sveta. v Celju: Franc Kregar st.; v Radomljah: Marjan Gala; v Trstu: duhovnik dr. Ivan v Jaršah: Pepca Dimnik (Mašu-tarjeva); Ljubljani. v Evropi. V Italiji je že sedaj v veljavi 60 let kot starostna me- Včasih se mi zdi, da se nam predobro godi in da zato vse ja za vstop v pokoj, pa hočejo to preveč pozabljamo na duhovno znižati kar na 55 let. Drugod v hrano, zlasti še na slovensko ba-gospodarsko razvitih državai^1 sedo. Kako malo zanimanja je fjVrope, kjer je na splošno Vve-!za slovenški tisk med nami! -žiavi za pokoj starost 65 let, sku- j Vsem pri uredništvu blago-sai° to potisniti navzdol na 60 Ulovljene praznike Jezusovega iet;- ! rojstva in srečno novo leto! * I ' F. Gorenc biti kose tračnic ali kaj drugega Inez odkima: Imam tri skupine primernega. Lačni, trudni in in np bomo učili novih. Ura je oremraženi smo prinesli prvi j 10 minut do polnoči, ko se pri-kos tračnice... Angleži so nam rine mežnar k Janezu: Zvonove dajali na dan po 800 kalorij. Ko v otroško obednico! >mo nosili drugi kos tračnice, je j Brez pregovarjanja smo za-Tone dejal, da gre za vsak ko- 'nesli zvonove, kot je bilo naro-ak 5 kalorij. ceno. Polnočnica je bila že dav- Janez je bil nepočakan, ker je no končana, ko se je iz otroške manjkalo' še dveh kosov tračni- obednice še vedno slišalo pritr-ze in je na njihovo mesto obesil kovanje ... ker dve vojaški porciji. Torej Kmalu po novem letu se je lahko prvi štirje pritrkovalci priselilo v Spittal taborišče preskusijo svojo umetnost. Ja- Lienz. Tedaj je prevzel znovove nez preskuša takt. Z desno roko Krajnikov oče iz škofje Loke. drobi mali zvon, z, levo zavira Zvesta potrkovalca sta bila polil pospešuje. Naslednji večer kojna. Tone Jereb in Tone Dobo bile tračnice že nameščene, dinar. Taboriščni mizarji so pe-Itrokovno so'-jih preskusili ko- stavili nekak stolp, da so. bili raški mojstri in pritrkovalci. U- kosi tračnic obešeni visoko nad glasiti jih je treba, je dejal ko- barakami in je glas pritrkava-/ač Stane. nja plaval nad spittalskimi plat Zgodba o luči Ali še veste, kaj je iskrnica? Ko sem bil otrok, so bile o-krog Božiča na prodaj iskfnice, palčke, ki jih je bilo treba na koncu prižgati. Prižgane so se iskrile, metale iskre na vse strani, dokler niso pogorele. Nedavno sem čital tole zgodbo: Ko sem pred kratkim obiskoval naše farane visoko v Andih, sem naletel na družino 9 ljudi. Vsi so bili natrpani v eni sami sobi, majhni, temni, tako temni, da sem mogel samo s svetlobo petrolejke, ki sem jo nosil s seboj, razločiti ljudi in ugotoviti, koliko jih je. Ko sem jim razdelil hrano, ki sem (jo prinesel s seboj, sem izbral petletno Marijo, ki je stala plaha in zbegana v kotu, in jo vprašal: “Marija, kaj si želiš za Božič?” ; Njene krasne temne oči so zažarele v odsevu svetilke, veselo , se ie nasmehnila in brez premiš-Ijanja rekla: “Iskrnico!” Iskrnico, sem rekel sam za Sebe. Kakšna neumnost želeti si iskrnico! To dekletce, ki nima niti enega para čevljev in samo eno raztrgano oblekico, si želi iskrnico! Tisoč boljših in potreb-nejših stvari, ki jih res potrebuje, bi si mogla izbrati, pa je izbrala najbolj nepotrebno, naj-cenejšo — iskrnico! Nisem si mogel izbiti iz glave te neumne izbire. Nisem si mogel predstavljati, zakaj je ta otrok tako hitro želel iskrnico. Počasi pa sem le začel dojemati pomen to otroške želje in njeno nedolžno modrost. Marija je živela v temi. Tema je zakrivala njo in svet okoli nje. Želela je videti, čutiti, dojeti in uživati trenutek bleščeče, žareče luči. Marija je neugnano želela nekaj, kar bi razsvetlilo najtemnejši kot njihove sobe, kar bi zaiskrilo in razveselilo njene temne oči, kar bi ji vsaj za trenutek dalo občutek razkošnosti in lepote življenja. Končno sem dojel, da je imela Marija prav, da, najboljšo mogočo željo. Katero darilo pa je popolnejše od čara in čudeža luči! In če pomislimo ... ali ni to Božič? Božič je zgodba o Luči! Ali ni tisti, čigar rojstvo praznujemo o Božiču, rekel: “Jaz sem Luč sveta!” Moja želja ... da bi bili vsi kakor mala Marija visoko v Andih. Dr. Zdravko Kalan. . Obnova vzpenjače Pred kratkim so začeli obnavljati pohorsko vzpenjačo. Lan so zamenjali vlečno vrv, letoi | maja nosilno, sedaj pa bodo zamenjali celotno električno opremo, avtomatske naprave, kompresorje, kolesa in kabine. Tako bodo že krepko dotraja ne aluminijaste kabine zamenjale nove, ki bodo sodobne ob like, rdeče barve in bodo imele dodatni prostor za smučarško o-premo. Dobavila jih je švicarska firma CVA. Vrtine v Karavanke Delavci Geološkega zavoda \ Ljubljani so že na 1220 metro\ nadmorske višine, na Ravnah ir v Kladju nad Dovjem, kjer ra ziskujejo geološko sestavo tal zi I načrtovalni predor skozi Kara vanke. Predvidene so štiri vrti-1 ne. Ena je na Belem polju, odda Ijena od ceste in na 650 metrov nadmorske višine, kjer bo vhoč v predor. Druge vrtine bodo raziskovale teren od 600 do 750 m globoko, poševno. Pri vrtini, k: naj bi prodrla 600 metrov globoko, kjer bo predorski prezračevalni jašek, delajo delavci dar. in noč. % 1 Tekmovanje predic v Ajdovščini V prostorih ajdovske “Tek-: stilne” je bilo zvezno tekmova-1 VEHI IZ SLOVENIJE Mariborčanka prva Mariborčanka Jelka Kolmanič iz ppdjetja za PTT-promet Maribor je zmagala na zveznem tekmovanju telegrafistov PTT, ki je bilo v Ohridu. Jelka Kolmanič je tudi pred dvema letoma zmagala na zveznem tekmovanju telegrafistov v Zrenjani-nu. Na tekmovanju v Ohridu je ekipa Slovenije dosegla drugo mesto. Onesnažen zrak preti gozdovom Onesnažen zrak ne škoduje le ljudem in živalim, ampak tudi nje najboljših jugoslovanski! predic. Udeležilo se ga je 22 petčlanskih ekip predilnic iz vsel republik. Tekmovanje je bilo letos drugič, odslej pa bo vsake leto. V tekmovanju predic so bile daleč najboljše predice Pamučne predilnice iz Gline v Hrvatski Na drugo mesto so se uvrstile predice domače “Tekstilne”. “Verigo” so igrali Dramska skupina pri kultum sekciji krajevne organizacije Bela je pripravila v nedeljo, 1. oktobra, v novi dvorani pod vodstvom režiserja Silva Ovsenka in Joža Sodnika dve uprizoritvi Finžgarjeve “Verige”. Premog sproti prodajo ČRNOMELJ — Proizvodnja premoga v rudniku Kanižarica se je v zadnjih mesecih ustalila na 7 do 8 tisoč tonah odkopanega premoga na mesec. Prodaja kanižariškega premoga gre brez zastojev; na zalog: ga imajo, saj so prodali vse spomladansko in poletno proizvodnjo. Kosovec je po 621 dinarjev, v kockah pa 583 dinarjev' tona. “Kaninska vas” Urbanistični institut Slovenije iz Ljubljane je zaključil izdelavo osnutka zazidalnega načrta počitniškega naselja “Kaninska vas”. Ljudje si bodo lahko mesec dni ogledovali načrt v krajevnem uradu v Bovcu, nakar gr bodo lahko dopolnjevali s svojimi pripombami. V Sloveniji so umrli: 1. decembra, V Ljubljani: Marija Robič, roj. Mikuž, Čili Frankovič, roj Golob, Alojzij Zajec, Avgust Kamnar, Jožica Jarc, Ivan Čelesnik; v Polju: Dejan Kisovec; na Črnučah: Katarina Petaros (doma iz Motnika); v Novem mestu: Ana Luzar, roj. Brodar, Marica Kobe, roj. ■ Ribnikar; v Lokvi: Ivan Placer; na Šujici: Ivana Oven, roj. Zorc; v Dravljah: Minka Kurinčič, 2. decembra V Ljubljani: Viljemina Kham, roj. Žargi, Peter Kapele, Jože Pajk, Gabrijela Ježek, roj. Ca-serman, Radivoj Kramar, Bojan Keržič, Janez Golež, Vinko Irman, Tatjana-Frančiška Turk, roj. Poljanec; v Lipici: Ignac Zagorc; na Jezeru (pri Preserju); Jože Mikuž; v Tenetišah pri Kranju: Vida Krvina, roj. Kosmač; v Grosupljem: Jože Grandovec; v Št. Vidu pri Ljubljani: Katarina Štrekelj; v Trbovljah: Ane Marie Malovrh, roj. Mestnik; no Bledu: Vida Žirovnik: v Novi Gorici: Ciril Čeperli; na Pristavi pri Tržiču: Marija Šparovec; v Sežani: Gena Pertot, roj. Mervič. ' 4. decembra V Litiji: Anica Kovič; v Ljubljani: Anton Steklasa; v Novem mestu: Janez Zupančič. 5. decembra V Trbovljah: Jože Jaklič; v Kamniku: Franc Rems; v Polju: Franc Babnik; v Dol. Logatcu: Silvo štangelj; v Piranu: Danilo Flisek; v Idriji: Kati Žonta; v Ljubljani: Bogomir Legiša, Stanislav Godec (z Iga), Ignac Zavadlav, Matevž Škof, Josip Pavlin, Jože Pogočnik; v Dravljah: Marica Kogovšek, roj. Perdan; v Krnicah pri Bledu: Franc Ambrožič; v Rogaški Slatini: Nežka Blazina; v Trnovcu pri Šentjurju: Jurček Korenjak; v Podgorici (Šentjakob ob Savi): Ivan Aleš; v Kranju: Albina Krapež; v Celju: Friderik Knez, Štefan Kocjančič; v Tržiču: Lovrenc Hoenigman (iz Bistrice); v Dobrunjah: Edvard Anžič; v Žužemberku: Venčeslav Turk; v Velenju: Albin Rednak; v Komendi: Ivanka Kern. MALI OGLASI Housework. Exp. References, Eng. speaking. 2 adults. Wed. or Thurs. Hts. bus line. Call eve. 371-3028. (183-184) Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje St. Clair m E. 63 St. oddajo. Kličite 432-1323. . (x) Če se želite preseliti v lepo Slovenijo, vas čaka moderna hišica v bližini Celja. Sadovnjak In moderen vinograd z vrtom —- je 8 arov. Vinska klet, garaža in krasen razgled. Prodajam u godno radi starosti. Tel. (312) 4^6-1884. Spalno sobo oddajo .severno od St. Clair Ave. na E. 7