CjufilJttRdi Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. • y _ _ Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uzu zvečer« Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulico Stov. 16. — Zurodnikom bo moro govoriti vaak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so no vračajo. — InBerati: Šeststopna potit-vrsta 4 kr^, pri večkratnem ponavljanji daje ae popust. — Volja za Ljubljano v upravništvu: za celo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesoo 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. o po volja za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jodca mesoo 86 kr. __________—————————————————— Štev. 108. V Ljubljani v sredo, 13. maja 1885. Tečaj II. Rusko-angleška sprava. Kako se vender časi hitro spreminjajo! Niše dolgo, ko se je po vseh angleških listih v dolgih stavkih in z visokodonečimi frazami, v angleškem Parlamentu v gladkih govorih in od angleške vlade y diplomatitno zasukanih pojasnilih oznanjalo, da Je Angleška oborožena od nog do glave, da bode strla jednako Golijatu malega Davida z nevskega obrežja. Kedo bi bil tedaj mislil, da bode ta angleški »velikan" čez nekaj dnij tak6 pohlevno se "vklonil. In ko je premier Gladstone v angleškem Parlamentu govoril za dovoljenje kredita 11 milijonov ter markantno zaznamenoval zahteve, katere bode morala izpolniti Rusija — tedaj mislil je pač vsak, da si stojita nasproti dva moža, katerih odločnosti nič omajati ne more; kdo bi bil tedaj tako predrzen, da bi si bil v svoji bujni fantaziji in pretiranem optimizmu upal misliti, da ^ se razpor med Rusijo in Anglijo mogel porav mirnim potem. — Po angleškem širokoustenji mova' je pač vsak uverjen biti, da se niti jedna Dltl druga država ne bode umaknila, da je vojska ^eizogibljiva. Rusija ostala je pač dosledno in možato na ®v°jem prejšnjem stališči, in ta doslednost, ta mo-pat0st pretresla je vojevitim angleškim Sancho mozeg, in angleški kabinet pričel je jed-zahf1 tesanemu grešniku odjenjavati od svojih v ®v> katere so bile itak neopravičene in jedino Drd ^ Se ®vroPa nekaj ^asa tresla bojazni tetk V0^sk°‘ ^sa ta zadeva bila bi se takoj za-Sy ,0ra tahko poravnala, da niso hoteli Angleži s ,10°J° v°jevitostjo in odločnostjo nekaj časa impo-vati . 8e V£ ^ gjjodo in v posmeh — r so se morali tem sramotneje umakniti. Svoji kratkovidnosti imajo zdaj pripisati posledice tega nečastnega umikanja, in ne mala krivda zadene angleško vlado, da je v nepoznanji istinitih razmer, zapeljana po širokoustnih plašljivcih, stavila neizvedljive pogoje. Nikdar bi ne bilo prišlo tako daleč, če bi angleška vlada ne bila stavila nezmiselne zahteve, naj se dogodek na reki Kušk in postopanje generala Komarova »korenitoK preiskuje. Kako si je vender mogel sivolasi premier Gladstone misliti, da se bode »beli car" uklonil tej zahtevi ter onečastil svojega vrlega generala; sicer pa je bila ta zahteva sama po sebi tudi neumestna, kajti car sam je takoj, ko je zvedel o tem neprijetnem dogodku, izrazil svoje obžalovanje ter zagotovil, da se zmaga ruskih čet proti Afgancem ne bode na noben način porabila v rusko korist — in to zagotovilo je tudi možato držal. To je bilo gotovo lojalno zadoščenje, in Angleška bi bila lahko zadovoljna z njim, častno bi se bila tedaj izvila iz neprijetnega položaja, katerega mora zdaj zapuščati nečastno. Kaj je pač Gladstonu dalo povfid, da je zopet in zopet za-lteval preiskavanje dogodka na reki Kušk, je ne-umevno! Da bi bil hotel na vsak način imeti vojsko, se skoro misliti ne more, ker se zdaj kaže tako miroljubivega — in če ni hotel tega, se je pač zapletel v zadrege in neprilike brez preudarka, nepremišljeno, neprevidno. Konečno ostalo mu pač ni druzega, če se je hotel rešiti iz močvirja, katero je zagazil po svoji nepremišljenosti, da je zahteve umaknil; in to zgodilo se je tem lažje ker je car sam voljno pripustil odločitev vse za deve razsojevalcu. Da pa se vsa ta zadeva z dnč 17. marcija izroči v odločitev razsojevalcu, je vse kaj druzega, nego je začetkom zahteval Gladstone, vse to je skoro le gola formalnost. Listek. Inštruktor. (Prosto preložil J. Bedžnek.) (Dalje.) Pred*^'Seitl Se moSel l°č’ti od ljubega mi kraja, p0mUoVas nisem še enkrat videl," prekine Stanko 8em j! ^lk, »ostal sem mož beseda in seda. aJt da vam rečem »z Bogom!” W"Zrate u v resnici proč, ni li nobene po-Vpfaša °®6nega upanja za — najino ljubezen?" a ga Darinka s tresočim glasom. moikf Se zdi’ da ne!“ odgovori Stanko za-ko bi°Bt"L? pomislite’ kaJ bi mi vaši roditelji rekli kniti in*0«'1 Pred n->e in Jih za vašo roko Poprosil Q lnriani druze8a' kakor sam sebe, ne po-> S ^a, n lraena'-“ Bridko se zasmehlja — »da, Se službe « bi, da se mi meša!" »Da, da, razumem, le v zasmehovanje bi vam tako postopanje." »So li v resnici one meje neprestopljive?" P^aša ga ona jokajoč. Stanko le z ramama migne. Na vsak način Angleži so torej po polnem propali v obliki in v stvari. Rusija dobila bode nedvojbeno one meje, katere si želi, in Angleži morali jih bodo voljno priznati, saj imajo malo simpatij pri Afgancih in emir kaže večje veselje, vse ozemlje odstopiti Rusom, nego prepustiti, da skozi njegovo deželo maršira angleška vojska. Angleži propali so na vseh straneh, konečno morali so sprejeti suho pogodbo kot slednjo pot, po kateri se morejo rešiti iz neprijetnega položaja, v katerega so zagazili )0 lastni krivdi. Gotovo bodo, po tem dogodku spametovani, zadovoljili se tudi, da jim Rusija dži samo splošno zagotovilo, da ne bode prodirala proti Heratu ter si ga osvojila; če bi zahtevali, da se Rusija s pogodbo obveže, da si nikdar in pod nobenimi pogoji ne bode osvojila Herata, zgoditi bi se jim morda zopet moglo, da bi se konečno morali umakniti na tak način, kakor zdaj. Vsa zadeva med obema državama je skoro poravnana. S stališča evropskega, splošnega miru moramo le radostno pozdravljati ugodni izid tega razpora; nam je po polnem po volji, da se je to prašanje tako ugodno rešilo in nas po polnem nič ne briga, da mora stroške tega razpora plačati Angleška sama. hotel je vsaj na videz miren ostati, če tudi se mu je srce v neskončni žalosti topilo. »Junaškima nama je treba biti," pravi on, „saj to je uže tista stara večno se ponavljajoča reč o nesrečni ljubezni. Brez mere bi bil lahko srečen, da bi vas bil le poprej poznal!" bolestno zavikne. »Ce bi me bili poprej poznali, tedaj je vender še neka nada? O prosim vas, govorite!" »Ne morem in ne smem ničesa govoriti o grozoviti usodi, ki mi je za petami - nad nama. Ni ga upanja za najino ljubezen. Bog vas obvaruj!" Poko ji pomoli za slovo. Darinko pa misel na ločitev, kakor nož v srce zareže, plane mu okolo vratu in vsklikne: »Stanko, moj Stanko, jaz te ne pustim!" in milo joka. Kakor bi bilo treščilo, odpro se duri. Milan prihrumi v sobo, za njim pa se prikaže škodoželjni obraz baronov. Slavna zmaga brala se mu je na obrazu. Za obema se tudi Dušan notri splazi. »Gospodine", razgraja Milan, „vi ste malopridnež in kukavica prokleta", ter se zaleti na par. Obrtni nadzorniki. m. (Konec,) Do 14 ur mora tukaj na dan težko trudno delati. Uže ob 3. uri zjutraj, časih celo še prej, prične se njegovo vsakdanje delo. Za prvi počitek je jedna ura določena ob 8. uri; med tem časom povžije žrebljar svoj zajutrek. Potem gre neprenehoma dalje do 1. ure, ko ima za opoludanski obed jedno uro prosto. Od 2. do 7. ure zopet ne- Zaljubljenca prestrašena odskočita. Darinka se nezavedna v naslonjač zgrudi. Čudovito brzo zbral je Stanko ves svoj mir; sedaj veljalo je čast obeh rešiti. »Premislite dobro, kaj govorite, gospod Svetličev," pristavi ponosno in mirno. »Kaj je pač treba še premišljevanja, kjer fakta govore?" kriči prvi divje. »Sladkimi besedami vjeli ste mi sestro in na nesramen način ste zaupanje zlorabili, kojega smo na vas stavili! Kukavica ste, ki zaslužite, da bi vas kakor psa na cesto pognali." »Gospod lajtenant!" zagrozi se mu Stanko. ”Hočete mi morda še groziti?" Namigniti sem vam hotel samo, da ima tudi moja potrpežljivost svoje skrajne meje!" Gospod, kaj nameravate v naši hiši?" Takoj jo bom zapustil, z vami pa, ako želite, 'na drugem kraji obračunim." »Sigurno, da vas bom poiskal!" ropoče Milan. Nesodelujoče priče viharne scene bile so do sedaj po polnem pasivne, kar Darinka plaho k višku plane. »Za Boga svetega, dvoboj zaradi mene med pretrgano kovanje. Otroci vživajo vsekako nekatere olajšave; navada je, da delajo otroci od 8. do 10. leta samo tri ure, od 10 do 12 let šest ur; oni od 12. do 14. leta imajo uže deveturni delavski čas. Sicer pa se ne držijo povsodi te navade. Ob sredah in sobotah se konča v nekaterih delavnicah delo uže ob 1. uri; možje gredo tedaj v gozd, da si oskrbijo drv, dekleta in ženč porabijo svoj prosti čas v to, da si opero perilo, spečejo kruh ali oskrbijo druga hišna opravila. Razpečavanje žrebljev oskrbi kupčevalec z žreblji. V Kamni Gorici je takih 5, v Kropi 17, vsi imoviti, trdni ljudje, kateri imajo večinoma lastno posestvo ter se bavijo poleg kupčije z žreblji z različnimi drugimi posli. Z malimi izjemami so ti kupčevalci tudi še kmetovalci, prodajalci živil in moke, nekateri imajo tudi žganjarije. Od kup-čevalca dobiva žrebljar svoja naročila. Kupčevalec mu oskrbi tudi železo, in sicer tako, da se mu potem pri mezdi odtrga; za 250 funtov zlitega železa se mora navadno oddati 200 funtov žrebljev. Žreblje, kateri se izročč kupčevalcu, ta plačuje žrebljarju po vrsti (kakovosti). V slednjih letih postalo je navadno, namestu dozdanjega zlitega železa pomagati si s cenejšim materijalom. Kupčevalci z žreblji naročijo si namreč cele železniške voze starih železniških šin in odpadkov od železniških šin ter potem v valjarnici v Kropi ta materijal predelajo v zlito železo. To novo zlito železo je zelo trdno, znatno trše nego ono, katero so kovali prej žrebljarji. Vsled tega žrebljar danes ni v stanu, v istem času isto število žrebljev zgo-toviti, katero je prej zgotovil. Njegov uže itak pohleven zaslužek je po tej novotariji mnogo izgubil. Vkupni zaslužek žrebljarja menja se v Kamni Gorici med 2 in 4 gld., v Kropi med 3 in 5 gld. na teden. Iz Kamne Gorice imam dva posebna računa pred seboj: V jednem slučaji izdelal je žrebljar iz pol centa zlitega železa 6000 žrebljev posebne vrste v teku jednega tedna. Za tisoč dobi plačila 1 gld. 65 kr. Zaslužil si je torej 9 gld. 10 kr. Č!e se pa cena danega mu železa 6 gld. odšteje, ostanejo 3 gld. 90 kr. kot tedenski zaslužek. To pa nikakor še ni njegov čisti zaslužek; odbiti se mora še porabljenega lesa za 40 kr., najemščina za nakovalo in obraba orodja za 10 kr., tako da prav za prav ostanejo samo 3 gld. 40 kr. Torej odpade na dan zaslužek 56‘/a kr. V drugem slučaji je žrebljar, kateremu se je zročilo 1 cent in 25 funtov železa, moral za to oddati jeden cent žrebljev. Za to je dobil 4 gld. 50 kr. vkupnega zaslužka. Če se od tega porabljeno oglje za 80 kr., najemščina za nakovalo in obraba orodja za 20 kr. odšteje, ostalo je 3 gld. 50 kr. kot čisti zaslužek. Predno pa se je naredil oni cent žrebljev, morala sta dva kovača pridno delati cel teden. Jasno je, da more biti ob takem zaslužku življenje žrebljarjevo zelo pičlo. Z onim zaslužkom mojim bratom in — nikdar nel čuj me Milane, nikakor ni bila brezbožna šala. Razumel naji bodeš! Ne, ne! Stanko, zarotim vas pri svetosti najine ljubezni, da se ne boste z bratom streljali." V mladeniču se vname hud boj. „Dobro,“ odvrne na to, „prva in poslednja prošnja, ki mi jo je dovoljeno izpolniti vam; obljubim vam, da ne bom nanj streljal." „In jaz, jaz pa zahtevam to!“ peni se Milan, [mislite li z menoj, kakor otrokom postopati ? Če mi pa menite, zadostenje odbiti, koje ste mi dolžni, pripišite pa sami sebi, ako z vami kakor hlapcem ravnam.* S povzdignjeno desnico plane nad Stanka. Stanko obledi in trepet spreleti mu vse ude. Predno ga je še Milan zadel, vrine se Dušan med obojico in vdarec prestreže. „Ne delaj nam sramote, Milan, to ti pravim jaz“, postavi se zarudeli dečko; »obljubil sem gospodu Nikoliču prijateljstvo in držati se ga hočem. On ni malopridnež, vse se mora pojasniti!" Stanko ostrmi. Z roko se po čelu pogladi, hotč si izbrisati bridke spomine, potem jo pa položi okolo Dušanovega vratu in ga na-se pritisne, rekoč: oskrbeti si mora vse potrebščine. Njegovo stanovanje je zelo skromno. Da-si niti v Kropi niti v Kamni Gorici ne primanjkuje prostora, imajo vender žrebljarji večinoma slaba stanovanja; videl sem prostore, katerih stene so bile mokre, tla pa so bila trohljiva; druga stanovanja so zopet imela tako slabe lesene stene, da stanovalec niti ni bil zavarovan pred vetrom in dežjem. Le redko kedo si more najeti boljše stanovanje. Nič bolje ni s hrano. Žrebljar sicer tudi trikrat obeduje. A kaj mu pride na mizo! Menjavajo se koruzni in ajdovi žganjci časih z mlekom, časih brez mleka; meso pride na mizo le vsake svete čase, in kadar le pride, je navadno koštrunovina. Da pa gre še tako, je le mogoče s tem, da članovi družine, kateri v delavnici vkup delajo, tudi doma vkupno obedujejo. Ali bila so leta, ko je glad trkal na vrata, ker se na mnogih ognjiščih ni delalo in oni, kateri so delo imeli, zaslužili so še menj nego danes. Vsa svoja potrebna živila dobivajo žrebljarji pri kupčevalcu, kateri jim daje delo in jim oskrbuje železo. In oni morajo storiti, ker bi nihče, kdor bi drugod kupaval, ne smel računati, da dobi delo. Razen tega je večina primorana jemati na posodo. Samo kupčevalec, za katerega delajo, jim hoče dati na posodo. Kupčevalec jim prodaja do-tične reči po ceni, katera je večinoma višja nego navadna tržna cena v tem kraji. Kar jim je na ta način dal, odtrga potem pri obračunjanji žrebljarju od zaslužka. Redkost je uže, če more žrebljar pri tem še večji znesek nesti s seboj dom6v. Samo posledica je onih razmer gledtž pre-obilega napenjanja močij, ne vedno dobrega stanovanja kakor tudi slabe hrane, če gledč morbi-litete in mortalitete pri žrebljarjih kažejo neugodne številke. Kužne bolezni so se pri teh žrebljarjih večkrat pokazale. Driska nastopi skoro vsako leto. Dvakrat v slednjih 30 letih je til tudi kolera gospodarila, in jeden pot tako hudo, da so ljudje cepali kakor muhe in se je mnogim članom občinske uprave jedne teh vasij zdelo potrebno, za nekaj časa zapustiti nevarni kraj. Žrebljarji pa tudi ob normalnih razmerah ne dosežejo posebno visoke starosti; povprečno živijo 40 do 50 let. Večina jih podleže boleznim njihovega stanu, kakor: plučnim boleznim, srčnim boleznim, edemu krvnic na rokah in nogah in jednakim boleznim. Ženske, posebno pa take, katere so se omožile in otroke rodile, ne dosežejo večkrat niti 40 let. Najhuje umirajo otroci; večina jih koj v prvih letih umrje vsled slabosti; več jim podleže pozneje vsled razdirajočih učinkov prezgodnjega napenjanja svojih močij. Ni se torej čuditi, če je rod teh žrebljarjev slaboten in je uže redkost, če se izmed mladeničev, temu razredu pripadajočih, v jednem ali drugem teh krajev spozna sposobnim za vojaško službo. __________ „Blago in junaško dete!" Dušan pa ponosno vdnj zre, kakor bi si bil Bog vč kakošno odliko prislužil. „Ovi dečko, čegar srce je še prazno in nepokvarjeno, naj vam povč, kar sami nečete priznati", obrne se Stanko k Milanu, »kako mogočno je kraljestvo srca. Jaz ljubim vašo sestro, in kakor vidim, brez nade, kar pa niti vas niti nikoga druzega onečastiti ne more, kajti prava ljubezen je velesila, ki se ne da premagati. Meni torej ne ostaja nič druzega, nego to hišo zapustiti, spred mile osebe vaše sestre bežati, kar se bode pa še to uro zgodilo." Milan čutil se je na prvi hip, bodi-si, ker se je Dušan tako junaško za doktorja pognal, bodi-si tudi po vrlo dostojnih besedah doktorjevih, nekoliko poparjen. Toda jedenkrat razgreta njegova kri ni se dala tako brzo potolažiti. „Kaj hočete s prekrasnimi frazami o pravi ljubezni. Ako ste hoteli, da naj vam bi bilo ono besedovanje v obrambo samega sebe in nesramnega vašega čina, ostati bi bili morali pri sami platoniški ljubezni. Na svoje oči pa sem videl lastno sestro, kako ste jo objemali in na-se stis- Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V Štajerski se volitve volilnih mož niso pričele ugodno za Slovence. Dmš 11. t. m so pri volitvi 6 volilnih mož v celjski okolici Slovenci propali. Narodni volilci zanašali so se preveč na ugoden izid ter se malo brigali za volitev. Morala se je namreč vršiti ožja, druga volitev, a takoj po prvi volitvi odšlo je več slovenskih volilcev domov, in zmagali so nemški volilci. V kmetskih občinah Poreč-Koper vršile so se uže volitve volilnih mož in izpale so za Slovence in Hrvate ugodno. Kakor se kaže, je t*0 društva „ Edinosti" bilo vztrajno in krepko. Odsek hrvatskega sabora, kateri se 'ma posvetovati o Smičiklasovem predlogu, naj seiu®' berski poslanci pokličejo v hrvatski sabor, zavrge' je ta predlog ter sklenil, naj se vlada pozove, da pri merodajnih faktorjih dela na brzo rešitev tega vprašanja. Tuje dežele. Več italijanskih listov poroča, da bode Mancini moral odstopiti, kajti položaj njegov nasproti zbornici postal je neznosen. Kot njegov namestnik imenuje se uže grof Robilant. Grška poklicala je, kakor se zatrjuje iz z3' nesljivih virov, vse svoje poslanike v inozems^vu domčv. Njih posle opravljali bodo prvi tajnik*’ Grška bode vsled tega prihranila na leto 150000 frankov. Predvčeranjim je angleška vlada dala Pre(* parlamentom važna pojasnila. Lord Hartington J0 uradno izjavil, da se je pomikanje proti Kal’^UI1“u odložilo; Wolseleyeve čete, katerim se zel6 s^a ,° godi, pričele se bodo umikati koncem meseca maJa v Assuan in Wadihalfo. Podkralj Irske, lord Spencer, podal se je v London, da se bode vdeležil posvetovanj kabineta gledč obnovitve zakona proti zločincem. Ta zakon ima namreč izgubiti veljavo v jeseni. Po tem konu ima načelnik eksekutivne oblasti v VublIt>s neomejeno moč. Vlada ima pravico, prepoV^ rabo orožja, prepovedati, da se nihče ne sffl® ° solnčnega vzhoda do zahoda prikazati na ulici« )n še več jednakih določil. Misli, ali naj se ta zvkov zopet obnovi, pa so zel<5 različne; ne vč se b ’ kaj se bode sklenilo. Iz Varšave se poroča, da je po caru potrj0n sklep državnega zbora gledč vpeljave ruskega učnega jezika v vse elementarne šole v Poljs^ zdaj se uže razglasil v zakoniku. — V meseci maji se bodo, kakor se čuje, pomnožile mejD0 straže ob avstrijski in pruski meji ter se ustanovila nekatera nova mesta; tako pomnožena mejfl* carinska straža znašala bode okolo 6000 mož. kali; to pak je sramota za njo, za me in zace 0 hišo, in mora se jej na vsak način zadostiti-Stanko le nevoljno z ramama dvigne. „Dobro“, pravi Stanko na to, „bodi vam dostenje! Poznam pot, po katerem se, kakor vl mislite, omadeževana čast gospodičine Dariu^ oprati more. K vašim roditeljem pojdem, poreč0111 jim, da ljubim vašo sestro ter jih poprosim * njeno roko. Dobro včm, kakošen vspeh me na tem potu, ali ravno to ponižanje mene same^ bodi vam v zadostenje, kojega si želite. Čast va sestre pa se tako nikakor omadeževati ne in°re’ če je mož, ki jo iz celega srca ljubi in za »JeI^ roko prosi, na srce pritisne. Dasi tudi moje liščine niso najprijaznejše, je vender moj dokt0^ ski diplom tukaj, koji mi je porok, da se ne lim, ako Darinko snubim." Milanu rečene besede niso bile nič volji in zopet je hotel nekaj ziniti, ali Stanko prestriže besedo, rekoč: * n (V „Dosti je besedovanja, rekel sem svojo slednjo besedo. Da svoj ravnokar razvit progia izvršiti morem, je le jedino od vas odvisno, špica; smem li tedaj, da svoji prošnji trdneje Iz Dongole se poroča, da so vstaši zopet potolkli Mahdijeve čete pri Kordofanu in garnizije v Sennaarju. V prvem boji imeli so Mahdisti velike izgube, v drugem izgubili so tudi topove. Ostale Mahdijeve čete umaknile so se v Abu-Haraz nazaj ter zahtevale od Mahdija pomoči, a ta jim je dejal, da jim ne more nikakih čet poslati na pomoč. Mahdi je baje s svojimi četami v Omdurmanu. Iz Rio Janeiro se poroča, da je prejšnje ministerstvo odstopilo, na njegovo mesto pa je prišlo novo z liberalnim načelnikom. Od tega se pričakuje, da se bode pod njegovim ministerstvom reši/o vprašanje v odpravi robstva. Dopisi. Z Dolenjskega, 8. maja. (Izv.dop.) Politično gibanje v ožji domovini naši nima mnogo tako znakovitih dnij, kakor so bili ravnokar pretekli. Državnozborska volitev dolenjskih mest je glavni predmet razmotrivanjem časopisov in osebnih razgovorov med volilci. Veselo znamenje je, da je politično probujenje prostrlo svoje korenine uže v vse plasti naroda. Žalibog počenja tudi to raz-merie. kakor vsako, razvijati svojo senčnato stran ln vedno je očitneje, da zlato solnce razumnega Političnega prepričanja pri nas še daleko ni do-Seglo najmanj senčnega poludnevnega stanja. Ven-der bila bi zmota, jedino to trditi, da v posameznih mestih taki udje prebivalstva silijo na površje, katere ne vodi razumno utemeljen razgled politikih razmer, ljudje, kojih nazori ne izvirajo v lastnih možganih posled resnega pretehtanja merodajnih okoliščin. Kvarnež javnega menenja je marveč oni del slovenskega novinarstva, kojemu Da čelu stoji „Slov. Narod". Se v6 da jemljemo v poštev le to, kolikor ti nepovoljniki Bploh še premorejo vplivati. Ko je »Slov. Narod" o prvi sesiji sedanjega deželnega zbora zapustil stališče svoje večine ter postal glasilo zborniškega separatista, bilo mu je lehko, kot najvplivnejšemu časopisu, sejati seme *ajedalnega razpora. A s krepkimi besedami je „Ljub. List" napačne trditve domišljenega rpina iz nNarodne Tiskarne", in zavedni narod kranjskem, ki je prvi imel priliko neovrg-Jlv° razsodbo izreči, pokazal je jasno in z vso odločnostjo, kje da so njegovi pravi branitelji. likalna gospoda sama prisvajala je lanski de-,0lnozborski volitvi načelno važnost, ali dosledna . or K ni se hotela ukloniti sodniku, katerega Preje kot istinitega pripoznala, pozneje pa za-8 a, ko je bila strmoglavljena. Tem hlastneje je Je a za ono orožje, ki je najtemnejemu značaju utiT' a^ji pomoček. Kjer je zmanjkalo niti raz-’zP®lJavam, pomagati so morali strastni ^J^^|^|l<^ei^lejanjstvene^)odlag(^umo- Ijublte ?«I<>Žim ’ VaŠitn roditeljem reži’ da — me zn P°veJte jim vse, kar veste in in a \ C?a ^ nama pomagalo. Sama pojdem z vami, nade.iam se, da jih omečiva." Ho • ”^e8a 11 °a’ zavrne jo Stanko, „tega ne smete te/11*’ ^epa iivala vam za ljubeznive besede, ka-6 sem ravnokar slišal." Še jeden pogled na Da-r'"k“ in Stanko odide. Buubaft& naln n' tre^a odgovora, kojega je Stanko jel, p. Ponosnih plemenitaških roditeljih pre-pak '• Vsakdo si ga lahko sam misli. Težje je v , 1 Se nam zabelježiti, kateri občutek zadobil Jye °Vno oblast v oskem, plemenitaško zarob-em srcu osupnjenih starih, ko jim Stanko za-prosiSVSe namene razkladati in jih za Darinko ali boli °Sami’ da ne v®m0’ 80 80 11 bolj čudili, J osUpnjij na(j (.(jijjjj, drzovitostjo, ali pa se jezi i in žalostili nad sramoto in „zasleplje-nostjo ^astnega otroka, kako se je mogel tako »zmotiti in v neplemenitega meščana zaljubiti se. Od stare gospdde poda se Stanko v svojo sobo, Pov<5 postreščeku, da bode še nocoj po svoj kov-^eg poslal iz selske krčme, kjer misli prenočiti. (Dalje prihodnjič.) vanju naših nasprotnikov, zagnali so brezmejno sumničenje, zavrgli so vse podloge, na katerih sodimo moža znanstveno olikanega, nedotakljivega v domoljubji, pravicoljubji in poštenosti, hoteli so v brezdno nravne zavrženosti pahniti najodlične-jega zagovornika zmerne narodne politike — ali zopet se je narod postavil med napadovalce in napadenega ter mirno izrekel razsodbo. Kajti ravno one dni iz najmlaje preteklosti, ko je vzkipela strast nasprotnikov do vrhunca in so z nečastnim volilnim manevrom ter nezaslišano sofi-stiko begali ljudstvo, ravno takrat prerila je izvirna plemenitost nepokvarjenega naroda na Dolenjskem do površja, in ne zmenč se protivnikov, izjavili so vrli Belokranjci, da si bodo izmed odličnih domačinov vsem napadom nedosežnega prof. Šuklje j a izbrali kot zastopnika v prihodnjem državnem zboru. In premnogo volilcev iz drugih mest dolenjskih pokazalo bode na dan odločitve, da pritrjujejo someščanom na jugu Gorjancev. Zaupanje v dosedanjega deželnega poslanca nam je skala, ob katero se razbijejo besni valovi obrekovalcev. V glasni izjavi Belokranjcev, ki je razlegala se po Dolenjskem še prej, ko je gosp. prof. Šuklje krepko porazil nasprotnike, vidimo najbolj znako-vito potezo dosedanjega volilnega gibanja. Ogerski državnik in pisatelj Eotvos pa bi bil na to ponovil svoj izrek: Za domovino mora se, kar si bodi, pretrpeti, a ne, kar si bodi, storiti. Iz Metlike, 12. maja. (Izv. dop.) Volilna borba postaje dan na dan živahnejša, najlepši dokaz, da Dolenjci ne spe več, da se je Dolenjcev namesto prejšnje letargije polastila nenavadna gibčnost in delavnost. Dolenjci so siti čakanja, in za to si želijo energičnih mož, kakor je gosp. Šuklje. Nekateri mu sicer očitajo, da je prijatelj vlade. Ali smo mi nasprotniki zdanje vlade? Ko so Karlovčani Turka proti Makancu kandidirali, reklo se je: Dozdaj smo želeli narodno vlado, a sedaj jo imamo, za to volimo vladnega kandidata, z vlado znamo kaj doseči. Kdor ima mesečno plačo ali drugih gotovih dohodkov, je človek bolje vrste, a kdor mora tretjino dohodka za državne, deželne in občinske potrebe dajati in truditi se za vsakdanji kruh, ne vpraša samo po jeziku, ampak hoče tudi vedeti za gospodarski program. Da se je gosp. Šuklje krepko potezal za naše žalostne gospodarske razmere, dokazujejo njegovi govori v deželnem zboru. Zatorej ga bomo mi enoglasno volili in zmaga bode naša! Z Notranjskega, 11. maja. (Izvirni dopis.) Bratje na noge! volitve so tukaj! nam kliče sedanji čas. Stopimo torej z junaškim srcem, z resno voljo, z zdravo pametjo, s pravim premislekom tiste dni med volilsko družbo ter si izberimo naj-prvo vredne volilne može. Predno se pa to stori, posvetujmo se med saboj, kdo ima dovelj zmožnosti, ta posel opravljati, da ne zberemo takih, ki jih vsaka sapa na svojo stran obrne, nam pa pri tej priložnosti časih veliko blagra proč odnese. Tisti, ki bodo dosegli čast, našega državnega poslanca voliti v imenu nas vseh druzih Notranjčev, naj kaj dobro prevdarijo ter postavijo takega moža na poslanski sedež, da bo vedel, kaj mi Notranjci od države potrebujemo, vedel pa tudi z & našo, posebno kmetsko bfido. Kandidata, hvala Bogu, imamo izvrstnega. Gospod Obreza skazal se je uže večkrat možatega, on pozna tudi tukajšnje kmetske razmere; kako naj bi jih tudi ne, saj ima sam kmetska posestva, torej tudi v<5 ceniti, koliki so kmetovi dohodki. Torej, možje volilci, izberite si Obrezo državnim poslancem; on je mož, kateri se je možko potezal in se bode potezal za naše koristi. K—c. Razne vesti. ~ (Ljudska Stotov v Bosni.) Dnč 1. t. m. pričela sc jo ljudska štotev v Bosni. Ako so jo uže pri nas pri zadnji Stotvi primerilo marsikaj smešnega, jo to po vsem naravno, da se tudi v Bosni no manjka slučajev, ki k smehu silijo. Tako se je prigodilo, da je prišla dotična komisija v kočo neke udove Na vprašanje, kako da ji jo ime, odgovorila je, da se ji Staka pravi. Ko jo komisija popraša tudi po rodbinskem imenu, rekla je, da tega ne vč. Da bi jo napeljali na pravo pot, poprašajo jo dalje, kako da je bilo njenemu možu ime, na kar ona odkritosrčno odgovori: »To je ravno, kar ne vem; on je vedel za svoje ime, a ko jo umrl, pozabil mi ga je povedati, za to ga ne vem!" — V neki drugi hiši dobi komisija mlado ženo in mladega moža. Komisija morala je misliti, da je to mlad zakonsk par. Ko pa se popisovanje prične, skaže se, da je mož od žene na popotovanji. Na vprašanje, kedo da je potem mladi mož, ki tukaj stanuje, odgovori mlada ženska naivno: „Ta je samo za ta čas pri meni, dokler ni mojega moža domov." — (Sreč pretresujoč dogodok.) Ruski časopisi pripovedujejo o sledečem dogodku, ki bi lahko služil kaki žaloigri v predmet: Gozdar grofa B., ki je imel nadzorovati gozde pri Stavišči, podal se je nocega večera v gozd, pustivši doma mlado svojo ženo z majhnim otročičem. Kmalu potem, ko je bil gozdar odšel, pride ga v hišo iskat prijatelj njegov, nek kozaški podčastnik v Stavišči. Ker ga doma ni dobil, podal se jo za njim v gozd. To priložnost opazi nek potepuh. Priplazi se v hišo in z nožem v roki zahteva od gozdarjeve žene, da naj mu izroči denar. Pogumna žena postavi se mu v bran, a ta zgrabi otroka ter mu z nožem prereže vrat. V tem trenutku pa stopi v hišo zopet podčastnik, ki gozdarja v gozdu ni mogel dobiti in se je vsled tega vrnil. On potegne svoj meč ter vseka z njim roparja čez glavo, da se smrtno ranjen zgrudi na tla. Čez nekoliko minut pride tudi gozdar domov. Ko vidi skozi okno, da njegova žena na tleh pri v krvi ležečem otroku kleči, v tem ji njegov prijatelj s krvavim mečem v roki poleg nje stoječ nekaj prigovarja, vzbudi se mu grozna misel, da je prišel njegov prijatelj s slabim namenom k njegovi ženi in da je zaradi tega otroka umoril. V glavi se mu zavrti in v tem sname z rame puško ter vstreli podčastnika v prsi, da se takoj mrtev zgrudi poleg njegove žene. A s tem žaloigra še ni končana. Ko stopi gozdar v hišo k svoji ženi in ko mu ta pokaže lopova ter mu razloži, kaj se jo vse dogodilo, poloti so ga zaradi doprinošenoga dejanja takov obup, da jo navzlic tolaženja njegove ženo puško tudi sebi v prsi sprožil ter se mrtev zgrudil poleg svojega prijatelja. — (Koliko nagrade se je izplačalo za Goethejeva dela.) Knjigotržec H. Boehlau zra-čunal je, da je Goethe dobil od leta 1795 pa do svoje smrti od knjigotržnice Cotta v Stuttgartu in Tttbin-genu za svoja dela vsega skup 233 969 gld. 21 kr. Njegovi dediči pa so dobili po njegovi smrti do leta 1865 okoli 270 974 gld. Izplačalo se je tedaj za Goethejeva dela od leta 1795 pa do leta 1865, to je v teku 70 let, nad pol milijona goldinarjev. Domače stvari. — (Vojaštvo.) Nj. ekscelenca fegm. baron K uh n ogledal si je včeraj dopoludne od 9. ure na dalje šentpetersko vojašnico, vojašnico za deželne brambovce in drug« vojašnice. Danes zjutraj odšel je nj. okscolenca baron K uh n oglodat si tovarno za smodnik v Kamenik. Danes zvečer odpelje so z brzovlakom v Trst. — (Kranjska stavbinska družba) imela je včeraj redni občni zbor. Sklenilo se jo, od čistega dohodka 14 246 gold. 08 kr. izplačati petodstotno dividendo , odštevši po pravilih dotacijo rezervnega zaklada. — (Ljubljanski biciklisti) imeli so včeraj zvečer prvi glavni zbor in izvolili so si odbor. (Zgubil) je koCar Lavrencij Založnik iz Polhovega Gradca dnč 8. t. m. na poti v Ljubljano 60 gold. _ (Iz Trsta) so poroča: V torek zjutraj imeli smo tukaj obilo točo; toča padala jo blizu 20 minut, tako da je bilo vse mesto, vse streho in ulico pokrite z belo odejo. Točo ležalo je na tleh za palec debelo. Toda obili dež jo je kmalu zopot odplavil. Temperatura jo zelo pala (na 7 °). Pankracij jo po polnem rešil svojo čast; bodemo vidoli, kaj bode jutri storil Ser-vacij in potem Bonifacij. Škoda, katero je napra- vila nevihta osebito ravno zdaj cvetočim vinskim trtam je gotovo znatna; vrtnim in poljskim rastlinam toča menda ni škodovala, ker je bila le za grah debola. — (Vabilo k večerni zabavi,) ki bode 24. maja zvečer ob 8. uri pri „Krištofu“ v Lescah Vspored: 1.) Wekl: „Vspomladna", zbor, 2.) Ant, Nedved: „Pozdravljam te, gorenjska stran!" Zbor; 3. Chopin: „Polonaise“, cis-mol, igra g. pl. Janušovskj-4.) A. Nodved: BPopotnik“, zbor s tenor-solo; 5.) P. Maier: „Tičica gozdna", čveterospev; 6.) P. Vilhar »Nezakonska mati“, tenor-solo; 7.) A. Foerster: „ Njega ni“, čveterospev; 8.) D. Jenko: »Sablja moja", zbor; 9.) Eisenhut: „Na Savi" (valček), zbor; 10.) tom bola. — Vstopnina za osebo je 40 kr. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dohodek te zabave je namenjen zakladu društva „Narodna šola" v Ljubljani, s katerim bo to društvo zakladalo in izdavalo poučne povesti za otroke. K tej zabavi uljudno vabi Janko Žirovnik, nadučitelj v Gorjah in poverjenik „Narodne šole" za radoliški okraj. — (Tatvina.) Kmetovalcu Janezu Cenkarju iz Vrtač, okraj zatiški, ukral je slednje dni dninar Anton Kozlovčan iz Zatičine belosivo kravo. Kam je odšel tat s kravo, se ne ve. — (Iz Koroške) se poroča, da je v slednjih deževnih dneh palo mnogo snega po gorah globoko doli na znožje. — („Ljudske knjižnice") 9. snopič prinaša na 63 straneh naslednjo vsebino: „Mati in sin" (konec). — „Sotir“. Povest iz časov grške vstaje. Pre-vel H. Majar. — „G-rof Euginski." Prosto iz nemškega prevel L. K. — „Stari grad". Spisal Ivan Jenko. — To je gotovo bogata vsebina in vredna, da si vsak omisli to zel6 ceno knjižico. Cena posamičnim snopičem samo 6 kr. Naroča se v Leonovi tiskarni v Mariboru. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ London, 13. maja. Ruska vlada sprejela je med britsko vlado in Staalom sklenjen sporazum, kakor poroča vteraj Staalu iz Petrograda došli telegram. — V gorenji zbornici zavrnil je Salis- bury natolcevanje Gladstonovo, češ, da je imenoval . . rnskn vladn Hlpnarskn Kimberlev ifl dpial da vlada PriPovesti iz zgodovine Štajerske (i kr., Opis krškega okr. rusKo viaao sieparsKO. iumoeney je aejai, aa viaaa giavarstva 30 kr.; Zgodovino štajerskih Slovencev l gld. ne namerava obdržati Afganistana kot neutralno 20 kr. — isti pisatelj ima v zalogi razne pisanbe in ri- Telegrafično borzno poročilo z d n 6 13. maja. Meteorologično poročilo. Rld. Jednotni drž. dolg v bankovcih........................82 40 » » » » srebru...............................82-90 Zlata renta.................................................. 107 ■ 70 5°/o avstr, renta...............................................97-95 Delnice ndrodne banke...................................... 857-_____ Kreditne delnice........................................... 288 • 70 London 10 lir sterling............................... . . 124-60 20 frankovec.................................................... 9-85 Cekini c. kr.................................................... 5-85 100 drž. mark...................................................60-85 Tujci. Dnč 11. maja. Pri Maliči: Lowy, Prieser, Rein, trgovci, z Dunaja. Dr. vitez Mulley, c. kr. državni nadpravdnik, iz Weiten-steina. — Dr. Moretti, odvetnik, iz Dalmacije. — Petsche, trgov, soproga, iz Starega Trga. Pri Slonu: Knez Auersperg z Dunaja. — Baron Purker, c. kr. feldcajgmajster, in Baron Kuhn, c. kr. feldcajgmajster, iz Gradca. — Kuh, konzul in kapitan, in Braun-miiller, trgovec, z Dunaja. — Miiller, fabrikant, iz Li-berce. — Gutmann, Lloydov kapitan, iz Trsta. — Le-sandovsky, izrael. kantor, iz Zagreba. — Jaški, trgovec, iz Pulja. — Fleiss, trgov, soproga, iz Št. Mohorja. Umrli so: Dnž 12. maja. Fani Klemens, zasebnica, 56 1., Stari trg St. 16, mrtvoud. V civilni b61nici: Dn6 10. maja. Marija Mišič, gostinja, 65 L, jetika.— Marija Hartmann, vdova poštnega sluge, 39 1., jetika. Dnž 11. maja. Fran Rus, krojaški pomočnik, 20 1., jetika. Dn č 12. maja. Gregor Novak, hlapec, 531., opešanje. Listnica uredništva. Gosp. R. S. v L.: »Mnogo sem uže plačal in nabral prostovoljnih doneskov za «Narodni Dom», pravite, »vedel ii torej tudi rad, kdaj bode občni zbor tega društva.* Lepo! — vender mi vam tudi ne moremo dati gotovih pojasnil; tudi mi uže delj časa plačujemo ta narodni davek in mnogokrat uže smo povzdignili krepko svoj glas za to podjetje, navduševali — — Tukajšnji »Slovenec* poroča, da bode občni zbor »Narodnega Doma» dne 26ega m. Sicer pa je menda to treba vedeti samo nekaterim privilegiranim strankam — pustite se torej pohlevno prezirati, plačujte pridno prostovoljne doneske ter — molčite! Kaj mora vsaka stranka, katera plačuje davek, vedeti, čemu se porabi ? Ivan Lapajne v Krškem je izdal sledeče knjige in lrajlžioe za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., ozemlje. Vlada je zdaj odobrila uže prej skrbno izdelane načrte za mejno obrambo ter namerava tudi napraviti nekatere večje utrdbe na afganski meji. Anglija mora, če treba, stopiti v ofenzivo. Nevarna pa je politika, da bi se iz Herata napravila angleška trdnjava. Dunaj, 12. maja. Ob konci včerajšnje predstave v gledališči na Dunajščici zagnal se je nenadno krik, da gori, ter provzročil veliko grozo Gledališk list pal je z galerije v parter, med padanjem pa se je užgal pri plinovem plamenu; pal je goreč v naročje nekemu gospodu, na kar se je razlegal krik flgori!“ V tem, ko so nekateri se drvili proti izhodom, več žensk palo v nezavest ter vladal velik trušč, vpili so bolj zavestni: „Obsedite!“ Na to je zaigrala zopet godba in nastal je mir; predstava se je zopet nadaljevala. Krakovo, 12. maja. Poleg postaje Jordanov gališke transverzalne železnice skočil je danes ovorni vlak iz tfra. Izmed vlakovega osobja je jeden mož mrtev in dva hudo ranjena. Sedem železniških voz se je razbilo. Zagreb, 12. maja. V saboru govoril je Krš-njavi, naj se dovoli za »stroške kraljevskega ko-misarijata" 100000 gld., Anton Starčevič pa je dejal, da je država zavezana, plačati stroške, ker so nemiri nastali vsled nezakonitih nadpisov. London, 12.maja. V dolenji zbornici izjavil je Gladstone, da je ruski poslanik poslal med njim in angleškimi ministri sklenjen dogovor gledč af-ganske meje v potrdilo v Petrograd. Zdaj ni več nobene prepirne točke, vender je sprejem odgovora zavisen od ruske vlade. Belgrad, 12. maja. Kabinet je dal ostavko; Garašaninu se je zopet naročilo, da sestavi kabinet. sanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. (45) 30-8 g Umetne jlj gzoToe in zoTooTrjsta KJ vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez ur. S vsakili bolečin ter izvršuje plombovanja in vse gj g zobne operacije (39) 14 f{) Š zobozdravnik A. Paicliel, jjj tj poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. ^saszsasasasasasasasBasasasasasasHsaafizsB^ Kisla voda, kopelišče Radvanj s svojo jako obilo »natro-lithion-kislino“. Garodovi poskusi bo dokazali, da jo ogljeno-kisli Vslod obilcga ogljonokis lika, natrona in lithiona jo radvanjska kisla voda kot specifikum pri : protinu knmnji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, Itrambo-rici, bralioru, zlatenici, želodež-nili boleznih in pri kataru v občo. Kopeljl, stanovanja iu restavracija „Lithion‘ _ Pri protinskih bolečinah najboljše in najgotovojo zdravilo. 52—1 (81) Antirrheumon pripravljan od O. Piccolija, lekarja „pri angelju“ v Ljubljani, Dunajska cesta. Najboljše sredstvo zoper trganje, protin, otrpnenje čutnic, bolesti v križi in prsih, revmatični glavo- in zobobol. Steklenica 40 kr. Naročila z dežele se nemudoma izvršujejo po pošti. (105) 15—15 S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm Tompo* ratura Votrovi Nebo Mo-krina v mm ci 7. zjutraj 735-60 5*6 vzh. sl. dež 10-50 dež S 2. pop. 736-80 8-3 > obl. »H 9. zvečer 736-20 5-0 * jasno sneg j Važne za častnike in vojahe! Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg1 na Kongresnem trgu št. 2: Službovnik za c. kr. vojstvo, I. in II. del, slovensko, po 30 kr. Službovnik za o. kr. vojstvo, II. del 30 kr., II'. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnizonska in stražna služba, 30 kr. (sloven-sko-nemžki). Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski). Slovnloa vojaška, 1 gld. Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr. (28) 14 Pri lg.v.Kleinmayr&Fed. Bambergu T7- ILjj-u/bljaaal se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abeeednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Dimltz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski# deželni odbor. 4 gld. /<

Peter rokodelčič, 36 kr- III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 k*-- Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr-Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr-Lavtar I>., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Majar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld-70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šoli vezana 2 gld. Smld Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg-v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljub' Ijanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razloi'1' kih pri računih z novo mero in vago. 60 k1, V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: . Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožico (4° velike; po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapioi in Obutem mačk« (8° velike) po 25 kr. deželi lenuhov, Snegulčiol, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr. Odgovorni urednik J. Naglic. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinwayr & Fed. Bamberg v Ijubljani.