GDK: 945.26 Jernej PIŠKUR - Jesenkov nagrajenec Biotehniška fakulteta je v letošnjem letu podelila pet Jesenkovih priznanj za do- sežke pri vzgojno izobraževalnem delu, za pomembna objavljena znanstvena in stro- kovna dela, za selekcijo in vzgojo novih sort rastlin in pasem živali ter za izredne uspehe pri strokovnem delu. Na področju gozdarstva je prejel Jesen- kavo priznanje Jernej Piškur, dipl. ing. gozd., dolgoletni vodja gozdarstva Straža, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, in sicer za praktično uveljavitev odličnosti dela z gozdom kot nove sestavine slovenske kul- ture. Odlikovanca gozdarski strokovni javnosti ni potrebno posebej predstavljati, saj ga poznajo gozdarski strokovnjaki celotne Slo- venije in velikega dela Evrope po rezultatih njegovega dela, to je izredno skrbno nego- vanih gozdovih Brezove Rebri in Soteske. Ravno ti gozdovi so v veliki meri prispevali k ugledu slovenskega gozdarstva v svetu. V naslednjih vrsticah dajemo izvleček iz obrazložitve in utemeljitve, po kateri je Jer- nej Piškur prejel najvišje priznanje Biotehni- ške fakultete v Ljubljani. Jernej Piškur spada med tiste številne gozdarje, ki so v tej polovici dvajsetega stoletja bistveno prispevali k zgodovinski izboljšavi gozdov na Slovenskem in k ugledu slovenskega gozdarstva v Evropi. Z njegovim domala tri desetletja !rajajočim delom, na enem mestu v sredini dolenj- skega gozda s specifičnimi značilnostmi, je predlaganemu uspelo izpeljati življenjsko nalogo, ki si jo je zadal kot mlad gozdar. Ta naloga pa je bila: Z nego gozda revitalizirati domala 5000 ha dolenjskega listnatega in mešanega gozda, ki so ga močno izsekali zaradi gospodarskih kriz, železarske industrije, agrarnih reform in planskih sečenj - v prejšnjem stoletju pa vse do 50 let tega stoletja. Nepoznavalcem gozdarstva je treba po- jasniti, da je ravnanje z listnatim gozdom, predvsem pa njegova revitalizacija in go- spodarska krepitev izredno zahtevno in dol- gotrajno delo, povezano z mnogo znanja, izkušnjami in velikimi materialnimi odreka- nji; le-ta še posebej kot neugodna posle- dica nekdanjega eksploatacijskega ravna- nja z gozdom. Iz na splošno izsekanega gozda je nastal in je v nastajanju gozd z do enkrat pove- čano gozdno biosubstanco, katere odlika je, s trajno nego, ustvarjena visoka kako- vost. Sredi kmečke gozdne revščine na Do- lenjskem je v nastajanju gozdni biser. Le-ta pove, kaj je iz dolenjskih gozdov oz. iz velikega dela gozdov v Sloveniji možno ustvariti - v drobnolastniškem gozdu na sicer prav tako odličnih rastiščih. Piškurjeva delo in ustvarjanje v sožitju z naravo karakterizira »Odličnost kvalitete« vlaganj v gozd, odzivnost gozda in rezulta- tov v gozdu samem. Vse to se manifestira v ekološki in v gospodarski revitalizaciji gozda: v nastajajoči stabilnosti gozda, v povečani pestrosti drevesnih vrst v gozdu (plemeniti listavci in rahla primes iglavcev), v visoki stopnji negovanosti in kakovosti nastajajoče biosubstance, v normalizaciji življenjskih faz gozda (npr. zmanjšanje vi- GozdV 52, 1994 227 sok ega deleža mladega gozda od 45% na 15% itn.) in v razvijanju in uveljavljanju ekološko dopustnih in gospodarsko spre- jemljivih energijsko varčnih tehnologij dela z gozdom. Gre za gozd, v katerega je njegov oblikovalec Piškur na primeren na- čin vložil veliko intelektualnega napora, in sicer na podlagi dolgoročne naravnanosti s korektnim in vztrajnim delom, katerega sa- dovi dobivajo v obdobju, ki prihaja, nepre- cenljivo vrednost in pomen. Ustvarjeno je bilo več, kot je bilo morda pričakovano. Straški gozdovi so danes vzor slovenskega gozdarstva, so vzor evropskemu gozdar- stvu, od koder prihajajo številne ekskurzije strokovnjakov. Srečna okolnost (pragozd Pečka kot stalen raziskovalni laboratorij v naravi) pa- omogoča na "straškem poligo- nu<< razvijanje in uveljavljanje ideje sona- ravnega gospodarjenja z gozdovi, in to: prikaz poti iz izsekanega gozdnega pro- STROKOVNA SREČANJA GDK: 945.24"1994":36 stranstva z naravo in z življenjskim okoljem usklajen gozd - kot nepogrešljiv element prihodnjega človekovega okolja. Straški go- zdovi so hkrati trajnejši učni objekt Gozdar- skega oddelka in zgleden primer moder- nega sodelovanja med šolo - znanostjo - prakso - kot prihodnje "formule uspešno- sti«. K tej obrazložitvi lahko samo dodamo: Vsaka nagrada, še posebej pa Jesenkovo priznanje, ni samo priznanje dosedanjemu delu in uspehom, ampak obveznost za odličnost dela tudi v prihodnje. Jernej Pi- škur ter njegovi sodelavci in nasledniki so s priznanjem prejeli tudi obvezo, da ne bo ,>zatonila slava« gozdarstva v Straži. UNIVERZA v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo Ergonomija na sejmu INTERFORST 94 Od 5. do 1 O. julija 1994 je bil v Munchnu že tradicionalni 7. lnterforst. Ker je ta prire- ditev samo vsaka štiri leta, pritegne veliko število razstavljalcev in obiskovalcev. Tudi letošnji sejem je bil zelo velik, prevelik, da bi običajni obiskovalec lahko opazil vse novosti. Res jih ni manjkalo, tudi na po- dročju ergonomskega oblikovanja delovnih sredstev. Razstavljali so vse od ))šivanke do lokomotive«, od ročnega orodja do mo- bilne Jupilne linije. Sejem je bil postavljen v dveh velikih dvoranah, predvsem pa na poljani pred razstaviščem. Pri motornih žagah je obiskovalce pose- bej pritegnila vizija firme Stihl za leto 2000. Končno so tudi pri tej tovarni intenzivneje začeli razmišljati o likovnem oblikovanju izdelka. Pa tudi bližnji predvideni (1995) razvoj motorke, ki bi imela poleg kataliza- torja neposredni vbrizg goriva, je zanimiv. Pritegnil je tudi osamljeni razstavljalec, ki je patentiral gibljivi nosilni ročaj motorke z 228 GozdV 52, 1994 novim sprožil nim mehanizmom zavore veri- ge. Žične naprave za spravilo lesa imajo večinoma zaprte varovalne kabine, ki še niso povsem ergonomsko oblikovane, ven- dar so že vgrajene v napravo. Razstavljeni so bili tudi novi vitJi, ki jih poganjajo motorke, pa lahki vozički žičnih žerjavov. Med trak- torji za spravilo lesa smo lahko videli vse velikosti in zmogljivosti. Taki z odprto ka- bino so bili že redkost, prevladovale so zračno in vibracijsko izolirana, klimatizirane zaprte kabine. Tudi pedali in ročice so novih oblik in nameščene ob sedežu v optimalno gibalno polje. Tudi na manjših traktorjih so kabine dovolj prostorne, sedeži pa udobni in vrtljivi. Med vsemi razstavlja- nimi stroji so po številu in pestrosti prevla- dovali stroji za sečnjo in izdelavo (procesor- ji) na nakladalnikih, najpogosteje na zgibni- kih. Na njih, zlasti v kabinah zgibnikov, so uporabljene vse doslej znane ergonomske prilagoditve stroja človeku. Delo opravljajo