STANE PEČAR Napad Nemcev na Loško četo 29. oktobra 1942 pri Sv. Ožboltu [/. članka Nika Kavčiča »Ustanovitev, razvoj in akcije Loške čete v letu L942«, ob javljenega v Loških razgledih št. 2 55, je razvidno, da se je Cankarjev bataljon po znameniti dražgoški bitki 1 i. januarja 19-42 razdelil na Kališki planini na Jeseniško, Kamniško, Selško. Loško in Poljansko četo. Loški četi, ki je štela 20 borcev, od tega I i Ločanov. je bil dodeljen za komandirja Jaka Bernard (kasneje razglašen za narod nega heroja) iz Kontnega pri Bledu, za komisarja pa Anton Demšar, prvoborec iz Škofje Loke. Nemci so ju obkolili na Oblakovi domačiji na Stirpnikii 8. februarja 1942. V spopadu je bil Demšar ubit. ranjeni Jaka Bernard pa si je sam vzel življenje, da ne bi prišel živ v roke sovražniku. Pogled na področje Tomažkovega, kjer so bili borci Loške Cele napadeni 201 LOŠKI RAZGLEDI i~ Loška četa je bila spričo svojih vo jaških nalog prisiljena večkrat menjali svoje domovanje. Pretežno se je zadrže vala na svojem operativnem območju, kjer je izvajala predvsem vojaške akcije, njena stalna naloga pa so bile tudi različne- politične aktivnosti. Vojaške akcije je občasno izvajala v sodelovanju z drugimi vojaškimi enotami, kar še posebej velja za napade' na sovraž nikove postojanke. Zaradi nenehnega vznemirjanja sovražnika je bila vseskozi zasledovana, preganjana in večkrat tudi napadena, pogosto zaradi izdaje. V tem prispevku bom opisal napad na Loško čelo v gozdnem predelu, ime novanem Tomažkovo" pri Sv. Ožboltu. 2l). oktobra 19 t-, to je ravno na dan pri hoda novih borcev iz Ljubljanske pokra jine. Za nekatere od njih je bil ta dan usoden. JankoBernik Za osvetlitev lega dogodka sem pri dobil pisne izjave Viktorja Stoparja. Toneta Curka in Janka Bernika ter ustne izjave Ivana Gabra in Pavla Koširja, ki jih objavljam v skrajšani obliki. (Celotno gradivo o tem dogodku sem dal v hrambo Loškemu muzeju.) Kurir Loške čete. Janko Bernik-Bohun, prvoborec iz škofje Loke. je o tem dogod ku izjavil, oziroma zapisal v svojih spominih: "Nekako 22. oktobra 1942 seje naša četa. kije taborila v gozdu pod kmetijo -Kartel- pri Sv. Ožboltu. /»vselila v taborišče, kjer je taborila spomladi, in to v kostanjevo gmajno v bližini kmetije Podbrezuik- pri Sv. Andreju. \ sak dan smo imeli politična predavanja. Življenje pod šotori je bilo še kar znosno. Nekega večera, ko sem legel k počitku, sem zunaj zaslišal rahle korake reč ljudi. Zaradi utrujenosti se nisem prepričal, kdo so prišleki. Zjutraj, ko sem rs/a/ in prišel iz šotora, sem r bližini opazil skupino partizanov, ki jih je ponoči pripeljal iz Ljubljanske pokrajine kurir Poljanske čete Franc Bradeško-Janošik. Najbolj se mi je vtisnila r spomin lepa, mlada črnola- ska. Od njih smo izvedeli veliko noric, predvsem o terorju italijanskih fašistov nad nedolžnim prebivalstvom v Ljubljanski pokrajini. Dali pa so nam tudi partizansko literaturo. Spomnim se "Slovenskega poročevalca", ki je bil za nas dokaj zanimivo branje. Zvečer je šlo šest naših borcev na sabotažno akcijo na železniško progo r bližini Žabnice. Pridružil sem se skupini in z njo potoval na kurirsko zvezo do Zmiuca. Ko sem ob vrnitvi prečkal Bodoveljsko grapo, sem pod»Babnikovim« kozolcem slišal neke sumljive šume. ki hi lahko nastali zaradi premikanja ljudi, vendar nanje nisem 202 polagal posebne pažnje. za kar mi je bilo nereda pozneje žal. Saše taborišče je bilo le nekaj sli> metrov rise od omenjenega kozolca. Ob vrnitvi v taborišče sem tako/legel k počitku in mino zaspal. Šepred zoro me je zbudil komandir čete Franc Štalar-Ilija in mi sporočil, da so menda spodaj v Bodoveljskigrapi Nemci. Takoj sem pomislil na sumljive šume. ki sem jih slišal sinoči pod -liabuikovim« kozolcem. Izdan je bil ukaz za strogo pripravljenost. Komandir me je porabi/, naj grem : njim na opazovanje proti Bodoveljski grapi. Pred odhodom me je omenjena čmolaska prosila, naj ji pokažem, kako se napolni puško. Imela je dolgo francosko puško na tri nabije, s kakršnimi so bili pretežno oboroženi belogardisti v ljubljanski pokrajini, /'omislil sem sam pri sebi. le kaj ho počelo to dekle, ko bo začelo pokali, če ne zna uiti puške napolnili. Kako bo le streljala z njo? V naglici sem ustregel njeni prošnji. Po opravljeni iuslrukciji sva se s komandirjem odpravila prod Bodoveljski grapi. Ko srn seji približala, sva na cesti opazila trumo Nemcev, v daljavi pa slišala prihajati motorno vozilo. Komandirju sem predlagal, naj gre po četo. ki bi jo za hrbti Nemcev odpeljali v varno zavetje na drugo stran Bodovefjske grape. Komandirje moj predlog sprejel in se napotil nazaj v taborišče. Takoj po njegovem odhodu je pripeljal do skupine Nemcev motor s prikolico. Iz njega je izstopil visok nemški oficir in začel na iso moč kričali nad rojaki. Delno sem razume/ u/egor nič kaj kulturni besednjak. \ pil je Kaj le počnete lit na cesti, ko jui so banditi vendar zgoraj r hribu. Takoj se povzpnite za njimi r hrib.' Takoj.' Takoj/' Ugotovil sem. da gre sedaj zares. I inakuil sem se za bližnje grmovje, kjer naj bi čakal na prihod čete. Ker cele tudi po daljšem čakanju ni bilo. nuje čaka/išče pa je bilo tik oh slezi. sem se iz varnostnih razlogov pomaknil globlje r gozd. se vlegel pod nek grm in zaspal. Spal sem približno dre uri. ko me je zdramilo močno streljanje, precej visoko nad mojim ležiščem, verjel no pri cerkvi sv. Ožbolla. Skočil sem pokonci in se odpravil proti taborišču. Ko sem po stezi prišel na gozdno pot nad taboriščem, sem na tleh opazil različne prazne zavojčke od nemških cigaret in škatle od konzerv, pa tudi cigaretne ogorke. Takoj mi je bilo jasno, da so tu počivali Nemci, ki so po vse/ verjetnosti bili tudi r našem taborišču. Povzpel sem se v hrib proti kmetiji Drajuar pri Sv. Andreju. Na vrhu hriba sem na tleh zagledal enake odpadke, kol malo prej nad taboriščem. Previdno sem se odpra vil V taborišče, ki je bilo prazno, karsem tudi pričakoval. Postavil sem si šotor in legel k počitku. Odloči/ sem se. da In počakam na morebitno vrnitev cele. V poznih popoldanskih urah. oziroma proti večeru, sem moral spet na kurirsko :«•:(/. Podrl sem šotor in ga skril r bližnje grmovje. Pozno ponoči sem se vrni/ r taborišče, si spet postavil šotor in r njem čakal na vrnitev čete. Pozno/>o/>o/due je nekdo močno potrkal oziroma pobu t al po šotoru, kar me je seveda presenetilo. Pomislil sem. daje kdo od naših borcev. Ko sem pokukal iz šotora sem presenečen zagledal pred seboj lesnega trgovca Hribernika. f>.d. Dobravca iz Puštala. Vprašal sem ga, kaj počne tukaj in kje je izvedel za naše taborišče. Pekel mi je. da on vse ve in tudi to, da nas bodo Nemci bajkah tri dni. Omenil mi je. da je namenjen v/,g. Fojke. Dejal sem mu, da imam tudi jaz namen iti tja v večernih urah. Po njegovem odhodu sem v šotoru počakal do mraka in se nalo odpravil v Zgornje Fojke. Oh prihodu tja sem r kuhinji naletel na komandirja Ilijo. Fazana tSlane Stare- 203 \APAI> MAK.IA \A HlSKlK lin 2<> OKTOBRA 1942 PRI S\ OŽBOITI LO&K1 RAZGLEDI 47 Fazan je bil od junija do decembra 1942 komandant II. Poljanskega bataljona I. grupe odredovi. Jožeta Krajca (Jože Krajc-Zakelj je bil od aprila do junija 1CM2 komandant II. Poljanskega bataljona, nakar je bil premeščen v Gorenjski odred) in lesnega trgovca l/ribernika. Vesel sem bil tega snidenja, ker sem dobil informacije o usodi čete. ki se je - sicer z nekaj žrtvami - rešila iz nemškega obroča. Komandir Ilija mi je pojasnil, da čete ni mogel pripeljati na dogovorjeno mesto, ker so mu to preprečili Nemci z naglimi prodori. Zato seje čela. skupaj z borci iz Ljubljanske pokrajine, umaknila v hrib nad 4)rajnarjevo- domačijo pri Sv. Andreju. vendar je tudi tam naletela na Nemce. Zato so se odločili za nagel umik mimo baj tarja Koširja pri Sv. Andreju (predelse imenuje -Pasja vas«) v gozd -Tomaž/sovo« pri Sv. Ožboltu, kjer so bili obkoljeni in napadeni. Cela se je še nekako držala skupaj. novinci, od katerih je bila morda le polovica oboroženih, pa so se razkropili /><> •Tomažkovem«. Nekateri so splezali na smreke. lega se je j m lastni izjavi posli t žil tudi Fazan in to zalo. ker je imel pri sebi zaupne dokumente, ki zti nobeno ceno niso smeli priti v roke sovražniku. Visoko v smreki se je k deblu privezal z opasačem. Nemci naj bi dva od novincev, ki sta spleza/a na smreko, izsledili, ker sta se izdala sama. Eden je pustil ob smreki prislonjeno puško, drugi pa nahrbtnik. Enega so sestre lili, drugi, kipa je bil skrit bolj nizko, je skočil med Nemce, ki zaradi presenečenja niso utegnili pravočasno streljati za njim in se rešil nepoškodovan. Prav tako />a se je rešil brez vsakršnih posledic tudi Fazan. Četa se je zvečer z veliko mero tveganja in sreče izvila iz nemškega obroča in si poiskala varno zavetje blizu kmetije • Ilukovšk na nasprotni strani Bodotvljske grape. Žal brez kurirja Tarasa, ki je ver jetno padel. Ilija mi je naročil, naj grem drugi dan zjutraj v lomažkovo- in poskušam najti in pokoj uiti mrl ve tovariše. Zjutraj sem se s skupino borcev, ki mi jih je dodelil Ilija. odpravil mimo -Kopačeve« domačije pri Sv. Ožboltu. kjer smo si izposodili potrebno orodje, v gozd lomažkovo~. Prva žrtev, ki smo jo našli, je bil četni kurir janež lira deško-Taras, doma iz okolice Škofje loke. ležal je vznak, brez polovice obraza in zapestja desne roke. Po teb ranah oziroma poškodbah smo sklepali, da si je sam vzel življenje, da ne bi ranjen padel v roke sovražniku. Življenje si je vzel z itali jansko bombo 'paradajzarico", ki jo je imel stalno pripeto na vojaški pas. Izkopali smo grob in ga položili vanj. Grob smo okrasili z gozdnim cvetjem, ki je bilo v tis tem letnem času ze dokaj redko. \' zemljo pa smo pritrdili lesen križ. ki sem ga naredil z žepnim nožem. Pri nadaljujem iskanju smo našli še dva mrtva tovariša. ki sta pripadala novincem iz ljubljanske pokrajine. Oba sla večkrat bila prestrelje na skozi podplate in noge pod kolenom iz česar se je dalo sklepati, da sta bila sestreljena s smrek, kamor sta se skrila pred Nemci. Po eno strelno rano. I. i. milost ni stre/. />a sta imela na glavi. Kane na nogah namreč niso bile smrtne. Tudi ta dva smo pokopali na mestu, kjer s/a bila ustreljena. Po opravljeni nalogi smo se oglasili pri Koširjevi domačiji pri Sv. Andreju (prede! se imenuje »Pasja vas-) in seznanili gospodarja z lokacijo grobov. Prosi/i smo ga. naj na dan vseh svetih, ki se je bližal, prižge na grobovih svečke. Kasneje sem izvedel, da so Nemci zajeli nekaj novincev, med njimi tudi črnolasko.« 204 SAPAD \BMCH\ \A LOŠKO ČETO 29 OKTOBRA 1942 PRI SV OŽBOLTl Ivan Gaber*, rojen 1912 na Trnju pri Skorji Loki. stanujoč v Ljubljani, Rožiče - va -t. je izjavil: • Leta 1929 sem se zaposlil v podjetju M/iuostar v Škofji Loki. naslednje leto pa v podjetju Sa/uruus r Ljubljani. Do pričetka II. svetovne vojne, kosem sepre- selil v Polje pri Ljubljani, sem stanoval v Škofji Loki. I' času bivanja v Škofji Loki sem aktivno deloval v sindikalnem gibanju, ki je bilo za tisti čas dokaj razgibano in je bi/o za loški delniški razred velikega pomena, leta 1936 sem sodeloval /ni organizaciji Kulturnega društva Vzajemnost in postal njegov predsednik. Istega leta sem sodeloval pri organizaciji stavke v loški lesni in- Iran Gaber z ženo Luni diislriji l/eiuricbar-Do/euc. Na najini želji so naju z ženo poslali oktobra 1942 iz Dolenjske, kjer sva parii- zanila od junija 1942, na Gorenjsko, Z. nama sta potovala še dva borca, od katerih je bil eden študent s Primorske. Pod Krimom se nam je priključilo še nekaj borcev s Primorske, kasneje, pod Sv. Katarino pa še skupina, ki je prenašala tiskarski stroj za tiskamo na Gorenjskem. S tem lovorom so z nami potovali do žage. last Zg. Fojkarja pri Sv. Ožboltu (žaga je od domačije lastnika oddaljena okoli 2-3 km i. Pri žagi seje skupina kakih Ki borcev in bork (nekaj jih je bilo brez orožja) ločila od uosačev tiskarskega stroja iu se v spremstvu nekega kurirja napotila v taborišče Loške čete, kije bi/o oddaljeno od žage nekako uro hoda. Z Dolenjske smo potovali samo ponoči. Potovanje je trajalo približno 14 dni. kajti na Krimu iu na Ključu smo se zadrževali dalj časa. Ko smo malo po sedmi uri zjutraj prišli v taborišče Loške čete, sem videl samo stražarja iu kuharja, ki je ravno kuhal žgance za zajtrk. Izvedeli smo. da je del čete sel na neko akcijo v dolino. Nismo se še uiti dobro spočili, ko je stražar prinese/ novico, da se nam bližajo Nemci. Pognali smo se v hrib iu se umikali mimo »Pasje vasi"proti •Ibmažkovemu«. Se preden nam je uspelo priti do tja. je že začelo pokati. Ker so Nemci uporabljali tudi naboje z •ditm-dum- kroglami, ki se razpočijo oh vsakiprepreki (vejice, močnejša tra va), se je pokanje slišalo od vsepovsod in nismo mogli ugotoviti, iz katere strani pri hajajo Nemci. Kljub močnemu streljanju smo prišli v »Tomažkovo«, kjer smo se raz kropili. Skupaj smo ostali midva z ženo. ki sva se skrila v goste smrečice, črnolaska, ki seje zarila pod kup smreko/ >ega lubja in neki borec, ki je splezal na smreko, ob kateri je pustil prislonjeno puško in se s tem izdal. Nemci so ga kasneje odkrili iu sestrelili. •Ivan Gaber je umrl \ Ljubljani leta L988. njegova /ena pa dve leti pred njim. prav tako v Ljubljani. Njuna hčerka Andreja Krušič stanuje v Ljubljani. Pot v Hribec IS. 205 I.OŠK1 RAZGLEDI i~ \emci, ki so Tomažkovo- povsem obkolili, so pričeli načrtno preiskovali teren. 'Pako so naju z ženo in črnolasko odkrili in zajeli nekako ob 15. uri popoldne, /'reden sva se z ženo skrila v smrečice, sem v bližnjem grmovju skril puško in nahrbtnik, ce sar Nemci verjetno niso odkrili. \ se tri so nas odvedli skozi Puštal v Skojjo Loko. Pri Pušla/skem gradu se je trlo nemških vojakov in vozil. Ocenil sem. da je bilo preko 600 mož, ki so se tam zbrali po končani hajki. \ erjelnopa je bilo še kakšno zbirališče. kajti vojaštvo je odšlo v hajko iz več smeri (tudipo Bodoveljski grapi). Kol ujetnika (partizana) so naju z ženo Nemci odvedli najprej v zapore v Škojji Loki. po štirih dneh pa v zapore v Pegi t nje. kjer so naju nekako po dveh mesecih ujet ništva izpustili na prostost. Ponovno naju je okupator aivtiral 16. avgusta I94J in poslal preko /leganj v nemško koncentracijsko taborišče (vsakega v drugo taborišče). kjer sva dočakala konec vojne.- Tone Curk-Gorjan iz Ljubljane, Stan- teti >\ a 23 je povedal: •Nekako proti koncu oktobra I(>i2 sem dobil od Dolomitskega odreda (ta pa od Glavnega štaba) nalogo, da formiram skupino prostovoljcev za okrepitev na Gorenjskem. Tudi sam sem se imel namen vključili v to skupino, vendar mi je to onemogočila nova na loga, ki sem jo dobil. Vsi člani skupine. ki je šle/a približno 20 oseb. so bili oboroženi. Med njimi je bil tudi moj (sedaj ze pokojni) bral Franc Curk- Nace. (hI Ivata sem izvedel, da je bila skupina, ki se je nekje v loških hribih priključila Loški čeli. kmalu po svojem prihodu obkoljena in napadena od Nemcev. S skupino se je prebijal tudi Fazan, komandant Poljanskega bataljona. Anion Curk Predlagal nam je. da splezamo na smreke in se lako prikrijemo pred zasle dovalci. V skupini je bila tudi neka mlada partizanka, ki ni mogla splezati na smreko in se je prikrila na tleh, kjer so jo Nemci odkrili in zajeli. Nemci so na smre ki odkrili mojega brata in eden od njih je nanj spustil rajal iz brzostrelke ki pa ga ni zadel. Po rafalu je začel padati po vejah, kot da je zadel in nepremično obležal na tleh. Nemec je o smrti handita takoj poročal v bližini stoječemu vodji. Med poročanjem pa se je brat kot ranjena zver pognal v beg in srečno ušel.- Viktor Stopar iz Ljubljane. Titova 85. je v svoji izjavi zapisal: 'Ne spominjam se števila članov skupine, ki je prostovoljno odšla iz Dolomitov za okrepitev gorenjskih partizanov in političnih forumov. Po mojem nas ni bilo več kot 15. Večine nisem poznal. Takratsem bil sekretar SKOJ-a za Slovenijo in član CKKPS. 206 \APA!> M-.\tc:i:\' \A LOŠKO ČETO 2V OKTOHKA /'o svoji želji vključil v katerokoli partizansko enoto. Meni jut so Edvard Kardelj, tloris Kidrič in Franc Leskovšek v osebnem pogovoru zaupali nalogo, naj na Gorenjskem pomagam pri utrje vanj// partije. <)/' in partizanskih enot. \ (ležernem večeru smo odšli iz Belce preko razmejitvene črte (neki partizan je prehod predhodno očistil min in žičnih ovir), kjer nas je te čakal kurir, ki je povezoval (Iorenjsko z Dolomiti. Povedal nam je novico, za katero se nismo vedeli, da je padel Lojze Kebe, sekretar l'K KPS za Gorenjsko. \ tabo/išče loške čete smo prispeli lik j/red svitom, premraženi, mokri in utrujeni. Del čete t mislim, da pretežni) je bil s polit komisarjem cele v neki akciji v dolini. \' ta borišču sla bila tudi komandant bataljona Fazan in komandir loške cele. Takoj smo polegli k počitku. Morda ni minilo več kot pol ure. ko me je zbudi/ Kasta in mi dejal da taborišče ohkoljujejo Nemci. Takoj smo se dvignili z začasnih ležišč in pohiteli k nekemu grebenu, in še preden smo dosegli njegov vrh. so že zaropotale strojnice in brzostrelke. Proti nam se je vsula toča krogel, vendar ni l>il nihče zadel. Takoj smo spremenili smer in se pognali proti drugemu grebenu, od koder so na nas spel vsuli ogenj iz najrazličnejših vrst orožja. Smrtno je bil zadel neki kurir (verjetno iz Loške čete). Tedaj smo se razkropili na vse strani in se pričeli prebijali posamično ali v manjših skupinah, kakor je kdo vedel in znal. Prebijal sem se skupaj s četnim ko mandirjem. Na več krajih sva se skušala izviti iz obroča, vendar sva povsod naletela na Nemce. Ker nama preboj ni uspel sva se zavlekla v neko gosto robidovje in tam počakala na konec hajke. Nekako oh lH. uri so Nemci blizu naju izstrelili tri signalne rakete, ki so verjetno pomenile konec boja. Najina domneva o koncu boja je bila kmalu potrjena, kajti nedaleč v graj/i sva zaslišala vžige in ropot tovornjakov, s ka terimi so se Nemci kmalu odpeljali proti Skofji Loki. odkjerso tudi prišli. Kljub temu sva se previdno, vseskozi oprezajoč okoli sebe. odpravila na javka, kije bila določe na v opuščenem taborišču. Tam sva se sreča/a z nekaterimi borci. Česar sva se zelo razveselila. \' kratkem času smo se zbrali vsi. razen tistih, ki so padli, bili ujeli ali pa so se izgubili. Manjkalo je deset borcev in bork. od katerih so trije padli, štirje so bili ujeli, trije pa so se izgubili in to Kosta, Savli in neki kurir. Zatekli so se nazaj v Dolo mite, od koder jut so se že po nekaj dneh vrnili na Gorenjsko.« 207 LOŠKI RAZGLEDI 4 Pavel Košir, stanujoč Sv. Barbara 10 (meti vojno je stanoval pri Sv. Andreju v bliži ni »Tomažkovega«, kjer je potekal boj) je izjavil: -Nekako dva dni pred vsemi svetimi leta 1942 so Nemci v gozdu -Tomažkovo" obko lili loško četo in novince iz Ljubljanske pokrajine. Od novincev so Nemci tri ubili (kurir Bohun je omenil le dva - op. Stane Pečar), tri pa ujeli. Med mrtvimi je bil tudi četni kurir Taras, ki naj hi si ranjen sam vzel življenje. Dva dni [><> boju sem preiskal "Tomažkovo- in našel tri nahrbtnike in dve puški. Po vojni so sorodniki prekopali posmrtne ostanke kurirja Tarasa na pokopališče v Škojji Loki. Enega od padlih Ljubljančanov so kmalu po vojni odpeljali njegovi starši, skupaj z deli prestreljene smreke, s katere naj hi bil sestreljen. Odpeljali pa so tudi lobanjo, ki jo je po vojni v ••Tomažkovcm< našel moj oče in jo zagrebel k temu Ljubljančanu. Posmrtni ostanki četrtega padlega pa so bili leta 1947 odpeljani v gro bišče -Na Štemaijih« v Škojji Loki«. Točno število članov skupine, ki je prišla v okrepitev na Gorenjsko iz Ljubljanske pokrajine ni znano, kajti izjave, ki so objavljene v tem sestavku, se glede tega med seboj razlikujejo. Število se giblje med IS in 20. Tudi vseh njihovih imen ni bilo mogoče ugotoviti. Nerazčiščeno ostaja tudi število mrtvih. Košir navaja štiri, drugi pa le tri mrtve. Možno je. da so novinci koga zgrešili, kajti med seboj so se prema lo poznali. 208 Pavel Košir O sredini)