Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROJ_ZP_2008/161 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-9316 Naslov projekta Vseživljensko učenje in kvaliteta življenja v kasnejših življenjskih obdobjih Vodja projekta 9745 Milan Vodopivec Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 2.700 Cenovni razred A Trajanje projekta 01.2007 - 12.2008 Nosilna raziskovalna organizacija 7097 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 11 Neusmerjene raziskave (temeljne) 2. Sofinancerjil 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Namen raziskovalnega projekta je bil proučiti vpliv, ki ga ima vključevajne v vseživljenjsko učenje na percepcijo kakovosti življenja posameznikov v kasnejših življenjskih obdobjih oz. v populaciji, ki je trg dela že zapustila. Sekundarni namen projekta je bil raziskati vpliv poti prehoda med delavno neaktivno prebivalstvo na kakovost življenja in pokazati na zaviralne dejavnike vključevanja starejših v aktivnosti vseživljenjskega učenja. Tako so bila analizirana tudi izhodišča, ki jih ponuja vključevanje v oblike vseživljenjskega učenja za reševanje družbeno socialne Projekt J5-9316 Stran 1 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta problematike povezane s trendom staranja prebivalstva. V raziskovalne namene so bile oblikovane naslednje hipoteze. Prva hipoteza je, da učenje v tretjem življenjskem obdobju pozitivno vpliva na posameznikovo zaznano kakovosti življenja. Druga raziskovalna hipoteza je, da način prehoda med delovno neaktivno prebivalstvo pomembno opredeljuje kakovost življenja v kasnejših življenjskih obdobjih. Tretji sklop raziskovalnih hipotez se je nanašal na različne eksterne in interne dejavnike, ki zaviralno delujejo na motivacijo starostnikov po vključevanju v aktivnosti vseživljenjskega učenja. Predstavljene hipoteze so bile preverjene znotraj širšega metodološkega okvira, ki je bil v kvantitativnem delu raziskave podan z empirično analizo podatkov ankete o delovni sili za obdobje 2005-06, v kvalitativnem delu pa z metodo študije primera in izvedbo fokusnih skupin. V prvem koraku raziskave je bil opravljen pregled teoretičnih in empiričnih spoznanj, v katerem so bili analizirani prispevki, ki obravnavajo povezavo med učenjem in kakovostjo življenja ter poti prehoda v delovno neaktivnost. V nadaljevanju so bili v procesu konceptualizacije in operacionalizacije podrobneje obravnavani temeljni raziskovalni koncepti, kot so tretje življenjsko obdobje, učenje, kakovost življenja in poti upokojevanja. Nadgradnja tega dela raziskave predstavlja opravljena analiza modelov, ki obravnavajo povezavo med učenjem in kakovostjo življenja. Prva raziskovalna hipoteza, ki obravnava povezavo med vključevanjem v aktivnosti vseživljenjskega učenja in višjo zaznano kakovost življenja, je bila zaradi kvalitativne narave preoblikovana v raziskovalna (pod)vprašanja. Podoben postopek je bil izveden za drugo hipotezo, s to razliko, da je bila predhodno preko analize podatkov ankete o delovni sili opisana razširjenost različnih poti upokojevanja v Sloveniji. V raziskovalna vprašanja je bil preveden tudi tretji sklop hipotez o zaviralnih dejavnikih vključevanja v aktivnosti vseživljenjskega učenja. Zaradi delitve raziskave na kvantitativni in kvalitativni del so bile hipoteze preverjene na dveh vzorcih. Kvalitativni del študije se opira na namenski vzorec udeležencev programov vseživljenjskega učenja in na kontrolno skupino starostnikov, ki se ne udeležujejo formalnih oblik vseživljenjskega učenja. Kvantitativni del pa temelji na stratificiranem naključnem vzorcu podatkov ankete o delovni sili na področju Slovenije. Za analizo podatkov ankete o delovni sili je bila uporabljena bivariatna statistična analiza, podatki fokusnih skupin pa so bili analizirani z metodo kvalitativne analize vsebin. Glavne ugotovitve študije lahko strnemo v naslednje točke. - Analiza podatkov fokusnih skupin je razkrila, da vsakršno učenje – formalno ali neformalno - pomembno pozitivno vpliva na kakovost življenja v kasnejših življenjskih obdobjih. Pozitiven vpliv izobraževanja in učenja na kakovost življenja se kaže na različnih področjih: v polnosti življenja, večji samozavesti, osebnem zadovoljstvu, večjem številu medosebnih stikov, večji obsegu aktivnosti in zaposlenosti, boljšemu zdravju in v boljši sposobnosti spoprijemanja z vsakodnevnim življenjem na račun razvoja specifičnih veščin. - V Sloveniji je delež posameznikov v starejših življenjskih obdobjih (t.j. tretje življenjsko obdobje in četrto življenjsko obdobje), ki so vključeni v formalne oblike izobraževanja, nizek. Delež starejših od 45 let, ki so se v anketi o delovni sili izrekli za upokojene, vključenih v formalne oblike izobraževanja znaša 2,51 odstotka. Praktično vsi udeleženci obiskujejo tečaje zaradi potreb osebnega razvoja. Izobraževanje za potrebe dela oz. izobraževanje z namenom pridobivanja formalne izobrazbe praktično nista prisotna. Povprečni obseg udeležbe na tečajih znaša nekaj več kot 10 ur na mesec. Vključevanje v 'učnih' aktivnostih so v 65 odstotkih krili udeleženci sami, nekaj več kot 30 odstotkov udeležencev pa je obiskovalo brezplačne aktivnosti. Ugotovitve podatkov ankete o delovni sili so bile potrjene tudi s kvalitativno analizo. Ta je pokazala tudi, da večji del učenja v kasnejših življenjskih obdobjih predstavljata informalno učenje (oz. pridobivanje Projekt J5-9316 Stran 2 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta znanj, spretnosti in vrednot na podlagi vsakodnevnega življenja) in neformalno učenje (oz. sistematično in organizirano izobraževalno aktivnost, ki se izvaja izven formalnega izobraževalnega sistema). - Poti prehoda v delavno neaktivnost se v nasprotju s tujimi empiričnimi spoznanju niso izkazale kot pomemben dejavnik vpliva na zaznano kakovost življenja v kasnejših življenjskih obdobjih. Prvi razlog je v prevladujoči prisotnosti tiste poti prehoda v delovno neaktivnost, za katero je značilen neposreden prehod iz delovne aktivnosti v delovno neaktivnost (t.j. upokojitev 'čez noč'). Posledično je obseg ostalih poti prehajanja v delovno neaktivnost v Sloveniji majhen. V Sloveniji se prehod iz delovne aktivnosti začne okoli 50. leta starosti in se praktično konča z 61. letom. Delež formalno zaposlenih za poln delovni čas se začne strmo zmanjševati po 51. letu starosti in se nato ustali pri 61. letu. Število formalno zaposlenih za poln delovni čas se znižuje predvsem zaradi rasti delovno neaktivnih (upokojenih). Le redki starejši so formalno zaposleni tudi po 61. letu in po 65. letu postane njihov delež pravzaprav zanemarljiv. Delovna aktivnost po 62. letu je tako omejena pretežno na neformalne oblike dela. Delež starejših v neformalnih oblikah dela ostaja precej stabilen od 60. leta starosti pa vse do poznih 70. let, pri čemer že po 60. letu starosti prevladujejo upokojenci. Delovna aktivnost starejših pa se omeji pretežno na kmetijstvo in pomoč na družinski kmetiji in v družinskem podjetju. Pri poteh prehoda v delovno neaktivnost ugotavljamo, da (1) delavci, ki so ob koncu delovne kariere redno zaposleni, ostajajo polno zaposleni največ do 65. leta in v razponu desetih let v celoti preidejo med upokojene brez vključevanja v prehodne oblike zaposlenosti, pri čemer se upokojevanje žensk začne pri nekaj let nižji starosti; (2) samozaposleni ostajajo polno zaposleni tudi po 60. letu in njihovo upokojevanje je postopnejše; (3) občasno zaposleni prehajajo med upokojene najpočasneje in ostajajo v celotnem starostnem razponu delovno aktivni znotraj prehodnih oblik zaposlitev. - Zaviralni dejavniki aktivnega vključevanja v vseživljenjsko učenje sodijo pretežno med t.i. interne dejavnike: pomanjkanje časa, pomanjkanje interesa za učenje, občutek posameznikov, da so prestari za učenje, varovanje vnukov, slabo zdravje, strah pred zasmehovanjem, občutek o pomanjkanju oz. potrebnosti predznanja. Izjave tako udeležencev formalnih oblik vseživljenjskega učenja kot udeležencev kontrolne skupine enotno kažejo, da je vprašanje lastne motivacije za učenje bolj pomembno kot vprašanje ovir vključevanja v izobraževanje. Temeljno vprašanje vključevanja posameznikov v tretjem življenjskem obdobju tako postaja vprašanje spodbujanja posameznikov k vključevanju in zagotavljanje lažje realizacije njihovih interesov - tudi izven formalnega oblik učenja. Predstavljena spoznanja sovpadajo s tujimi empiričnimi ugotovitvami (npr. Whithnal 2006; Dench in Regan 2000; Finstein in drugi 2003…). Odstopanje predstavlja vpliv poti upokojevanja na zaznano kakovost življenja, ki verjetno izhaja iz specifik slovenskega trga dela, za katerega je značilno zgodnje upokojevanje in velik del neposrednih prehodov iz delovne aktivnosti v delovno neaktivnost t.j. upokojitev čez noč. Rezultate raziskovalnega projekta predstavljajo dokumenti in aktivnosti namenjene diseminaciji raziskovalnih spoznanj. Ta so predstavljena v dveh znanstvenih člankih; z objavo v aprilski številki revije IB in prispevkom v zaključni fazi priprave za revijo Teorija in praksa. Pomemben rezultat projekta predstavlja tudi magistrska naloga v izdelavi z naslovom "Pomen vseživljenjskega izobraževanja; percepcija kakovosti življenja v tretjem življenjskem obdobju" prijavljena na UP Fakulteta za management. Del izsledkov projekta je bil predstavljen na 18. statističnih dnevih v Radencih z naslovom 'Medgeneracijska solidarnost – izzivi za sodobne družbe. Ker gre za temeljni raziskovalni projekt, je opredeljevanje neposrednih kratkoročnih učinkov nehvaležno delo. Dolgoročni učinki projekta pa so videni kot sprememba izhodišč za identifikacijo in Projekt J5-9316 Stran 3 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta usmerjanje ustreznih ukrepov in politik, ki bi spodbujali starejše k učenju za življenje, k večji družbeni vključenosti in posledično h kakovostnejšem preživljanju starosti. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Raziskovalni projekt obravnava dve temeljni hipotezi. Prva je, da učenje v tretjem življenjskem obdobju pozitivno vpliva na posameznikovo percepcijo kakovosti življenja. Druga raziskovalna hipoteza je, da način prehoda med delovno neaktivno prebivalstvo pomembno opredeljuje kakovost življenja v kasnejših življenjskih obdobjih. Navezujoč se na opisane raziskovalne hipoteze, je raziskovalni projekt zasledoval dva cilja: potrditi pozitivno povezavo med izobraževanjem oziroma učenjem v kasnejših življenjskih obdobjih in percepcijo kakovosti življenja v populaciji, ki je trg dela sicer že zapustila. Sekundarni cilj je bil raziskati vpliv poti prehoda med delovno neaktivno prebivalstvo na kakovost življenja in opredeliti zaviralne dejavnike vključevanja starejših v aktivnosti vseživljenjskega učenja. Doseganje navedenih ciljev posledično razkriva nove možnosti, ki jih ponuja vključevanje v oblike vseživljenjskega učenja v tretjem življenjskem obdobju. Navedeni raziskovalni cilji so bili doseženi. Kvalitativni del empirične raziskave potrjuje dosedanja empirična in teoretična spoznanja, da vsakršno učenje - formalno ali neformalno - pomembno pozitivno vpliva na zaznano kakovost življenja v kasnejših življenjskih obdobjih. Poti prehoda v delovno neaktivnost se v nasprotju z nekaterimi tujimi empiričnimi spoznanji niso izkazale kot pomemben dejavnik vpliva na kakovost življenja v kasnejših življenjskih obdobjih, saj v Sloveniji velika večina zaposlenih neposredno preide v delovno neaktivnost. Tako ni bilo mogoče kvantitativno preveriti povezave med zaznano kakovostjo življenja v kasnejših življenjskih obdobjih in potjo upokojitve. Kvalitativni del raziskave je razkril, da je upokojitev 'čez noč' značilna tudi za večino udeležencev fokusnih skupin. Tu pa povezava med potjo upokojitve in kakovostjo življenja ni bila potrjena. Kvantitativno preverjanje omenjene hipoteze tako predstavlja edino odstopanje od zastavljene realizacije raziskovalnih ciljev oz. realizacije raziskovalnih hipotez. Zaviralni dejavniki aktivnega vključevanja v različne oblike učenje so pri posameznikih v tretjem življenjskem obdobju primarno vezani na osebni zmožnosti in motivacijo: pomanjkanje časa, pomanjkanje interesa za učenje, občutek, da so prestari za učenje, slabo zdravje, strah pred zasmehovanjem, obveznosti do vnukov… 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 Izhodišče za zajem kvantitativnih podatkov po projektni dokumentaciji predstavljajo udeleženci projektov vseživljenjskega učenja znotraj podprograma Evropske Unije Grundtvig. Raziskovalni projekt je izhodiščno predvideval vzpostavitev kontakta z organizacijami nosilkami projektov vseživljenjskega učenja, natančen pregled projektov in vzpostavitev zveze z udeleženci, ki izpolnjujejo kriterije vključitve v raziskavo. Po vzpostavitvi kontaktov z organizacijami partnerkami in poskusnim vzpostavljanjem kontaktov z udeleženci preko poziva k anketiranju, je bila ugotovljena zelo nizka stopnja odzivnosti udeležencev (12,2 odstotne točke). V izogib večjim spremembam projekta, je raziskovalna skupina nemudoma vzpostavila stik z Univerzo za tretje življenjsko obdobje in tam pridobila zadostno število kandidatov za sodelovanje v fokusnih skupinah, kot tudi ustrezno veliko kontrolno skupino udeležencev, ki se ne vključujejo v oblike vseživljenjskega učenja. Kvantitativni del raziskave - tj. ocenjevanje dejavnikov upokojevanja, pa je bil izveden na podatkih Ankete o delovni sili. Projekt J5-9316 Stran 4 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Ocenjujemo, da omenjeni spremembi ne vplivata na rezultate projekta, saj so udeleženci akcije Grundtvig po osnovnih demografskih značilnostih ne razlikujejo od udeležencev fokusnih skupin vključenih v Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Anketa o delovni sili pa s stratificiranim vzorcem na področju Slovenije z enostavnim slučajnim izborom vsekakor predstavlja bistveno bolj kakovostne kvantitativne podatke. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat Naslov SLO Poti in dejavniki prehoda v delovno neaktivnost v Sloveniji ANG Pathways to retirement in Slovenia Opis SLO Na podlagi analize podatkov iz Ankete o delovni sili v letih 2005-6 ugotavljamo, da je delovna aktivnost starejših pretežno povezana z neformalnimi oblikami zaposlitev. Pri poteh prehoda v delovno neaktivnost ugotavljamo, da delavci, ki so ob koncu delovne kariere redno zaposleni, ostajajo polno zaposleni največ do 65. leta in v razponu desetih let v celoti preidejo med upokojene brez vključevanja v prehodne oblike zaposlenosti, pri čemer se upokojevanje žensk začne pri nekaj let nižji starosti. ANG The analysis of 2005-06 Slovenian labour force surveys shows that old workers are primarily engaged in the informal sector. As for retirement pathways, the analysis shows that regular workers start leaving their workplaces upon reaching age of 60 (women a years earlier) and remain employed at most up to the age of 65, exiting directly to retirement and not engaging in transitional employment. Objavljeno v Širok, K., Vodopivec, M. Poti in dejavniki prehoda v delovno neaktivnost v Sloveniji. IB revija. 2009, št. 43. (v objavi - april 2009) Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 000000 Naslov SLO Ustreznost koncepta vseživljenjskega učenja v kontekstu izzivov dolgožive družbe ANG Suitability of lifelong learning concept within the context of ageing societies Opis SLO Izobraževanje je pogosto razumljeno kot dejavnik vpliva na kakovost življenja. To je bilo prepoznano tudi strani politik kot pomemben mehanizem v kontekstu izzivov dolgožive družbe, ki je našel svoje mesto v maksimi vseživljenjskega učenja. Vendar se zdi, da so starejši, ki so že zapustili trg dela, izključeni iz te vizije. Agenda vseživljenjskega učenja namreč dominirajo ekonomski in poklicni momenti na trgu dela. Tovrstna redukcija koncepta vseživljenjskega učenja na vseživljenjsko izobraževanje postavlja preozek kontekst obravnavanja kakovosti življenja v kasnejših življenjskih obdobjih. ANG Education is often understood as a factor affecting individual's life quality. This has also been widely recognised within social policies facing the challenges of ageing societies and embodied within the concept of lifelong learning. In reality third age population is often being excluded from this vision, because the lifelong learning agenda is dominated by economic and vocational concerns of labour market. Such reduction of lifelong learning to lifelong education proves to be insufficient when dealing with issues of how to improve quality of life in later life periods. Objavljeno v Širok, K., Pirnat, J. Teorija in praksa (v pripravi) Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 000000 Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Projekt J5-9316 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Tipologija COBISS.SI-ID 4. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Pomen vseživljenjskega izobraževanja; percepcija kakovosti življenja v tretjem življenjskem obdobju ANG Importance of lifelong learning; quality of life perception in the the third age period Opis SLO Magistrska naloga ANG Master thesis Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v UP Fakulteta za management Koper (v pripravi) Tipologija 2.09 Magistrsko delo COBISS.SI-ID 000000 2. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 3. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 4. Naslov SLO Projekt J5-9316 Stran 6 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 8. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine2 8.1. Pomen za razvoj znanosti8 SLO_____________________________________________________________________________________________________________ Projekt 'Vseživljenjsko učenje in kvaliteta življenja v kasnejših življenjskih obdobjih' je med drugim pokazal na pomembno spoznanje, da je strogo gledano 'učenje' tisto, ki pozitivno vpliva na zaznano kakovost življenja v kasnejših življenjskih obdobjih. S tega vidika postaja razumevanje koncepta 'vseživljenjskega učenja' oziroma njegova pogosta redukcija na 'vseživljenjsko izobraževanje' preozek kontekst obravnavanja kakovosti življenja v kasnejših življenjskih obdobjih. Zato je potrebna vrnitev k primarnemu razumevanju vseživljenjskega učenja kot 'učenja za življenje', ki je danes predvsem pri obravnavanju starejših pogosto zanemarjeno. Tako je pogosto zapostavljen bogat spekter neformalnih oblik učenja, ki lahko ravno tako pomembno prispevajo h kakovostnejšem življenju posameznikov v kasnejših življenjskih obdobjih. Glede na to, da se v formalne oblike izobraževanja vključuje le majhen del populacije starejših od 45 let, je na področju spodbujanja učenja za starejše še veliko 'prostora' tako za socialne politike, raziskovalno dejavnost in družbeni aktivizem. Raziskovalno pozornost na omenjenem področju bi v prihodnje veljalo usmeriti v raziskovanje dejavnikov motivacije starejših za učenje in vprašanju spodbujanju njihove socialne vključenosti. Raziskava je namreč pokazala, da sta to ključna dejavnika, ki prispevata k aktivnem in polnem življenju posameznikov v kasnejših življenjskih obdobjih, pa naj si bo to v okviru organiziranih oblik vseživljenjskega učenja ali pa izven njih. ANG_____________________________________________________________________________________________________________ 'Lifelong learning and the quality of life in later life periods' project has shown that it is the 'learning' what positively affects on individuals perception of quality of life in later life periods. Departing form this finding, the reduction of lifelong learning to lifelong education - that is often present within contemporary social and education policies - proves to be insufficient when dealing with issues of how to improve quality of life in later life periods. Consequently the wide spectrum of nonformal and informal types of learning is often overlooked although they too importantly improve individual's life quality. Since only small proportion of population aged 45 or more is participating the formal education, the concept of lifelong learning should rather be understood as 'learning for life'. This opens a wide spectrum of options for social and education policies development, community activities development and future research in this field. Future research activities in this field should address the issues of motivation for learning and social inclusion within the population in later life stages. The project distinctively showed that these are the main factors contributing to full and active life in third and forth life periods irrespectively of participation in formal or nonformal forms of lifelong learning. 8.2. Pomen za razvoj Slovenije2 SLO ¦ I Projekt J5-9316 Stran 7 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Projekt je identificiral na nekaj temeljnih področij, ki jih bo potrebno v kontekstu bodočega družbenega razvoja ob izzivih starajoče se družbe v osnovi ponovno opredeliti, da bodo lahko nosilci socialnih in ekonomski politik ter nosilci delovanja civilne družbe oblikovali ustrezno podporno okolje starajoči se populaciji. To so področja a) razumevanja koncepta 'vseživljenjskega učenja', b) potreba po spodbujanju 'učenja za življenje' in c) spodbujanje neformalnih oblik učenja starejših in njihovega aktivnega vključevanja v družbo. Večino raziskovalnih ugotovitev je tako mogoče uporabiti kot izhodišče za identifikacijo in usmerjanje ustreznih ukrepov in politik, ki bi spodbujali starejše k učenju za življenje, k večji družbeni vključenosti in posledično h kakovostnejšem preživljanju starosti. Stična točka bodočih politik in ukrepov je, da učenje v starejših življenjskih obdobjih - bodisi v formalni ali neformalni obliki - pomemben dejavnik dviga kakovosti življenja starejših. Formalne oblike izobraževanja tovrstno poslanstvo dobro izpolnjujejo, a so glede na programske usmeritve socialnih politik v Sloveniji še vedno premalo razširjene, da bi z vidika celotne populacije pomembneje prispevale h kakovostnem staranju. Premalo spodbujene so neformalne oblike učenja, ki ravno tako pomembno prispevajo h kakovosti življenja starostnikov. Te oblike neformalnega učenja bi morale posegati predvsem na prazen prostor, ki ga dnevno širi vse večja družbena dinamika (tehnološki razvoj, spremenjena vloga družine, spremembe v starostni strukturi prebivalstva…), ki posameznike, ki se z njo vse težje spopadajo, sili v odtujenost in odvisnost od drugih. ANG____________________________________________________________________________________________________________ The project identified few areas that need to be redefined within the challenges posed by ageing societies for the policy makers and carriers of community development to be able to develop appropriate support environment for ageing population. These are: a.) proper understanding of lifelong learning concept, b) the need to support and promote 'learning for life', c.) support to nonformal and informal types of learning and social inclusion. Majority of project's research findings can be used as guideline for identification of appropriate policy measures stimulating the population in later life stages to actively engage in 'learning for life', social activities and consequently to fuller and better life in old age. Focal point of future policies and policy measures is that learning in later life stages -irrespectively of being formal, nonformal or informal - contributes to quality of life in later life stages. Formal learning arrangements for adults and elderly in Slovenia fit this notion, but are not widespread enough in regard to Slovenia's social program documents. Nonformal and informal types of learning are not systematically encouraged, although they significantly contribute to quality of life. These types of learning activities should focus on the empty space created by increased social dynamics (technological development, changing role of family, changes in population age structure…) that often forces elderly into allienation or/end dependency. 9. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj f~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj (~ DA f* NE Rezultat Uporaba rezultatov F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Projekt J5-9316 Stran 8 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Uporaba rezultatov F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov Projekt J5-9316 Stran 9 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov Projekt J5-9316 Stran 10 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.31 Razvoj standardov Projekt J5-9316 Stran 11 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj (~ DA f* NE Rezultat Uporaba rezultatov Komentar 10. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja r r r r G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja r r r r G.01.03. Drugo: r r r r G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu c r r r G.02.02. Širitev obstoječih trgov r r r r G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje r r r r G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije r r r r G.02.05. Razširitev področja dejavnosti r r r r Projekt J5-9316 Stran 12 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost r r r r G.02.07. Večji delež izvoza r r r r G.02.08. Povečanje dobička r r r r G.02.09. Nova delovna mesta r r r r G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih r r r r G.02.11. Nov investicijski zagon r r r r G.02.12. Drugo: r r r r G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti r r r r G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti r r r r G.03.03. Uvajanje novih tehnologij r r r r G.03.04. Drugo: r r r r G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja r r r r G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja r r r r G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave r r r r G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti r r r r G.04.05. Razvoj civilne družbe r r r r G.04.06. Drugo: r r r r G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete r r r r G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj r r r r G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura r r r r G.07.02. Prometna infrastruktura r r r r G.07.03. Energetska infrastruktura r r r r G.07.04. Drugo: r r r r G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva r r r r G.09. Drugo: r r r r Komentar 11. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki10 Projekt J5-9316 Stran 13 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. Projekt J5-9316 Stran 14 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki Podpisi: Milan Vodopivec in/ali podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 10.4.2009 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROJ_ZP_2008/161 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali… (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa Projekt J5-9316 Stran 15 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 8 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija – izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-ZV-RPROJ-ZP/2008 v1.00 Projekt J5-9316 Stran 16 od 16