Offlci if Chicago, III. By order of the President, k, S.
Postmaster 6eeerel.
T
The largest Slovenian
Weekly in the Uniwd •States of America.
iuumi mrwy W.dn..d*y
OFFICE:
1951 W. 22nd Flmmm Chicago, IIL
71
r
Entered ee Second-Class Matter January 18» 1015, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
No. 16. Štev. 16.
Chicago, 111., 24. aprila (April) 1918.
Leto IV. Volume IV.
Ameriške vesti.
Za povečanje armade.
Washington, D. C., 19. aprila. — Predsednik Wilson je prejel danes od vojnega tajnika obširen načrt za povečanje naše armade. Ta svoj načrt je Baker izdelal na podlagi svoje lastne skušnje, ko se je te dni mudil na Francoskem, Angleškem in v Italiji. Razmere zunaj so namreč take, da je potreba ukreniti takoj potrebne korake za pomnožite v števila ameriškega vojaštva, katero bo potreba poslati Franciji na pomoč; to želi tudi pred vsem General Pershing in general Tucker^ H. Bliss, glavna poveljnika naših čet na Francoskem.
Tajnik Baker se je mudil danes tudi v vojnem departmentu, kjer je govoril z načelnikom Dentom in kongresnikom Kalinom.
Na tej konferenci se je sestavilo in odobrilo sledeče točke glede povečanja ameriške armade;
1)	Število naše oborožene sile naj se določi na 5 milijonov mož in dovoli potrebni denarni kredit za to povečanje.
2)	Premeni ba postave, da naj se starost nabornikov poviša od 31. do 40. leta.
3)	Povečanje mornaričnega kora na 75,0000 mož.
Podpisovanje Vojnega posojila.
Washington, D. C., 22. aprila. — Glavni urad kampanje za tretje Vojno posojilo poroča, da se je že doseglo skoro polovico predpisanega posojila $1,500,-000,000, drugo polovico se mora pa še doseči do 4. maja, ko bo kampanja zaključena.
Izmed raznih držav je dosegla prva država Missouri določeno ji svoto Vojnega posojila. St. Loui-ški federalni rezervni distrikt šteje namreč 374,000 ponudnikov, mesto St .Louis samo pa 63,-000. Tudi v državi Washington se je kupilo več bondov Svobode, kakor je bilo pa prepisano.
Splošna sodba kampanjskih pododborov širom držav je, da bo ljudstvo podpisalo to posojilo v velikih svotah prihodnji petek, na dan Svobode, katerega je predsednik Wilson nalašč za to določil.
Pogreb chileškega poslanika. Washington, D. C., 22. aprila. — Danes se je vršil tukaj državni pogreb pokojnega poslanika republike Chile, Senor Don Santiago Aldunate. Pogreba se je vdeležil preds. Wilson, njegov kabinet, ves diplomatski kor, člani Najvišjega sodišča in zastopniki senatske in kongresne zbornice. Pogreb se je vršil iz katoliške cerkve sv. Matevža; truplo | pokojnega južnoameriškega di-4) Povečanje in preureditev plomata so položili v nekcwg»ol»
-redaiijih
».^v.
xf\ -aatibaaje .UMI*.
Hfefrirr'	- ne* »Mftfo^jre-
jaških novincev.
5) Vsem inozemskim vojakom, ki služijo v ameriški armadi naj se takoj podeli državljanstvo.
Glede novega nabornega razreda od 31—40 leta meni vojni tajnik Baker, da se teh vpokli-caneev ne bo pošiljalo na fronto; za to se bo jemalo pred vsem le vojaške novince iz 1. razreda, ali samce. Starejše registrirance (od; le: "Mi bomo storili svojo dolž-
31_40 leta) bi se imelo na raz- nost, Vi pa storite svojo!" tako
polago le v skrajni, ali nujni sili. j so mi naročili naši vrli vojaki,
boreči se na francoski fronti. To poročilo je poročilo ameriške ar-
-itWtr
peljali na kaki bojni ladji v Chile.
Vojnik tajnik Baker zopet doma.
Washington, D. C. 20. aprila. — Odkar se je vojni tajnik Baker vrnil iz Francije, je držal danes na nekem patrijotičnem shodu svoj prvi govor. Med drugim je rekel tajnik Baker tudi tako-
Žito za Belgijo* Washington, D. C., 22. aprila.
—	Ker preti Belgiji vsled pomanjkanja žita velika lakota, ji bodo poslale Združene države 3 milijone bušljev pšenice, koruze in drugega žita. Nekaj tega žita se bo poslalo tudi francoskim prebivalcem v okupiranem ozemlju Severne Francije.
Vlada je dobila te dni od belgijske pomožne komisije v Bruslju sledečo brzojavko: "Pošljite nam takoj kolikor mogoče veliko žita, ker je nastalo splošno pomanjkanje kruha. Zaloge živeža, ki ga imamo na razpolago, bodo pošle že tekom 20 dni." — Da bo mogoče ustreči nesrečnim Belgijcem, se bo s prevozom živeža v druge zavezniške države za 10 dni prekinilo.
Wilson je proti strogi sabotaini postavi.
Washington, D. C., 22. aprila.
—	Predsednik Wilson se je danes odločno izjavil, da ne odobrava znanega Chamberlainovega zakonskega načrta, na podlagi katerega naj bi se vse kršitve sabo-tažne postave kaznovalo pred vojnim sodiščem. Wilson je glede tega mnenja, da bi bilo tako postopanje podobno ravnanju kakega sovražnika in da je celo protiustavno.
Chamberlainov predlog je več senatorjev priporočalo pri senat nem vojaškem odseku edinole vsled tega, da bi se s tem omejilo in zatrlo nemško propagando v Ameriki. Težko, da bo ta predlog v obče prodrl, ker istega tudi ju-stični department ne odobrava.
Nova nedavno sprejeta špijon-ska in sabotažna postava določa za vohunstvo smrt, za sabotažo pa 20 letno ječo in $10,000 denarne globe.
made na Francoskem vsemu našemu ameriškemu ljudstvu.
Dalje je tajnik Baker omenil, da je Amerika lahko ponosna na svojo izborno armado v Franciji, ki se tako vrlo obnaša. Nemški sili je treba s silo nastopati, čeravno sovražnik vedno čaka, da bi razkosal naše vrste. In naj si bo že ta, ali druga vrsta uničena, vojne še ne bo *konec preje, dokler ne bodo tudi ljudska srca razkosana in dokler ljudstvo samo ne uvidi, koliko gorja povzroča sedanja vojna.
Državna tovarna za soliter. ' St. Louis, Mo., 22. aprila. — Danes se je mudil tukaj neki zastopnik "Air Nitrates" korpora-cije, ki gradi za vlado veliko tovarno za izdelovanje solitra v Muscle Shoals, Ala.; iskal je 500 belih delavcev za to podjedje.
Sedaj je zaposlenih v onem kraju 6000 mož, ki gradijo novo tovarno in hiše za delavce; ko bo vse poslopje dovršeno bo lahko delalo v tej solitrarni do 15,000 ljudi; označena tovarna bo največja te vrste v Združ. državah. Blizu teh tovarn bodo zgradili čez reko Tennessee tudi največji jez na svetu, ki bo služil pri nabavi električne gonilne sile v tovarnah.
Umoril zdravnika in sebe.
San Francisco, Cal., 20. aprila. — Včeraj se je zglasil v pisarni zdravnika Martin Krotoszyner gledališki igralec Frank Freeman, proseč ga za nekaj zdravil. Pri tem je pa potegnil Freeman iz žepa nabasani samokres, ter je zdravnika na mestu ustrelil, ta ko tudi sebe. Policija zatrjuje, da morilec nj bil zadnje dni pri pravi pameti.
Proklamacija "Dneva Svobode." Washington, D. C. 18. aprila.
— Danes je izdal predsednik Wilson na vse ameriško prebivalstvo sledečo uradno proklaj macijo:
"Sovražnik, ki je grdo zlorabil silo organizirane vlade in ki skuša obvladati svet s silo meča, izziva pravice Amerike ter prostost in življenje vseh prostih j narodov sveta. Naši junaki sino-t vi stoje v ognju bitke v obrambo časti in pravic Amerike in prostosti narodov. Da se vzdrži in pomaga našim junaškim zaveznikom v vojni, se ie velikodušen in domoljuben narod pozvalo, naj podpisuje Tretje Posojilo Svobode.
Vsled tega določam jaz, Wood-row Wilson, predsednik Združenih držav, petek 26. aprila 1918 kot Dan Svobode. Na popoldan tega dne prosim narod Združenih držav, naj se zbere v svojih odnosnih zastopstvih ter liberalno nanovič zaobljubi svojo finančno pomoč, da se vzdrži narodno stvar. Patriotične demonstracije naj se vrše v vsakem mestu, trgu in vasi po celi deželi pod splošnim vodstvom zakladniške-ga tajnika ter neposrednim vodstvom komitejev za Liberty posojilo, katere so organizirale zvezne rezervne banke. Naj odziv naroda na Tretje Posojilo Svobode daje z umljivimi besedami izraza sklepu Amerike boriti se za iuijv~*a	pravice. >:-
V	namenu, da se vdeleže slav, ljenj Dneva Svobode, naj se vse uslužbence zvezne vlade po celi deželi, kojih službo se lahko pogreša, oprosti opoldne, v petek, dne 26. aprila.
V	dokaz temu sem stavil podpis ter dal pritisniti pečat Združenih držav.
Izdano v distrikt u Columbia, tega 18. aprila, v 1918 letu našega Gospoda ter sto štiridesetem in drugem neodvisnosti Združenih držav Amerike.
WOODEOW WILSON Od presednika: Robert Lansing, državni tajnik."
Ameriški Slovenci in Slovenke! Prečitajte te krasne besede našega čislanega predsednika Wilsona! Vsled tega ne pozabite na bližajoči se "Dan Svobode." V vseh slovenskih naselbinah, kjer je le mogoče prirejajte ta dan, osobito zvečer patrijotič-ne shode in pokažite javnosti, da gori Vaše srce za našo vlado in za našo novo domovino. Zaeno pa. ta dan marljivo podpisujte in kupujte bonde Svobode kajti na ta način boste tudi dejanski pokazali svoj patrijotizem.
Osobito priporočamo krajevnim društvom K. S. K. J., da naj ta dan zanesljivo kupijo kak bond Svobode, če jim le finančno stanje dovoljuje. Kupite te bonde, ker vam bodo donašali več obresti kakor pa na bankah. Bond Svobode je tako siguren, ^li varen kot čisto zlato, saj jamči zanj vlada Združenih držav, ki je najbogatejša na celem svetu. Vlada Amerike Vas ne prosi s tem kakega darila, temveč posojila, katero Vam bo ob času do centa povrnjeno z lepimi obrestmi.
Kdor iyued ameriških Slovencev ne bo kupil nobenega bonda Svobode, bodemo smatrali takega rojaka za nepatrijota, ki ni vreden, da živi v tej deežli!
Zaeno pa priporočamo vsem našim članom in članicam, da naj ta dan marljivo pristopajo k "Slovenski Narodni Zvezi," o katere velevažnem pomenu in cilju lahko obširno čitate na 4. strani današnjega lista.
ka, ki je začel izhajati dne 6. t. m. v Clevelandu, Ohio. Izdaja ga tiskovna družba "Enakopravnost", na 4 straneh, velikost 7 kolon. List izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov, ter bo zastopal strogo neodvisno stališče med slovenskim delavstvom, držeč se gesla: "Enaki pred ljudmi in postavo."
Naročnina za Cleveland in o-kolico znaša $4.— za druge države pa $3.50 letno. Urednika te-fca novega lista sta: L. N. Tru-ger in J. N. Rogelj. Naslov je: 5806 Superior Ave. Cleveland, Ohio.
Posledice prohibicije v Michi-,	ganu.
Detroit, Mish. 22. aprila. — Ker so pri volitvah meseca novembra 1. 1916 zmagali suhači z veliko večino glasov, bomo že v dobrem tednu čutili posledice tega.
Dne 30. aprila o polnoči bo postala vsa država Michigan suha; ta dan bo zaprlo 3285 gostiln, aii salonov svoja vrata in 62 pivovarnam bo prepovedano kuhati alkoholične pijače. V teh pivovarnah je delalo sedaj 2060 u-ilužbencev, v gostilnah pa 6387; vsi ti delavci bodo po 30. aprilu ob svoj kruh.
Skupna glavnica, naložena v tej industriji je znašala $12,384.-000; delavske plače so pa znašale na mesec $1,073,000.
Potres na - zapadvu
pram vladi. Zaeno je bil tudi obsojen v 4 letni zapor tuk. odvetnik James A. Peterson, bivši re-publ. kandidat za zvezni senat, ker je govoril čez naborne postave.
Naročila za premog.
Ker je nastalo v letošnji zimi večkrat pomanjkanje premoga, je izdal državni administrator za kurivo oklic, da naj stranke že sedaj naročajo premog za prihodnjo zimo, čeravno bodo premog dobile šele čez nekaj tednov, ali mesecev.
Kurilna administracija bo skrbela za to, da se bo premog razvozilo po železnicah tekom poletja, ne pa šele takrat, ko nastopi zima; to bo dosti pripomoglo, da ne nastane zopet velika draginja in pomanjkanje premoga v bodoči zimski sezoni. • Vsakdo, kdor za more, naj se že sedaj preskrbi ž njim, kajti premoga je sedaj v Pennsvlvaniji ter drugih krajih dosti nakopanega; nekatere premogarske družbe ga imajo celo toliko na razpolago, da ira ne morejo spraviti na trg.
Tretji slovenski dnevnik.
"Enakopravnost," tako je ime že tretjega slovenskega dnevni-
Los Angeles, Cal. 21. aprila. — Danes popoldne je bilo čuti močan potres v jtfznih delih Kalifornije in Arizone, osobito okoli San Jacinta in Hemet. Potresni sunki so bili tako močni, da so naredili za $500.000 škode na hišah, po raznih naselbinah. Tukaj v našem mestu je bila vsled potresa ubita tudi ena oseba.
v.
Proč z nemškimi imeni!
Minulo soboto zvečer se je vršil v šolski dvorani cerkve sv. Hed-vige v Chieagu velik patrijotičen shod, katerega se je udeležilo nad 1000 domoljubnih Poljakov našega mesta.
Na tem shodu se je enoglasno odobrilo peticijo lia župana in občinski svet, da naj se premeni vsa nemška imena cest in ulic v 28. vardi, n. pr. Berlin, Rhine, Hamburg, Frankfort, Coblentz in Lu-beck Et. Peticijo bo izročil županu obč. svetnik Adamovski. ,
Zavedni in domoljubni Poljaki pravijo, da jih je sram hoditi tu v svobodni zemlji po ulicah z hun-skimi, ali nemškimi imeni; te ulice tvorijo ime naroda (Nemcev) katerim ni več mar ne človekoljubje, ne demokracija in ne svoboda. V dokaz patrijotizma so zborovalci tega shoda podpisali za $1750.— Liberty bondov.
Državno posojilo farmerjem.
Odkar je vlada Združenih držav uvedla nov sistem državnega posojila farmerjem, se je tega po-služilo že 34,145 farmerjev, ki so dobili $77,927,167 vladnega posojila. Največ tega posojila se je dalo farmerjem v državi N. Dakota in Kansas, nekaj nad 11 milijonov dolarjev.
Rockefellerjev dar. Tekoni lanskega leta se je darovalo iz Rockefellerjevega "Foundation" sklada $11,457,-086 v dobrodelne svrhe. Od te svote je šlo v vojne namene $5,-984.969; ameriški Rdeči križ je dobil $3,500.00, za tekoče leto je pa določeno nadaljnih $1,500.000
Obsojeni socialisti.
Minneapolis, Minn., 19. aprila. — Sodnik Page Morris je obsodil danes znanega Jakob O. Bental-a, bivšega social, guvernerskega kandidata na 5 let ječe zaradi njegovega nelojal-postopanja na-
Cesar Karol je v resnici pisal dotično pismo in sicer v nemščini, nakar je naprosil onega meniha, da naj ga prestavi na francoski jezik. V besedilo je pa baje do-tični menih sam dostavil besedo, da je Francija "opravičena" do Alzaške in Lorenče ; pismo je spovednik avstrijske cesarice osebno nesel preko meje v Švico, odkoder je prišlo bourbonskemu princu v roke.
Černin in Burian. ' Washington, D. C., 22. aprila.—
Glasom semkaj došlega francoskega uradnega poročila bo bivši avstro-ogrski zunanji minister grof Černin v kratkem imenovan poslanikom za Nemčijo in bo odpotoval v Berlin. Za sedaj opravlja zunanje ministrske pasle baron Burian, dokler mu ne bo imenovan naslednik.
Italijani pomagajo zaveznikom. Washington, D. C., 20. aprila.— V s vrh o ojačenja je poslala Italija 200,000 mož pehote zaveznikom na pomoč. Tozadevno vest je danes sporočil italijanski poslanik grof di Cellere. Italijanska pehotna rezerva je že dospela v Francijo ter se bo pridružila desnemu armadnemu krilu. Skupna rezerva zaveznikov na zapadni fronti bo znašala v kratkem času 800,000 mož, kajti tudi Anglija, Francija ter Amerika bodo poslale po 200.000 mož za ojačenje.
Ofeasiva 22emct ~ ustavljena.
Pariz, Francija, 22. aprila. —
Feldmaršal Haig je z uspešno operacijo ustavil Nemce na treh važnih točkah: blizu Alberta, na sommeški fronti ki v Flandriji.
Vsi zadnji poiskusi sovražnika so se izjalovili, prodreti s svojo rezervo naše vrste. Sedaj .se nahaja okrog 1,500.000 mož nemška armada zajeta v obliki trikota pri Hazcnbrouck, Amiens in Noyonu, ki ima samo še za 1 teden
. v .	. živeža na razpolago. V zadnji
O političnem položaju v Avstri- ofenyivi so . bm Ncmei okrog
ji piše socialistični list Arbeiter 4(X) (K)0 mož> kar je nemSko arma_ Zeitung na Dunaju sledeče: Jo do 1ako ^ da nc morc ve5 končani vojni bomo morali place- n • vati Nemčiji ogromne obresti; odplačevati bo tudi treba naš dol^ Turki zavzeli mesto Batum. Franciji in Angliji. Po vojni bomo j Londoil) Anglija, 20. aprila. — potrebovali razne poljedelske: Neko uradno poročilo iz Carigra-stroje , meso, volno, baker i. t. d. da se g]^ da so te dni Turki za-
Inozemske vesti.
Položaj v( Avstriji.
Ženeva, Švica, 20. aprila. — Od raznih stran prihajajo semkaj iz Avstrije poročila, da je postal ondi političen položaj skrajno nevaren. Avstrijski vlada nahaja vedno v večjih stiskah, dasirav-no ji je Nemčija obljubila, da bo ona vzdrževala in skrbela za nadaljevanje ofenzive in končne zmage.
Situacija v Avstro-Ogrski je postala zadnje dne vsled tega tako nevarna, ker se posamezni nartdi dvigajo proti dunajski vladi; n. pr. Čehi in Jugoslovani zahtevajoči svojo posebno, avtonomno i;: neodvisno državo.
iz Amerike, kavo iz Brazilije in različne pridelke iz drugih držav. In kako bomo vse to plačevali? Z zlatom, ker ga nimamo več? Na Nemčijo se ne omemo zanašati, da bi pokrivala naše narodne1 dolgove: bodočnost Avstrije je torej odvisna samo od Amerike, če nam bo hotela po vojni posoditi kaj denarja in delati z nami kup-
v« '	X
C1JO.
Amerike pa nikakor ne smemo in ne moremo do tega prisiliti, kajti Hindenburgove čete ne morejo prekoračiti oceana. Hinden-burgova ofenziva zamore prinesti centralnim državam edinole z lakoto spojen mir."
Značilno cesarsko pismo.
Amsterdam, Holandsko, 20 aprila __ Iz Dunaja prihajajo vesti, da je značilno pismo cesarja Karo-la, pisano bourbonskemu princu Sikstu ponaredil nek menih, spovednik cesarice Zite, kateremu je bilo ono pismo izročeno za prestavo.
Notranji nemiri v Avstriji.
Amsterdam, Holandsko, 20. apr. V raznih večjih mestih Galicije so se pričeli vršiti veliki nemiri. Ljudstvo se dviga zoper vlado in zoper jude. Tako je napadla te dni neka poljska legija judovsko predmestje v Krakovem; pri tem je bilo 21 oseb nevarno ranjenih, ena pa ubita.
Preko Švice se semkaj poroča, da so se Srbi v okupiranem ozemlju spuntali proti Avstrijcem.
vzeli mesto Batum ob Črnem morju, pri tem so cd vedli s sabo 3000 ruskih vojnih jetnikov, in
600 častnikov.
Kruppove tovarne.
Amsterdam, Holandsko, 20. apr. — V znanih in velikih Kruppovih tvornicah municije v mestu Essen na Nemškem je delalo meseca februarja 110,000 uslužbencev; do aprila nameravajo to število delavcev povečati na 126,000. Med temi je zaposlenih tudi 30,000 žensk.
Vojna posojila zaveznikom. , London, Anglija, 22. aprila. —
Minister Bonar Law je naznanil danes v parlamentu, da je posodila Anglija zaveznikom tekoni lanskega leta 505 milijonov funtov šterlingov ($2,454,300,000) Združene države pa $4,617,000.-000.
Francoske in angleške izgube v vojni.
Pariz, Francija, 22. aprila. — V
sedanji vojni znašajo francoske izgube: 1,300,000 mrtvih in pogrešanih, ter 1,500,000 ranjenih ter odvedenih v vojno jetništvo.
Skupne izgube Anglije pa znašajo od avgusta 1914 do avgusta 1917 na zapadni fronti 2,604,961 mož; na iztočni fronti 1,484,550 ali vsega skupaj okrog 4,000,000 mož.
Izgube v sedanji (zadnji) ofenzivi se računa od 300.000 do 500.000 mož.
mh
aprila 1918.
Društvena naznanila in dopisi. 8
Druftvo sv. Jožefa iter. 53, K. S.
k. Jednote, Waukegan, dl^
S tem se naznanja članom našega društva, da se zaključi splošno glasovanje y nedeljo, dne 28. aprila 1918 ob deveti (9.) uri dopoldne. Vsi člani in članice, kateri še niso glasovali, naj se požuri-jo in glasujejo do omenjenega časa. Vsi oni, kateri imajo glasovnice, naj jih pravočasno vrnejo, kajti po 9. uri v nedeljo se ne bo več glasovnic sprejemalo. Vsak je imel dovolj časa za glasovati. Glasovnice se dobe pri društvenem tajniku.
Gg. nadzornike, predsednika in zastopnika prosim ,da se zberejo v nedeljo, 28. aprila 1918 ob 9. uri dopoldne pri društvenem tajniku, kjer bodo glasovnice odprli, prešteli glasove ter podpisali li -stine, da se zamore poročilo o glasovanju pravočasno poslati na glavni urad Jednote.
S sobratskim pozdravom
Matija Ivanetič, tajnik.
Društvo sv. Barbai* št. 97. Mt. Olive, 111.
S tem naznanjam članom našega društva, da se vrši prihodnja redna mesečna seja dne 5. maja t. 1. (prvo nedeljo v maju). U-1 j ud no Vas prosim, da bi se te seje polnoštevilno udeležili.
Ker sem sedaj jaz prevzel tajniško mesto pri našem društvu, bi rad videl in poznal vse člane in članice; pridite torej na prihodnjo sejo zanesljivo.
Dalje Vas prosim, da se v prihodnje obračate v Vseh društvenih zadevah na podpisanega tajnika.
. S sobratskim pozdravom
Anton Mnič, I. tajnik.
P. O. box 723 Mount Olive, 111.
Društvo "Marije Pomagaj" št.
, 119. Rockdale, 111.
Naše društvo je na mesečni seji sklenilo, da bo pristopnina v naše društvo prosta. Ako hoče torej kaka rojakinja (Slovenka) pristopiti v naše društvo se ji nudi sedaj lepa prilika ker trpi društvo pristopninske stroške.
Cenjene mi rojakinje! Nikar se ne sramujte katere ste tukaj rojene — pristopite v slovensko , društvo; nikar se ne sramujte svo jega milega materinega jezika in ne silite v angleška društva. Ne skrivajte se, če vas kdo vpraša kaj da ste! Recite ponosno: "Slovenka sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala!"--
Tukaj v Rockdale nas je lepo število slovenskih družin, pa žal, naše društvo le bolj slabo napreduje, ker se dobi taka članica, da bi lahko kako prijateljico, ali pa svojo hčer pridobila za društvo. In kako nastopa pri tem? Pravi: Saj bom društvo še sama pustila!"
Cenjene članice! Ali se tako gleda za napredek društva? Ako boste tako nasprotovale društvu, bode isto vedno spalo. Sedaj je minulo že 10 let odkar obstoji, pa šteje še vedno enako članic. -
Cenjene sosestre! Ali bi se ne mogla vsaka malo potruditi in pridobiti vsaj eno kandidatinjo? Na ta način bi se naše društvo še za enkrat toliko pomnožilo.
Cenjene rojakinje! Nikar ne odlašajte in ne mislite, da je še čas za pristop k društvu. Mi ne vemo ne ure, ne dneva nesreče. Šele v nesreči človek spozna vrednost društva, ker to je vse naše premoženje tukaj v Ameriki, da smo dobro in zadostno zavarovani proti nesrečam. . .
Ob enem tudi naznanjam, da se je naša sosestra Frančiška Lozar preselila iz Rocdale v Little Falls, N. Y. k svojemu bratu. Sestro Lozar bomo težko pogrešali, ker je bila vedno dobra članica. V slučaju, da se vrne nazaj, jo bomo z veseljem zopet sprejele v našo sredo in v naš krog.
S pozdravom do vsega članstva K. S. K. J.
. Lucija Ribnikar, tajnica.
igre udeležile v polnem številu, ali ^ar največ mogoče. Vsaka naj pripelje s sabo tudi svoje bližnjo prijateljico, kajti igra bo jako za* nimiva.
Ob enem va/bim v imenu našega društva tudi članstvo vseh o-stalih slovenskih društev v Wau-keganu in North Chicagu. Ako nam boste šli sedaj Vi na roke, bomo skušale tudi me Vašo naklonjenost pri drugi priliki povrniti. Zatorej Vas še enkrat prav prijazno vabim vse skupaj, Slovence in Hrvate di bi nas dne 28. apri-I la zvečer posetili v obilnem šte-jvilu. Za dobro postrežbo bo skrbel društveni odbor; igral bo pa Hrvaški tamburaški zbor.
S sobratskim pozdravom Katarina Mauser, tajnica.
mo še za nekaj časa $1. Sedaj i-mate lepč priložnost. Ne odlaiaj* te na jutri, ker ne veste, kje Vas nesreča čaka.A
S sobratskim pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. J.
Milan Plaščar, I. tajnik.
Društvo sv. Ane št. 127. Wauke-i	. .gan, 111.
Cenjene članice:—
Vem, da Vani je ze nekaj znano, da bo imelo naše društvo sv. Ane zabavo, ozlr. igro dne 28. a-prila v Math Slanovi dvorani, na 10. cesti North Chicago. Čisti prebitek te^prireditve je namenjen v prid naše slovenske cerkve Matere Božje v Waukeganu. Zatorej vas uljudno prosim, da bi se te
Društvo sv. Družine št. 136 Willard, Wis.
Članom dr. sv. Družine štev. 136 K. S. K. J. v Willard Wis. se naznanja, da se v bodoče vršijo redne mesečne seje našega društva vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri pred poldne, v šolskem prostoru in ne več popold ne, kakor do sedaj. To velja za dobo poletnega časa, oziroma do kler se drugače ne preuredi. To naznanilo naj blagovolijo člani našega društva vpoštevati in pridite na sejo o pravem času.
Nadalje se je sklenilo na seji našega društva 7. apr. da društvo kupi za 200,00 dolarjev Li berty bondov, da se tako tudi na še društvo pokaže kot lojalno na ši novi domovini. Ker sem že pri Libertey bondih, naj še onienin) da bode naša občina podpisala d( šest tisoč dolarjev za Liberty bon de, tako bode vsak posameznik podpisal od $50 do $300,00 kakor kateri premore. Če se poleg tega vpošteva še naše drušfvo in Willard Cooperative Dairy Co., bode presegalo to svoto, katera je nalo žena na našo občino.
Sobratski pozdrav
Frank Perovšek, tajnik.
Beaver Falls, Pa.
Cenjeno uredništvo:
Danes se prvikrat oglašam našem cenj. listu. Žal, da imam še zdaj poročati žalostno vest < smrti enega izmed naših Članov
Naše društvo sv. Valentina št 145 K. S. K. J. v Beaverfalls> Pa je staro 6 let in 7 mesecev. Te dn nam je umrl prvi član, sobrat Ja kob Brdajs, star 26 let, doma h vasi Hrastovnica pri Sisekm lit Hrvaškem. V starem kraju zapu šča ženo in dvoje nedoraslih o trok, ki ne bodo, Bog ve še ,kak( dolgo vedeli, da počiva njen mož oziroma njih oče že v črni go mili, daleč v tuji zemlji. Pt tej svetovni vojni vihri bo udo va tega rojaka nestrpno pričako vala onega srečnega trenotka, kc bi se imel ljubljeni mož in oče vr niti domov. Morda si žena lajšr skrbi za možem v sedanjem Voj nem času, da je njen ljubi Jako! varen in zdrav tu v novi ameriški domovini? Kako se bo pa revi ca varala, ko bo prejela žalostne vest o moževi smrti!—
Ali ranjki Jakob Berdajs je i-mel tudi tu svojo družino v skrbi in mislih; to je pokazal s tem, da je pristopil k naši K. S. K. J ki bo po vojni dedičem, oziroma njegovim sorodnikom saj nekaj pomagala. — Bog mu daj večni mir in pokoj! Lahka naj mu bc tuja žemljica!
Tukaj v naši okolici je še veliko naših rojakov Slovencev in bratov Hrvatov, ki ne spadajo še k nobenemu društvu. Zdaj so ti videli, kaj je vredno podporno društvo, kajti sprevoda pok. brata Jakob Brdajs se je naše društvo korporativno udeležilo. Sprevod se je vršil iz hiše br. Ig. Kr-klec v hrvaško-slovaško cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer se je brala sv. maša zadušnica; — od tam pa na pokopališče Matere Božje v Beaver Falls, Pa.
Obred je vodil naš hrvaško-slo-vaški g. župnik, ki je držal pri tej priliki jako lep nagovor, bodreč svoje farane v K. S. K. Jed-noto in društvo sv. Valentina; ki je edino slov. katol. podpornp društvo vjceli naši okolici.
.Zatorej cenj. mi rojaki, pristopajte marljivo v naše društvo sv. Valentina št. 145 K. S. K. J. ki plačuje po $6. — tedenske bolniške podpore, K. S. K. Jednota pa po $250—, $500.— ali $1000. — posmrtnine.
Pristopnina v društvo znaša sa-
Lokalne vesli.
—	V nedeljo dne 21. aprila ol 3. uri popoldne je sklical čikaški škof mil. g. A. I. McGavick v dvo rano svoje župnije vse "velike brate" (Big Brothers) od vseh farnih bratovščin Najsvetejšega I-mena. Bratovščino cerkve sv. Šte 'ana so zastopali: Mr. John Kumar St., Mr. Ludvig Košnik, Mr. Jos. Zupančič, Mr. William Launch in Mr. Silvester Darovic. Vseh navzočih bratov je bilo 150. Ko so dicali imena zastopnikov raznih bratovščin in ko je mil. g. škof videl, da je naša slovenska bratov-vščina poslala vseh 5 mož, jo je mil. g. škof prav pohvalno omenil in po škofovi pohvali je našim možem cela dvorana zaploskala. Bilo je več govorov, med katerimi je bil najbolj poučljiv in navdušen govor mil. g. škofa, ki je omenjal tudi, da odkar deluje v Chicagu Bratovščina Najsvetejšega Imena, da je med katoliško moško mladi no 25 procentov manj aretacij.
—	Dne 17. aprila sta v slovenski cerkvi sv. Štefana v Chicagu praznovala srebrno poroko rojak Martin Vervišar in Ana, roj. Trah-ta vpričo svojih šesterih otrok. Veliki oltar je bil za to slavlje primerno okinčan. Potem ko je č. g. župnik nagovoril slavljenca in jima čestital in opozoril vse otroke na važnost 4. božje zapovedi, je cela družina med sv. mašo prijela sveto obhajilo. Mr. Martin Vervišar je član društva sv. Jurija, št. 960 C. O. F., r^dom Metličan in živi s svojo ženo, redom Čehinjo na 2341 N. Mayor ave. Lepo je in posnemanja vredno, da v času, 'ko je po Ameriki toliko nezadovoljnih zakonov in toliko razvodov (divorces), dva zakonska ob 25-letniei znova ponovita medsebojno ljubezen in zvestobo mladim v lep /gled. Slavijencema kličemo: Na mnogo let in Bog naj Vas ohrani zdrave in čvrste do zlate porode!
—	Ugledna družina Louis Dul-ler-jeva je te dni kupila veliko a-meriško in takozvano "Service" zastavo ter obe podarila naši slovenski cerkvi v spomin na pokojnega sina Matevža, ki je umrl dne 5. t. m. v vojaški službi. Te zastave nam bodo gotovo v najlepši in trajen spomin na prvega in najmlajšega slovenskega ameriškega junaka, ki je bil rojen in pokopan v Chicagu.
—	Minulo soboto in v nedeljo zvečer je vprizorilo naše vrlo žensko podp. društvo "Marija Pomagaj" št. 78 K. S. K. J. zelo zanimivo narodno igro "Junaške Blej-ke".
Prvi večer je bil obisk vsled slabega deževnega vremena bol pičel; bila je pa naša cerkvena dvorana natlačeno polna pri drugi predstavi, minulo nedeljo zvečer.
Igralke, večinoma članice tega društva so se vadile igre samo dva tedna. Kar ne moremo se načuditi, da so navzlic temu tako izborno nastopile in povoljno rešile svoje uloge. Igra "Junaške Blejke" je zelo zanimiva, posneta izza fran coske okupacije na Slovenskem; kdor jo je videl, se je o njih pohvalno izrazil.
Vsa čast in priznanje dr. "Mar. Pomagaj", da je nam priredilo zopet dva večera, polna duševnega užitka. Priznanje pri tem gre pa tudi našemu znanemu in vrlemu prijatelju slovenske Talije, g. Fr. Mravlja, ki je imel vodstvo te i-gie v rokah.
Dne 4. in 5. maja bomo pa prvič videli v naši cerkveni dvorani znano Meškotovo dramo "Mati", na katero že danes opozarjamo vse prijatelje dramatike iz Chica-ga in okolice. To igro priredi dr. sv. Štefana.
Pogreb t Math Duller ja.
Naša chikaška naselbina še ne pomni tako lepega in veličastnega pogreba, kakoršnega je imel dne 17. t. m. mladi vojak Matevž Duller, sin znane družine Louis Duller ja, stanujoč na 1856 W. 23 Str. o kojega smrti smo bolj obširno poročali v zadnji številki.
Ko je ležalo dne 15. 16. in 17. truplo pokojnika na mrtvaškem odru na domu njegovih starišev se je trlo osobito ob večerih na
stotine ljudstva, bodisi že domačega, ali ameriškega, ki so izkazovali na ta način zadnjo čast vrlemu ameriškemu slovenskemu mladeniču, padlemu v vojaški službi dne 5. t. m. Krasna krsta, katero je dala vlada, je bila pokrita z veliko ameriško zvezdnato zastavo v znamenje, da leži v tej krsti junak, ki je padel za domovino. Žal, da ni bilo mogoče videti trupla pokojnika, kajti krsta je morala biti vsled odredbe pogrebnika zaprta, ker je pokojnik že pred 12 dnevi umrl.
Mrtvaška soba, kjer je ležal pokojnik je bila podobna pravemu cvetljičnaku, kajti število vencev in večjih Šopkov rož je znašak) nekaj na 50. Nemogoče je tu označiti imena vseh darovalcev rož; omenimo naj le, da je stal tik sredi krste tudi krasen venec v podobi sidra, katerega je daroval svojemu pokojnemu članu Mladinski oddelek K. S .K J. Napis na tem vencu se je glasil sledeče: "Zadnji pozdrav svojemu vrlemu sobratu! Mladinski oddelek K. S. K. J." Krasen je bil tudi venec v podobi čoln^ darovan od slovenskih otrok, spadajočih v naš Mladinski oddelek pri chikaških društvih.
Pogreb je bil določen na deseto uro dne 17. t. m. Žal, da je ravno isto dopoldne silno deževalo, a vsejedno se je pogreba udeležilo mnogobrojno občinstva. Zastopana so bila društva :sv. Štefana št. 1., dr. sv. Alojzija št. 47, dr. Mar. Pomagaj, št. 78 K. S. K. J. Moško dr. Reda Katoliških Borštnarjev; žensko dr. Reda Katol. Borštnaric, Mlad. podp. dr. "Danica;" Slov. postaja M. W. of A. ženska slov. postaja dr. Royal Neighbors, in Stavb, in pos. dr. Slovenski Dom."
V imenu K. S. K. J. so se pogreba udeležili, sledeči gl. uradniki iz Chicaga: nadz. Martin Nemanich, porotni odbornik Anton Gregorieh, pooblaščenec Ralph Kompare in urednik "Glasila K. S. K. Jednote." V sporedu od hiše žalosti do slovenske cerkve je bila skupina slovenskih otrok in slovenskih mladenk, ki so nosile vence in rože. Častno f-Važo ob mrliškem vozu je tvoril oddelek mornar-jev-vojakov došlih iz Naval Sta t ion postaje blizu Chicaga.
Točno ob 10. uri je bila naša cerkev natlačena pogrebcev ki so se udeležili slovesne pete črne sv. mase zadušniee, katero je daroval Rev. A. Sojar, ob asistenci Rev. J. Plevnik-a in Rev. M. Krashevec.
Nagrobni govor, ki ga je imel župnik Rev. A. Sojar pri pogrebu t Matevža Dullerja, je bil nekako sledeči:
"Spoštovana družina Duller in sorodniki, dragi poslušalci!
Vsakdo lahko razume, kako je pretresla vest stariše, ko so dobili brzojavko, da je njih sin umrl v vojaški službi. Vsakdo lahko razume, kako so zaplakali vsi: oče, mati, bratje in sestre, ko so dobili žalostno poročilo, da ljubljenega sina in brata Matevža ne bo več nazaj, ker je padel za domovino; sedaj leži tukaj pred nami v krsti.
Vsaka ločitev -med sorodniki in prijatelji je težka; najtežja in najhujša je pa ločitev pri pogrebu. — Ker je to prvi slučaj smrti pri Dullerjevi družini, je vsled tega ta slučaj tako žalosten in tako težko prenesljiv. Jaz Vama izražam torej na tem mestu v imenu cele naše fare globoko sožalje nad izgubo Vajunega ljubljenega sina Matevža. Zaeno pa tudi izjavljam, da je družina Duller lahko ponosna na svojega umrlega sina — junaka. Ker je umrl kot žrtev svojega poklica, je vreden vse časti in spoštovanja.
Vzemimo si za zgled, da je podoben vojak ognjegascu, ki gre na pot, da bi rešil imetje in življenje pri kakem požaru; pri tem pa postane žrtev svojega poklica; gotovo je tak ongnjegasec vreden vse časti in spoštovanja. Enako je tudi v vojaškemu stanu.
Kaj naj pa še rečem o 15. letnem mladeniču, ki se poda prostovoljno k vojakom. Ali ne gleda vojak neprestani nevarnosti in smrti v obraz? In tako žrtev vojaškega poklica imamo danes tu pred nami. Takemu mlademu junaku vse spoštovanje in čast posebno, ker je bil naš rojak!
To čast in spoštovanje ste mu danes cenjeni farani danes javno pokazali, ker tako veličastnega pogreba še ni imela naša fara in ne naša slovenska naselbina. Prišli so danes semkaj -vsi oni, ki vedo, kaj je smrt vojaka.
Naš mladi Matevž je dobro vedel kam gre. iiavedal se je, da bo morda potopljen v morje, ali da bo ubit o4 kroglje. * . Ni se pa ustrašil tega; pridružil se je številnim branilcem naie domovine in daleč, tamkaj v Mehiki ga je zadela smrt. Pri tem pa izražam cenjeni DulleVjevi družini še enkrat čestitke, ker Vaš sin je umrl junaške smrti v najbolj pravični vojski.
Zgodovina nam kaže, da so se vršile razne vojske že od pamti-veka. Te vojske delimo lahko v verske, domoljubne in sVobodne. Jlakabejska mati je dala vseh svojih 7 sinov za vero in konečno je umrla tudi sama junaške smrti.
V srednjem veku so se borili Slovenci v boju zoper Turka. Tedaj je tekla kri v potokih v ver skih vojskah za krščansko pravi co. Domoljubne vojske so se vršile že v starem veku. Domoljubne špartanske matere so z veseljem pošiljale svoje sinove v vojsko za rešitev domovine . . .
Kdo ne pozna zgodovine junaške francoske deklice blažene Jo-vane d'Are? Kot hči kmetskih starišev je šla z banderom Matere Božje v vojno. Branila je domovino ter stala na čelu cele francoske armade. S tem je rešila francosko zemljo, ali svojo domovino. Ime te junaške deklice bo za vedno zapisano z zlatimi črkami v svetovni zgodovini, osobito pa v zgodovini Francije. — Vse te vojske pa presega današnja svetovna vojska, ki je najbolj pravična.. Sedanja vojska se bije za osvobojenje narodov, za politične pravice in za dosego bratstva med svetovnimi na rodi.
Mi Slovenci v starem kraju nismo še nikdar uživali popolne narodne prostosti, vsled tega tudi nismo živeli v pravem bratstvu. Nemci so nas zatirali od vseh strani. Koliko smo se morali bojevati za boren košček kruha in za drobtinico politične pravice. Enako so trpeli in še trpijo v Avstriji tudi drugi slovanski narodi, katere bi rada dunajska vlada s silo zatrla. — Ko se je vnel požar sedanje evropske vojske, katero je zane tila ohola Nemčija, je vse gledalo na II. Napoleona, kajzerja, "ki si hoče podjarmiti ves svet. Tako delajo NfemCi še dandanes ,ali že 4 leta. Nemški cesar pravi: "Bog in jaz, drugega se ne bojim in druzega ne poznani." V tej strašni pravični vojski teče še sedaj kri v potokih; val nemškega morja je preplavil že celo Evropo; pri tem je bila prizadeta tudi Amerika. — Nemci so potopili našo "Lusitanijo" brez vzroka, kršili so naše narodne pravice in našo svobodo. Vlada Združenih držav je nekaj časa gledala početje Nemcev; posvarila jih je prvič, drugič in tretjič. Vsem tem svarilom so se pa ošabni Nemci rogali in posmehovali rekoč: Lahko vas staremo z našimi podmorskimi čolni. Ko je naš ljubljeni in čislani predsednik WTilson uvidel napuh Nemcev, je rekel: Dovolj jetega! — Stopimo na noge! Priskočimo zaveznikom na pomoč, ki se borijo za svetovno demokracijo za enake pravice narodov in do-
sego svetovnega bratstva! Predsednik Wilson želi, da bi tudi evropski narodi uživali take pravice, kot narodi v( Ameriki; ker določa ustava za vse enake pravice. Tukaj v Ameriki gradimo n. pr. lahko v vsaki naselbini svoje slovenske šole. Pa poskusite postaviti slovensko šolo kje na Koroškem ali na Ogrskem! Vlada ne bo tega dovolila. V Avstriji so bili že od nekdaj razni narodi teptani od Nemcev; želeli so svobedo in enakopravnost, a je niso dosegli.
Ta vojna se bije dandanes zato, da bi zavladal duh svobode med vsemi svetovnimi narodi v slogi in bratstvu. Tu v našem mestu živi n. pr. v enem bloku po 10 razlie-
je imel 10 otrok, vsi tu rojeni. Oče je občeval s svojimi domačimi, či-tal liste, kaj se sedaj vrši v Evropi. — V srcu mladega Matevža je rojilo vse to; mislil si je: Če« uživam jaz tukaj svobodo, Čemu bi iste tudi me uživali drugi v Evropi. Tudi jaz bom priskočil svoji ogroženi domovini na pomoč; tudi jaz hočem nekaj pripomoči naši mogočni republiki v borbi za svetovno demokracijo. In res! Najmlajši sin ameriške slovenske družine — v največji pravični vojni je stopil v vojaško službo največje republike, da bi ji pripomogel do zmage. Nesreča je pa hotela, da je našel smrt prezgodaj in se ne bo mogel veseliti naše zmage. Našel je smrt, kot jo najde mnogo takih, ki imajo tako srce za ta namen.
Čestitam še enkrat nad vse pa-trijotični družini Dullerjevi, da so iz spoštovanja do naše mogočne zvezdnate zastave vzgojili tako vrlega sina junaka; tega junaka so našli v svojem najmlajšem sinu. Zastava, za katero se je ta mladi junak hotel boriti, krije danes njegovo krsto; podarila Vam jo je v spomin sama vlada Združenih držav. Kako ste lahko ponosni na to! Ponosem sem jaz, vsa naša naselbina in ves naš ameriški slovenski narod! Ime tega. našega mladeniča bo pa zapisano tudi na najvišjem mestu v analih ameriških junakov. .
Ne plakajte torej dragi oče, mati, bratje in sestre pokojnika! Dadimo ponosni nanj, ker je iz ljubezni do naše domovine umrl. Ta je naš ponos, naša čast in slava!
K sklepu naj še omenim, da je bil pokojni Matevž Duller katoliški mladenič; rojen in vzgojen blizu naše cerkve. Krstil ga je duhovnik, ki je danes tudi tukaj navzoč. Priporočam ga vsem v molitev in blag spomin. Spominjajte se večkrat vsi tega slovenskega ameriškega vojaka — junaka. — Smrt je slehernemu izmed nas določena; smrt ni nič nenavadnega, ker pobere deteta, moža* ali starčka. Molimo torej večkrat za dušo našega pokojnika, da naj mu Večni Sodnik odpusti vse mladostne napake in slabosti in naj mu podeli večni mir! Molimo in prosimo pa tudi Boga, da bi se enlcrat vsi skupaj našfi nad zvezdami in uživali večni mir v svetih nebesih. — Amen."
Temu je sledil krasen govor, katerega je držal Rev. Conway župnik irske cerkve sv. Pija na Ashland Ave.
Ko se je jel sprevod pomikati iz cerkve, so cerkveni pevci na koru zapeli znano žalostinko "Blagor mu!" pokojniku v zadnji pozdrav.
Sprevod pogrebcev od cerkve do "Resurrection" pokopališča na Summitt je štel 25 avtomobi-
Ko so položili rakev pokojnika v jamo, so stali vsi vojaki ob grobu ter so oddali tri strele svojemu junaškemu tovarišu v" zadnji pozdrav, med tem ko se je čulo milo doneče glasove trobente tudi pokojniku v zadnji pozdrav.—
Tafto smo položili truplo prve* ga in najmlajšega slovenskega ameriškega vojaka-junaka k večnemu počitkuA kojemu naj bo o-hranjen trajen in časten spomin!
PQZOR SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGU!
N Ker se bo obhajal prihodnji petek, dne 26. t. m. po celi širni Ameriki dan "Svobode," katerega je določil predsednik Wilson, bi bilo prav in umestno, da proslavimo ta dan tudi mi chi-kaški Slovenci na * primeren in patrijotičen način.
V to svrho Vas uljudno vabi Slovenski "Liberty Loan" odsek na velik
nih narodnosti; vsi se spoštujemo PATRIJOTIČEN SHOD, kot sosedje in vsi smo enaki pred ki se vrši v petek zvečer, dne 26.
postavo. V Evropi pa hoče nemški val vse potopiti in spraviti v žrelo pangermanskega tiranstva. Nastop predsednika Wilsona je bil torej popolnoma pravičen !n na mestu, kajti on želi, da naj zavlada enkrat za vselej mir med vsemi svetovnimi narodi. Za to idejo se borijo danes naši ameriški fantje; zbirajo se od tu poljske, češke in jugoslovanske legije hiteče svojim zatiranim bratom venkaj na pomoč in osvoboditev.
Tega. duha in te ideje se je na-vzel tudi naš sedaj pokojni mladenič Matevž Duller, najmlajši sin družine, koje oče je že nad 30 let v Ameriki, ameriški dVžavljan, ki
aprila v dvorani slovenske cerkve sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in W. 22. PI. Pridite ta večer v obilnem številu, da poka-žete lojalnost do Amerike, ki je sedaj naša domovina in ki se bori za svetovno demokracijo.
Na vsporedu bodo različni patri j otični govori, petje ameriške narodne himne v slovenščini, deklamacija, in godba našega Slovenskega mladeniškega orkestra. — Vstopnina prosta. Pri tej priliki se bo tudi podpisovalo bonde Svobode in dajalo potrebna navodila o tej ^plevač-ni domoljubni akciji. Torej vsi na krov!	Sklicatelji.
Častni
chicaikih slovencev in slovenk, ki 80 mimaali in kumu bonds svobode.
Gdč. Agnes Media $2800 OC SL Ml. S P. dr. "Danica" 500.00 John Kral	5(KJ 0C
Karol Boncfca	. 300.00
Dr. sv. Štefana, št. 1 KSKJ. 200.00 Dr. Mar. Pom., št. 78 KSKJ. 200.00 Dr. sv. Alojzija, 47 KSKJ. 50.00 Stavb, in Pos. dr. SI. Dom 200100 SI. postaja Woodmen of A. 100.00 Dr. sv. Jurija, št. 960 COP. 100.00
kupila te bonde po tovarnah, ali pri svojih delodajalcih. Skušali pa bomo poizvedeti na pristojnih mestih koliko znaša skupna svota tako kupljenih bondov.
Naše iskrena želja je, da naj bi krasila vsako slovensko hišo tu > Chicagu (tako tudi širom Ameri ke) mala unadna zastavica bondoA Svobode, in da bi nosil tudi sleher ni ameriški Slovenec in Slovenkr na 3vojih prsih ličen gumb (znak; v dokaz, da je kupil bond Svobo de.
50.00
600.00
550.00
300.00 50.00 300.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 , 50.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 * 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 350.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 100.00 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 250.00 100.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 100.00 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00

Bodi svoje sreče kovač!
Nttlff u vf«Msi]e iMK*. - Spisal lev. J«rt| Trtik.
Dr. sv. Neže WCOF. Slovenske slamnikarice
tvrdke Eiger Slovenske slamnikarice
tvrdke Lappman Slovenske slamnikarice
tvrdke Chinequey Silv. Darovec
t vrdke Bolofsky ^ Justin Pavlin Joseph Arch Antonija Omerza Fran'k Omerza Josip Žagar Anton Retel Ivan Čemažar Frank Umek gdč. Zora Janeš gdč. Marija Bratina Gido Salmič Frank Grill Anton Wenzel Leopold Bradach John Jurečič Martin Koščak Anton Malesičh John Wukshinich Lovrenc Veber Math Klemencich Andrej Ogrin John Kramarich Rev. A. Sojar Math Kremesec Martin Neman ich Anton Šinkovec Frank Banich Rosie Banich Caroline Bicek John J. Bicek Albert Bartush Wm. B. Laurich Frank Balanč Joseph Prah gdč. Jennie Slabe gdč. Ana Čeplak ♦john Težak star. John Težak ml. Joseph Kitz Louis Pogačar Frank Muha J. Muha
gdč. Mary Merlak Adolf Mišja L. Kovačič John Verbiščar Louis Darovec Sil. Darovec J. Rupar Fr. Bedenk Louts Retel M. Tornše J. Zupančič J. Žitnik F. Katič Fr. Vidmar Družina Louis Duller Josip Klemenčič Gdč. Mar Koščak Valentin Meršol Frank Garbajs John Horzen Joseph Stebley Eliza Lotrich Mary Heinrichar Math Klemen John Zajc Frank Kozjek Gdč. Albina Kozjek Louis Wmtar Frank Augustin Rajmund Maraz Ivan Zupan Louis Zupan Mihael Zupan Gdč. Jennie Zupan Štefan Zakojč *Joe Perko Ignac Perko John Volkar Gdč. Albina Volkar Gdč. Ema Volkar Jakob Vider John Bedenčič Ivan Bevčič Karol Tumpej Ivan Tomše John Kučič ' ^ , iapr*	. t • -T:
" Skupaj	$12,200.00
Živeli domoljubni rojaki in rojakinje, ker so izkazali (e) na ta način svojo patrijotiČno dolžnost!
Za podpisovanje in nakup bon dov Svobode pridno agitira in de luje v našem mestu slovenski kom-panijski odsek, brojeČ 2 Oodborni-kov.
Gornji seznam kupcev bondov Svobode pa ni popolen, kajti ve čina naših rojakov je podpisala m
PRVI NAŠ RANJENEC FRANCOSKEM.
NA
V š(evilki 11 smo prinesli obširno vest, da je bil prvi naš član vojak sredi meseca marca t. 1. ra njen na Francoskem; to je bil so brat Josip Petrovčič, član dr. sv.
Sobr. Josip Petrovčič, čl. dr. št. 143.
Janeza Krstnika št. 143 iz Jolie-ta, 111. star okrog 22 let.
Tedaj smo obljubili tudi obelodaniti njegovo sliko, kakor hitro jo dobimo.
Njegova mati, Marija Petrovič stanujoča na 541 Marble Str. Jo-liet, 111. je imela na razpolago e-dino majhno sliko svojega vrlega sina Josipa in jo je nam dala na razpolago. Žal, da ni naša povečana slika lepše izpadla, to pa radi tega ne, ker ni izvirna slika čista.
SLOVENEC PRI VOJAŠKI GODBI.
Na tem mestu prinašamo sliko rojaka Frank J. Hren-a, ki se je pred 6 meseci prostovoljno prijavil k vojaški (mornarični) godbi (Naval Band) v Minneapolis, Minn.
Mr. Hren je sin enega izmed najstarejših slovenskih naseljencev naše chikaške naselbine, rojaka Frank Hren-a, ustanovnika dr. sv. Štefana in 24-letnega člana naše K. S. K. J. Rojak Fr. J. Hren je bil rojen v Toplicah na Dolenjskem pred 34 leti in je prišel v Ameriko s svojimi stariši komaj 2 let star, ali 1. 1885. Nekaj let je bil tudi član dr. sv. Štefana št. 1.
Slov. vojaški godbenik Frank J. Hren.
Mr. Frank Hren se je oprijel godbe že kot 15 leten deček in se je v raznih inštrumentih tekom svoje 19 letne službe kot godbenik mojstrsko izvežbal.
Sodeloval je pri neki godbi Kanadi 7 let, pri nekem orkestru v Minneapolis, Minn, pa 9 let; prepotoval je kot godbenik tudi vsa znana in večja mesta naše republike.
Sedaj, ko je poklical stric Sam številno svojih vrlih fantov poc orožje, se je rojak Frank J. Hren prostovoljno prijavil k mornarični godbi in je pokazal s tem, kako ljubi svojo novo domovino. Čast takemu rojaku!
AH ste že podpisali Liberty bond? ,
(Nadaljevanje.)
Ko ga je nekoč nek hudobnež v obraz zasmehoval, je ohranil svo-jb mirno krotkost in ni zinil niti besedice. Vprašali so ga, čemu 51oveka»ni pokaral. Sv. Frančišek pa je odgovoril pomenljive besede: "Zapazil sem, da mi je jelo v srcu kipeti. A že davno sem obljubil ljubemu Bogu, da ne bom govoril besedice, kadarkoli bom čutil razburjenost svojega srca; zakaj najboljše sredstvo, katero p znam zoper izkušnjavo k jezi in ftevolji, je popolno molčanje in vzdihljej k Bogu za milost in za razžaljivca. Četudi le malo govorimo, vedno se vsili v besede tudi naše »amoljubje in dogodijo se reči, kater^ nas morejo 24 ur dolgo napolnjevati z grenkostjo. Če pa ne zinemo besedice in molilno eno češčena si Marija, tako preide Vihar, jeza in nevolja sta premagani, in v srcu se rodi čisto, trajno veselje."
Meseca septembra leta 1570 je popotoval sv. Karol Boromejski, nadškof v Milanu, na Švicarsko, fovsod so kaftinala slovesno sprejeli. V mestu Švic prenoči v gostilni "Trije kralji", katera še dandanes stoji. Pozno na večer se nekateri fantje skregajo in nastane tepež. Ropot prebudi sv. Karol a in on gre v hišo ter opominja razsajalce, naj mirujejo. Vsi padejo pred njega in ga prosijo odpuščanja. A svetnik odgovori: "Boga prosite odpuščanja, njega ste žalili." pristavi pa smehljaje se: "Kadarkoli bom ssvečer v Milanu molil, hočem pristaviti molitvi tudi prošnjo: Gospod, usmili se mladih vročih glav tam za gorami."
Takih vročih glav ne manjka nikjer. Povsod pa velja zoper take vroče glave isto zdravilo, premagati jezo: Moli in molči!
Če se oglasi jeza in se vzbuja mržnja v tvojem srcu, potem moli nekoliko in molči; ne govori, ne delaj, ne piši ničesar v razburje-riosti! To te bo varovalo nesreče in greha; v tvojem srcu bo vladal mi rin veselje, mir srca pa naj -bolj ohrani človeku zdravje. A. M. Slomšek pravi: "Potrpežljivost rožice sadj, jeza pa trnje." Cako krasno, divno poje o tem srčnem miru naš S. Gregorčič!
Le v jasnem valovji pokojnega srca Prekrasno nebo vesoljno ae zrca, In zrca ae v njem nešteti cvet, K ž njim življenja breg odet. O, blažen, ki dajo mu dobra nebesa, Da mirno mu teče valovje srca, Da prsi vihar mu sovražni ne stresa, On ljubljenec pač je neba! A komur ta sreča ni dana od zgori, On trpi možato, junaško ae bori.
Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli!
Neko strašno hrepenenje, vrvenje in drvenje po časni sreči in uživanju opazujemo dandanes povsod; mnogi ne pridejo do miru, še manj pa najdejo to, po čemur tako hrepenijo.
Razen tega, da manjka resničnega prepričanja, da človek ni za časno "uživanje, torej časno ne more Zadovoljiti svojega srca, je navadno kriv in napačen tudi način in pot, po katerem se išče časna sreča. Mnogi hočejo biti svoje sreče kovači, a skujejo si le ne srečo.
Koliko je časna sreča odvisna od nas sapiih in naše pameti, o tem smo povedali mnogokaj, kar na jbi nam služilo za podlago.
Ali tudi največja previdnost in skrb nas ne moreta vedno in povsod varovati bolezni in drugih nezgod. Pred vsem je treba, da se oklenemo našega nebeškega Očeta; ta nam more tudi hudo v dobro obrniti. Slomšek pravi po narodnem pregovoru: "Ako Bog ne pomaga, si zastonj zdravnik glavo beli in lekarnar rane celi." Od Boga je konečno odvisna kakor večna tudi časna sreča, ker na vekomaj ostanejo resnične bese -de modrega Siraha (3, 20): "Bog deli zdravje, življenje in blagoslov."
Tjakaj gori se ozrimo,
Kjer svetov ne zmer' oko;
Jarma žulje pretrpimo,
Tam verije se razspo.
D) BOJ SE NAJHUJŠEGA SOVRAŽNIKA — PIJANČEVANJA!
Z bridkostjo so srce mi napolnile Skeleče misli. Dr. F. Prešeren
V luči sv. križa hočemo razmo-trivati o rani, katera napolnjuje s tisočerim gorjem srca posamez-
nih, družine in celo veliko javno življenje. Menimo uživanje ljudi, ono bretmerno, nemirno in ne-ukroteno hlepenje in drvenje po veselicah in čutni slasti, katero uničuje in greni duše ter napol-nuje hiše s pomanjkanjem in bridkostjo." Tako piše nek škof v svojem pastirskem listu o onem našem sovražniku, katerega si hočemo tudi mi natančneje ogledati.
Nepopolno bi bilo naše delo, ko bi ne pokazali onega sovražnika, ki v današnjih dneh največkrat uničuje časno srečo in postane pri mnogih grozna rana, iz katere izkrvave njih duševne in telesne moči. Marsikaj smo že povedali o tem sovražniku, o pijančevanju in zloraba opojnih pijač je na potu do sreče tako strašen nasprotnik, da si ga moramo še v posebnem oddelku natančneje pogledati.
Človek ima razum in je tako kralj vsega stvarjenja. Pamet ga mora voditi ter ga varovati pred strastjo. On ne sme postati suženj svojih strasti, temveč si jih mora podjarmiti. Razum mu pove, česar se mora izogibati, kaj mu je škodjiivo za srečo, zdravje, blagostanje in duševne. moči, po katerih se razločuje od živali. Pod ži--val pa ga rifvno spravi strast, ki Uajbolj nasprotuje njegovemu razumu, to je pijančevanje.
I. Kaj je pijanost in pijančevanje?
Pijančevanje je oni nizki, sramotni stan, v katerem zabrede človek, ako se po neizmerno zaužitih opojnih pijačah oropa naj-žlahtnejšega in najdragocenejšega zaklada, katerega ima, namreč svojega razuma. Stari pisatelj Se-neka že pravi: "Pijanost je prostovoljna norost." To je stan, v katerem se hudič naravnost s človekom igra, da, v katerem ga kaže kot hudiča v človeški podobi, kateri se studi vsakemu poštenjaku in je zopern celi človeški družbi.
Ta strast, ki je za človeka tako poniževalna in bolj pustoši kot kuga, si je žal pridobila tudi med našim slovenskim narodom ne-, kako domovinsko pravico in je grozno razširjena. "Alkoholizem je precej mlado gorje, komaj 50 na mnogim krajih komaj 25 let staro. Ali v tem kratkem času je grozno zadelo človeško družbo, tako strašno, da vpije v nebo. Zato se morajo oni, kaaterim se raz-drapana družba usmili in ki vidijo bedo sedanjega časa, prizadevati, da pomagajo z besedo in — dejanjem." Te besede znanega učenjaka Alb. M. Weiss-a veljajo tudi vsem slovenskim rodoljubom, naj bi se usmili svojega ljubljenega naroda.
Gorje, katero izvira iz pijančevanja, se premalo upošteva; vedno bolj oklepa z železnimi svojimi rokami cele sloje in nevarnost postaja od dne do dne hujša. Ako nočemo svojega pogina, mora biti naš odpor zoper to strast vsestransk, resen in odločen; boj se mora početi na celi črti in sodelovati morajo posamezniki kakor tudi cela družba.
Kako zaslužno je delo onih, kateri svetijo drugim z vzgledom popolne vzdržnosti in čednost ne zmernosti, ter se prizadevajo nevedne o tej grozni strasti podučiti, o tem piše znani pisatelj Al-
banStolz:	,
(Dalje prihodnjič.)
Deset zapovedi za za-
1) Več misli in manj govori, da ti mož ne bo očital Dolgi lasje kratka pamet!
Listnica uredništva.
Ana L. Cleveland, Ohio. — Ker
niste označila v svojem pismu natančnega naslova (stanovanja), Vam odgovarjamo tem potom.^
Protestov od posameznih članic kakega društva, osobito se od društva, ki ne spada v našo Jednoto ne smemo in ne moremo priobčevati. Naj sestavi protest ono Vaše društvo, ter ga odpošlje listu "A. M." kjer je neka oseba baje napadla Vašega g. župnika.
Deklica," ki ima dosti znanja v fantovskih krogih, ni priljubljena med dekliškim spolom. •
Poštenost je najlepši in najboljši ' način življenja; nekateri pa v tem pogledu postavljajo zmernost na prvo mesto; mi pa trdimo, da je poštenost mati zmernosti.
2.)	Skrbi več 2a snago v hiši in za snago otrok kot za lepoto svojega obra-za!
3.)	Nikdar ne opravljaj svojega moža — druge žene sicer to rade poslušajo, a ko odideš, se smejejo vama obema, in raznašajo okrog!
4.)	Vzgajaj z vzgledom in poukom svoje otroke tako, da bodo sosede lahko rekle: Ti otroci so pa res pridni!
5.)	N* kradi svojega moža: ne po dnevu z nepotrebnim zapravljanjem, ne po noči, ko mož spi!
6.)	Nikdar naj ti ne bo žal, da si vzela svojega moža! Kar si izbrala, to imaš! Zapodi vsakega iz hiše, kdor bi delal razpor med teboj in tvojim možem! "
7.)	Ne pobijaj, ne pretepaj, ne preklinjaj svojih otrok! To nič ne pomaga. Modro jih kaznuj in moli zanje! Otrok je otrok.
8.)	Nikar ne laži — laž ima kratke noge. Tako žen(4 ki možu vselej in vse po pravici pove, bo mož spoštoval in ljubil kot najdražje bitje na7svetu!
9.)	Ne bodi ljubosumen brez do kazov, ker ljubosumnost je kača, ki zastruplja srečo zakonskega življenje.
10.) Dobro in okusno kuhaj, ker dobra in okusna jedila velikokrat potolažijo nevoljo ali jezo lačnega moža — delavca!
Opomba uredništva: Tudi te zapovedi za zakonske žene so težke, kakor so bile težke zapovedi za zakonske može, priobčene v zadnji številki.
Nauk: Vsak naj stori svoje po £voji najboljši moči in lepše se [boste razumeli: možje in žene. |(Prihodnjič pa 10 zapovedi za Kante.)
ZAHVALA.
Podpisani se v imenu članov in članic društva sv. Jožefa* št, 110 KSKJ. Barberton, Ohio., najsrčnejše zahvaljujem Rev. Fran-eis J. Ažbe-tu, duhovnemu vodji K. S. K. J. za njegovo požrtvovalnost, katero nam je izkazal v o-bilni meri, ko se je mudil v naši naselbini. Ni mu bilo težko priti iz daljnega Waukegana, samo da je dal priložnost opraviti članom, kakor tudi ostalim Slovencem velikonočno dolžnost. Še -enkrat! Najlepša hvala požrtvovalnemu gospodu in mu vsi skupaj želimo, da bi mu ljubi Bog v obilici poplačal njegov trud.
Josip Lekšan, tajnik. Barberton, Ohio, 19 apr. 1918.
Podpisovanje za Liberty bonde traja do 4. maja. Ali ste že kakega podpisali?
Ko naju je zadela te dni bridka in nepopisna pre-skušnja, da sva izgubila ljubljenega sina
MATTHEW-A, ki je umrl dne 5. t. m. v vojaški službi v Tampico, Mehika — sva mislila, da nama ne bo mogoče tega velikega udarca prenašati.
V teh dnevih najinega neizmernega žalovanja in žalovanja najine družine ste nam pa prihiteli v pomoč in tolažbo številni prijatelji, in znlnci iz naše naselbine. Z izrazi sožalja ste dajali pogum in tolažbo v naša tužna srca; to nam je v resnici brisalo solze.
Še večji izraz sočutja do nas, še večji blag spomin in počast do najinega blagopokojnega sina ste pa pokazalii pri njegovem, nad vse veličastnem pogrebu dne 17. t. m. Čeravno' je bilo silno deževno vreme, je bila udeležba ogromna.	! Jt £&Jbfl>t
lz celega srca se torej najlepše zahvaljujeva vsem darovalcem krasnih številnih vencev in šopkov, katere ste položili na krsto najunega pokojnega sina vojaka. Nemogoče je nama navesti tukaj ime vsakega posameznega darovalca ali darovalke, tako tudi ne imen številnih znancev ter prijateljev, ki so naju tolažili in izražali svoje so-žalje, dobisi že v imenu društev ali posamezniki.
Iskrena hvala K. S. K. J. za lično nabožno velikonočno darilce, katero smo pokojnemu našemu Matevžu, članu Mladinskega oddelka, položili v krsto in v grob.
Prisrčna hvala našemu č. g. župniku Rev. A. So-jarju za ganljiv govor v cerkvi pri sv. opravilu; hvala Rev. John Plevnrku, slovenskemu župniku iz Jolieta, ki je blagoslovil truplo pokojnika, kojega je pred 15. leti tudi krstil; hvala g. župniku M. Krashevetz iz So. Chi-caga za asistenco pri črni peti sv. maši in hvala tudi g. župniku fare sv. Pija, Rev. Con\vay-u za krasen angleški govor pri pogrebu. Z eno besedo izrekava ponovno pri -srčno zahvalo vsem skupaj in vsakemu posamezniku, ki je kaj pripomogel, da smo spravili našega pokojnega sina na tako lep način k večnemu počitku.
Končno ga še priporočava vsem v molitev in blag spomin. »
Ti pa, nepozabni nam Matevž, počivaj sladko in v miru. Dasiravno si padel daleč tam v Mehiki, se ti je izpolnila morebitna želja, da počivaš v svojem rojstnem mestu in v svojci rojstni grudi, za katero si žrtvoval svoje tako mlado življenje. Svetila ti večna luč!
- Louis' in Matilda Duller, žalujoči stariši, in tvoji bratje in sestre.
Chicago, 111., 18. aprila 1918. *
4M3
Izjava sožalja.
Slovensko posojilno in stavbinsko društvo "Slovenski Dom" v Chicagu, 111., izraža tem potom svojemu večletnemu zaslužnemu predsedniku g. Louis Duller-ju in celi njegovi družini globoko sožalje nad tako bridko in nepričakovano izgubo vrlega sina
MATT9EW JOHN A, ki je umrl dne 5. t. m. v vojaški službi, star komaj 15 let in 8 mesecev. — Bodite ponosni na svojega sina, ker se je žrtvoval za našo mogočno in ljubljeno domovino.
Josip Steblaj, tajnik.
Chicago, 111, dne 18. aprila 1918.
f
iifj/^i—n • 1 T" ^fr


Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih * državah ameriških.
Uredništvo ;n npravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2487.
Naročnin«:
Za Člane, na leto........
Za nečlane .............
Za inozemstvo ..........
.$0.96 . $1.50 .$2.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOL1AN SLOVENIAN CATHOLIC UNION -of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America, i
OFFICE *
19S1 West 22nd P1»m, Chicago, 111.
mone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year..........$0.96
For Noamembers ...............$1.50
For Foreign Countries...........$2.00

GLXSILO K. S. K.
spriizs
SI
Kupujte bonde Svobode!
Iz urada tajnika mornarice v VYashingtonu, 1). C., smo prejeli sledeče pismo s prošnjo, da naj isto priobčimo. Pismo se glasi v prevodu sledeče ,
4' A meriš k i m državi janom:—
Vaša domovina Vas sedaj zopet kliče; ta klic prihaja v silnem odmevu preko morja, kjer se bori na stotisoče naših fantov ne samo za ameriške pravice in ideale A-merike, ampak za ohranitev svetovne svobode.
Ta klic je tretji klic Posojila Svobode, s katerim denarjem se bo preskrbovalo, prehranjevalo in pomnožilo one vrle može in fante, ki so dali, ne pa posodili vse kar imajo, za one fante, ki se borijo za obstanek njih domovine in tudi--Vaše domovine.
Možje na ladjah in v zakopih žrtvujejo brez pritožbe vse, kar morejo in vse, kar imajo. Nič jijn ni mar, če dajo tudi svoje življenje za svobodo, za katero so naši predniki tudi umirali. Naši vojaki se sedaj borijo proti nemški avtokraciji, ki ogroža tudi nas in ki si hoče ves^svet podjarmiti. Nastopimo torej sedaj vsi skupaj, da ne bo morda prepozno!
Pomnite, da je varnost naših vojakov odvisna od Vas; tako je tudi od Vas odvisno njih upanje na hitro zmago in na zadostno pojnoč. Ali se ne boste torej tudi Vi odzvali klicu in prošnji svoje vlade? Ako storite Vi in vsakdo izmed nas svojo dolžnost v taki meri, kakor jih izvršujejo naši hrabri vojaki, potem je nam zmaga gotova, tako resnično, kakor resnično solnce izhaja. In če hočemo, da bi se tudi naši otroci Čez nekaj let ne bojevali v sedanji vojni, moramo zmagati že sedaj. Nihče izmed takih, kdor oeni svobodo in ljubi načela, na katerih je bil naš narod ustanovljen — se ne bo branil podpisati Tretjega Vojnega Posojila, tudi če pri tem doprinese svoje največje osebno požrtvovanje.
Vdani Vam
Josephus Daniels."
Ameriški Slovenci in Slovenke! Podpisujte in kupujte bonde Svobode!
Prva konvencija S. N. 7. v Clevelandu.
V nedeljo popoldne dne 14. a-prila se je otvorila v Knausovi dvorani prva konvencija Slovenske Narodne Zveze ali Prvi Vseslovenski Zbor. Delo konvencije v nedeljo je bilo formalno, izvolili so se razni odbori in rešile druge podrobnosti. V nedeljo zvečer je priredila podružnica št. 1. S. N. Z. navzočim delegatom in čislanim gostom banket v Knausovi dvorani, ki je bila v ta namen jako okusno dekorirana z a-meriškimi, slovenskimi in drugimi zastavami ter krasnimi napisi in grbi, kar je delo našega umetnika A. Plutha. Obširna dvorana je bila premajhna za toliko gostov. Dvorana je bila natlačeni zavednega občinstva. Predsednik podružnice št. 1. je otvoril banket s primernih nagovorom, nakar je bil imenovan dr. Seliškar stoloravnateljem, ki je podelil besedo dr. Kernu. Za dr. Kernom je govoril član Jugoslovanskega Odbora dr. Bogu mil Vošnjak, kate-
rega krasni govor priobčimo prihodnjič. G. Vošnjak je bil tako živahno pozdravljen od občinstva, da je trajalo več kot pet minut, da se je šum polegel. Bil je videti ginjen od tolike naklonjenosti clev. občinstva. Vedno in ponovno se je oglasilo ploskanje, predno je mogel dr. Vošnjak nadaljevati. Po končanenKnjegovem govoru pa je nastopila mala Jennie Per-danova v spremstvu drugih mladih Slovenk in mu je izročila v imenu clevelandskih Slovencev krasen šop vrtnic — " American beauties. "Jennie Perdanova je ob tej priliki ljubko, in ginljivo nagovorila cenjenega gosta, da je bil ves presenečen. Teško je zadrževal ginjenost, ko se je zahvalil. Sledilo je krasno petje Mrs. Alice Vidmar, ki je žela navdušeno priznanje. Potem se je oglasil k besedi g. Ivan Zorman, ki je med drugim citiral tako resno' in pomenljivo krasno pesem: "K*x-ko ti je, Slovenija moja?" Sledila mu je z govorom Mrs. Agnes Zalokar, organizatorica jugoslovanskih žen in deklet v Clevelandu, nakar je zapela Mrs. Mary Udovich očarujočo pesmico: "Naj bo lepa le tujina, lepša kakor dom tvoj ni!" Morala jo jo ponoviti. Govoril je potem Mr. Josip Zalar iz Jolieta, ki je izvrstno povedal nekaj moralnih podatkov o velikem ameriškem topu, ki bo streljal iz Amerike v Berolin — 3500 milj daleč. — Pomanjkanje prostora nam onemo-gočuje nadaljne pripombe o njegovem govoru. Potem je pela gdč. Josipina Lauschetova s svojim priznanim krasnim glasom. Sledilo je je še nekaj drugih govorov gostov-delegatov iz drugih krajev. Zaključni govor je imel g. Rude Trošt, neumorni jugoslovanski agitator. Orkester g. Rude Perdana je izborno igral in je dobil lepo priznanje od občinstva. Med navzočimi smo opazili g.' J. Trčka, urednika "Glas Naroda", ki je prišel na konvencijo, g. Ivan M ožino, urednika "Jugoslovanskega Svijeta" iz NewYorka, g. Jos. Sveteta s soprogo, iz Lo-raina, g. Frank Justina s soprogo, g. Louis Viranta s soprogo ter mnogo drugih odličnih rojakov od blizu in daleč. Postrežba na banketu je bila izvanr^dno izvrstna, kar je zasluga organizacije Jugoslovanskih Žen in Deklet, posebno gospe Zalokarjeve in gospe Hudovernikove. Bil je v resnici prav lep jugoslovanski demokratičen večer patrijotičnega ameriškega in slovenskega značaja.	. <
Dne 16. aprila je bila sprejeta sledeča izjava zborovalcev prve konvencije S. N. Z.:
IZJAVA SLOVENCEV V AMERIKI.
Slovenska Narodna Zveza na svoji prvi konvenciji dne 16. a-prila, 1918, v Cleveland, Ohio, svečano izjavlja
1.	Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod.
2.	Da mi Slovenci osamljeni ne moremo eksistirati in vidimo rešitev našega naroda samo v političnem združenju s Hrvati in Srbi v svojo samostojno in neodvisno državo.
3.	Da morajo biti vsi trije deli jugoslovanskega naroda popolnoma enakopravni in da mora biti ta enakost zagarantirana v osnovnih ali temeljnih državnih zakonih.
4.	Da stojimo krepko na stališču principov našega predsednika Wilsona, po katerih ima vsak narod elementarno pravico določati si sam svojo usodo in obliko svoje države.
Vsled tega Slovenska Narodna Zveza kot amerikanska organizacija izjavlja
Da ima jugoslovanski narod v domovini neovrženo pravico, da si uredi svojo politično in državno življenje v svojem ustavotvor-nem državnem zboru, ki mora biti izraz prave narodne volje in mora imeti najvišjo suvereno o-blast .
Vendar pa Slovenska Narodna Zveza v Ameriki globoko prepričana, da je edino popolna demokracija za zdrav ekonomski, kulturni in državni razvoj vsakega naroda, predvsem pa jugoslovanskega naroda absolutno potrebna smatra
umestno izjaviti, da mora bodoča ustava našega naroda temeljiti na sledečih modernih demokratičnih osnovah:
1. popolna svoboda govora in tiska.
2. popolna verska in politilka I klaracija je prijazno, odkrito,
svoboda.
3.	popolna svoboda pouka.
4.	popolna svoboda združevanja in zborovanja.
5.	splošna, enaka, direktna, tajna in proporcijonelna volilna pravica obeh spolov sa vse politične in samoupravne zastope.
6.	najširša avtonomija samoupravnega življenja.
7.	narodni referendum in inici-jativa.
8.	odgovornost vseh javnih u-radnikov narodu samemu.
9.	popolna enakopravnost vseh državljanov pred zakonom.
10.	Odprava plemstva in vseh srednjeveških fevdalnih protidc-mokratskih predpravic.
. 11. Podržavljanje vseh velikih posestev, ki so v rokah nemških in madžarskih magnatov,
12. rešitev agrarnega vprašanja kot najvažnejšega vprašanja poljedelskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v smislu socijaj-ne pravičnosti.
BOLGARI.
Ker je bolgarski narod danes eksponent prusovstva na Balkanu in ker hrepeni po hegemoniji na Balkanu in z ozirom na dejstvo, da naš narod v starem kraju zahteva združenje Slovencev, Hrva-* tov in Srbov v eno državo, ni u-mestno da hočemo po sili najti sodelovanje z Bulgari proti njih lastni volji, ker bi to nasprotovalo principom izraženim po predsedniku Wilsonu.
ZGODOVINSKA IZJAVA DELEGATOV SLOVENSKE NARODNE ZVEZE V CLEVELANDU.
Prva konvencija Slovenske Narodne Zveze se je zaključila v torek dne 16. t. m. To je bila menda najkrajša konvencija slovenskega naroda v Ameriki, toda z vso resnico lahko trdimo, da najbolj uspešna, najbolj sadonosna izmed vseh drugih. Dasi so bi)i na shodu zastopani ljudje razlik nega mišljenja, pa se je vršila konvencija v največjem sporazumu in edinosti, kajti pred očmi jim je bila — svoboda slovenske-t ga naroda sploh— Pod tem ge-: slom se zjedini lahko narod, poi$ tem geslom morajo odpasti tfsa nasprotja. Delegatje prve konvencije Slovenske Narodne Zveze so podali bratsko roko vsem svojim nasprotnikom, odprli vrata na stežaj, da se pridruži tej organizaciji vsakdo, kdor je dober, pošten, zaveden Slovenec, .kdor l/ubi svobodo, kdor nima temnih načrtov skritih v duši. Delegatje prve konvencije Slovenske Narodne Zveze so spisali in svečano proglasili "Deklaracijo Ameriških .Slovencev", katero priobčujemo v celoti v današnjem listu.
Gnani od prave ljubezni do naroda in njegove bodočnosti, prežeti z globoko resnim narodnim duhom so slovenski delegatje priobčili deklaracijo, na katero jfe lahko ponosen ves slovenski na rod nove in stare naše donjovine S to deklaracijo lahko stopi sedaj ves narod v javnost, pokaže povsod, kajti svoboda v najširšem pomenu besede je izražeha v njej in člani Slovenske Narodne Zveze bodejo branili to deklaracijo ter skrbeli, da se v resnici izvaja.
Kamen, ob katerega so se spod tikali oni, ki vselej najdejo vzrok za nasprotovanje, je odstranjen Delegatje so ga pobrali s pota in ga vrgli v stran, da je pot čista. Deklaracija Slovenske Narodne Zveze ne prizna v bodoči jugoslovanski državi nobene druge vlade kot ono, ki jo postavi celokupen jugoslovanski narod. Deklaracija daje svobodo absolutno v tisku in govoru, v šoli, popolno versko svobodo in svobodo pouka. Popolno direktno tajno volilno pravico obem spolom, zahteva odpravo vsega plemstva in staro-veških običajev, zahteva zaplembo veleposestev in razdelitev a-grarnega vprašanja na najbolj svobodni socijalni zahtevi in potrebi in podlagi. Nobene druge suverenitete ali nadvlade nad narodom se ne pozna kot samo o-no, katero je narod postavil. Vsi uradniki Jugoslavije naj so odgovorni direktno harodu. Vse občine in posamezne pokrajine naj i-majo najširšo samoupravo in avtonomijo.
Ta deklaracija mora zedeti kot strela vse naše narodne nasprotnike, ta deklaracija je duša in srce naše bodočnosti, ta deklaracija je sveta izjava narodnih po slancev ob dvanajsti uri, ta de«
bratsko vabilo celemu slovenskemu narodu širne Amerike, da se pridruži organizaciji Slovenske Narodne Zveze, da vsi skupaj kot bratje in enaki pred postavo in državo, si sežemo v roke ter svečano obljubimo, ne prenehati prej z bojem za Svobodo, dokler je v resnici ne uživamo. Ta deklara cija bo poslana rojakom tudi v staro domovino, da zvedo kaj delajo njih ameriški bratje za svo bodo. Ta deklaracija ne pozni nobenega republikariizma, nobe nega radikalizma, nobenega na zadnjaštva, skratka, nobene stranke, ampak eno samo vzviše no idejo: skupna sreča in svobo dna bodočnost slovenskega kot jugoslovanskega naroda v tak državi in pod tako državno obli ko kot je bo narod sam postavil. Nobenega kralja, nobenega des pota, ampak — ljudska volja, ta se mora zršiti. Za to se bo bo rila Slovenska Narodna Zveza ii v tem znamenju upa, da se ji pri družijo Slovenci vseh strank vse ga prepričanja, kot dosedaj zati rani, needini, prepirljivi bratje živeči v sužnjosti, ki so podrl vrata svoje ječe ter prišli na dai z globokim vdihanjem svežega svobodnega zraka v naravi.
Odpasti morajo* monarhisti, re publikanci in drugi strankarji, — ostanejo edino — Slovenci — Ju goslovani. Proč s strankarstvon in mržnjo, združimo se po vzgle du naših trpečih bratov stare do movine, kjer so stopile vse stran ke v eno kolo narodnega spora zuma. Slovenska Narodna Zvez; ponuja mirovno roko sprave ii bratske ljubezni. Slovenci, bistre ga uma, zavednega duha, prepri čani v boljšo bodočnost naroda se nam bodejo pridružili.
Vam pa, delegatje Zveze, od krito priznanje za ogromni ko rak, katerega ste naredili za bo dočnost Slovencev. Malo ali ni nimamo del Slovenci v Ameriki ki bi se lahko zapisala v zgodovi no, ampak če je katero, je gotove deklaracija, ki ste jo proglasil 16. aprila v Clevelandu. Da vidi mo uspehe!	"C. A."
OPOMBA UREDNIŠTVA:
Kakor nam poročata delegat«' podružnice "S. N. Z. v Chicagu vrnivša se iz Clevelanda, so bil izvoljeni v glavni odbor Sloven ske Narodne Zveze v Ameriki z; leto 1918—1919 sledeči uradniki Častni predsednik: Rev. Mate Kebe.
Gl. predsednik: Pavel Schnel ler.
Glavni predsedniki: Rev. Jakol Černe, Filip Gorup, Rev. Mihel čič in L. I. Pire.
Gl. tajnik: Frank Hudovernik Cleveland, O.
Blagajnik: Josip Svete.
Nadzorniki: Dr. J. Seliškar, Jo sip Perko, Mrs. Zalokar in Loui> Jager.
Porotniki: Anton Grdina Math Kostanjšek, Rev. Fr. Ažbe in I. Ambrož.
Odbor Jugoslov. sveta: Rev. K Zakrajšek, Josip Zalar in Dr. Fr Kern.
Glavni sedež S. N. Z. je v Cle velandu, O.
Prihodnja konvencija se vrši 1 1919.
V prihodnjih "številkah bome priobčili natančen zapisnik tega važnega zborovanja, nova pravila S. N. Z. in razne govore, ki so se čuli na tej konvenciji.
Ob sklepu kličemo, prerojeni S. N. Z.: Vivat, floreat crescat!
Vseslovenski zbor Clevelandu.
Prvi vseslovenski zbor v Cleve landu, Ohio, dne 14., 15 in 16. a-prila 1918, je bil resnično vseslovenski zbor.
Ni bila to samo konvencija Slovenske Narodne Zveze, ker možaki in rodoljubkinje, ki so se udeležile tega zbora, so predstavljali najbolj naroden del slovenskega ljudstva v Ameriki; po svojih sklepih reprezentira ta shod zgodovinski dogodek prve vrste, tako za naš narod v [Ameriki, kakor za usodo našega naroda v starem kraju-
Požrtvovalnost udeležencev, ki se niso strašili velikih stroškov in zamude časa, dalje sloga in edin-stvo, ki se je zrcalila v debatah ter pri pretresovanju važnih in cočljivih vprašanj, ter končno e-nodušna izjava vseh navzočih glede Skupnega dela za boljšo bodočnost našega naroda v Ameriki in Jugoslaviji, vse to bo ne samo o-
stalo v neizbrisnem spominu vsakega udeleženca, temveč bo prav gotovo obrodilo najlepši sad" na skupnem narodno-političnem po-ju naše prve in najboljše politične organizacije, Slovenske Narodne Zveze.
V nedeljo, dne 14. aprila, so Cleveland in okolica, Collinwood, Newburgh in Lorain, pozdravili delegate na brezprimerno krasnem banketu v Knausovi dvorani,, kjer je bilo navzočih do 300 gostov.
Krasne otvoritvene besede predsednika g. P. Schnellerja, izborno stoloravnateljstvo g. Dr. J. Seli-škarja, prelep govor g. Dr. Bogu-mila Vočnjaka ter drugih delegatov in delegatinj, divni solospevi različnih slovenskih umetnic in u metnikov, na čelu jim naš ameri kanski pesnik in skladatelj g. I-van Zorman, vse to in nešteti drugi krasni utisi so dokazali, da to ai bil le banket, ampak pravo na rodno slavlje, ki je izražalo na najlepši način bogato dušo in gostoljubnost našega ljudstva.
Ves banket je bil ne samo poje iina, temveč začetek temeljitega iela. Tu so si izmenjali razni za stopniki svoje misli, ki so se v več irnih sejah tekom pondeljka in torka, 15. in 16. aprila, izpreme-lile v praktične načrte za nadalj-le teško delo.
Slovenski narod v Ameriki naj Sita izjavo-platformo, ki je bila soglasno sprejeta in proglašena ia tej konvenciji. Lahko trdimo le danes, da kmalu ne bo Slovenca in Slovenke širom Amerike, ki bi se ne izrazil (a) v smislu te Cle-/elandske platforme, tako da bo oostala v doglednem času kri in neso naših navdušenih narodnih delavcev in delavk od atlantiškega oa do pacifiškega oceana.
Pričakovati je, da bo poziv za nakupovanje bondov Svobode in Vojno-varčevalnih znamk našel navdušen odziv v hiši slehernega Slovenca, tako da bo vsak slovenski dom v Ameriki znan po razo-bešenih znakih v oknih, ki jih daje ameriška vlada vsem lojalnim prispevateljem za njeno Posojilo Svobode.
Uspešnost narodnega dela med ameriškimi Slovenci bo zavisela kot dosedaj, tako tudi zanaprej od složnega in iskrenega sodelovanja slovenskega ameriškega časopisja in upajmo, da bo navdal tozadevni poziv prvega Vseslovenskega zbora vse naše časnikarstvo z isto željo po plodonosnem narodnem in kulturnem delu.
Še nikdar pa nismo videli lepšega dokaza za iskrenost narodnih bojevnikov kot ravno pri enoglasnem odobrenju akcije za nabiranje jugoslovanskih prostovoljcev. Vsi navzoči in zlasti omenjamo tukaj se navdušene zastopnike slovenske duhovščine v Ameriki in pa zastopnice Zveze Jugoslovanskih žena in deklet, so sklenili, da naj se prične širom Amerike temeljito delo za vzbujo ponosa naših mladih fantov in mož, katerih Amerika ni in ne bo poklicala pod orožje. Imamo v Ameriki nešteto rojakov, ki so si pridobili vojaško in vojno izobrazbo kot bivši avstrijski vojaki, častniki in podčasniki.
Kjerkoli niso neobhodno potrebni v amerikanskih industrijah, naj bi jih našel poziv in prošnja te konvencije, da priglasijo svoja poštena imena odboru, za nabiranje prostovoljcev za Jugoslovansko divizijo na solunski fronti, kjer se bodo borili kot zavezniki velike ameriške republike za svobodo Slovenije in Jugoslavije ter na strani svojih rojakov, ki so že davno spoznali kaj je njihova dolžnost.
Ni mogoče naenkrat omeniti vseh drugih prevažnih sklepov in načrtov, ki jih pošilja konvencija vsemu narodu po Ameriki, ker bodo itak objavljeni v posebnih člankih po časopisih in osebnih cirku-larjih v najkrajšem času. Vendar pa moram še omeniti, da se je napravil načrt, kako nam je vzbuditi zanimanje med širšo amerikan-sko javnostjo in ostalim svetom za našo jugoslovansko stvar.
Imena glavnih uradnikov Slovenske Narodne Zveze, izvoljenih na konvenciji, nam jamčijo, da bo vsa organizacija, od najmanjše podružnice pa do centrale v Clevelandu in Washingtonu, D. C., delovala uspešno za boljše poznavanje našega slovenskega imena med tujim svetom, ter za ono vzvišeno demokracijo, kot jo želi vsem zatiranim narodom naš Čislani predsednik, Woodrow Wilson, v svoji
prekrasni, pravični in zmagujoči izjavi: —
"Narodi naj sami odločujejo o svoji usodi!"
Poročevalec.
Volja naroda v stari domovini.
Prostovoljni plebicist, ki se vrši v zadnjem času po celi Sloveniji, dokazuje, da se celokupen slovenski narod pridružuje zahtevam svojih narodnih voditeljev, jugoslovanskih poslancev v* dunajskem parlamentu. Z njim izraža svojo voljo in zahtevo po o-svobojenju in zedinjenju, z njim podkrepljuje zahteve svojih voditeljev, z njim potrjuje svojo odločnost, boriti se za dosego svojega cilja do skrajnosti.
Misel jugoslovanskega edin-stva je prevzela srce slehernega Slovenca. Možje in žene tekmujejo med seboj, da izrazijo svoje prepričanje in svojo voljo, podpirati veliko in težko borbo, cele občine in razna društva, organizacije in korporacije podajajo svoje izjave. Pozabili so vsi na svoje strankarske spore, pozabili na različnost v mišljenju in prepričanju, ker poznajo sedaj samo eno politiko, narodno. Združile so se celo razne stranke, predstavi-teljice različnih struj, da morejo v skupnem delu toliko vspešnej-še delovati. Mlačnežev in separatistov ne podpira nihče, in najboljši dokaz za to je dejstvo, da so se celo glasila Slov. ljudske stranke obrnila od dr. Šušteršiča in njegovih par pristašev, medtem ko se je samo ena slovenska občina izrazila zanj.
O tem slovenskim plebiscitu poroča ljubljanski Slovenec 11. februarja :
Kot silen val gre velika misel Jugoslovanske deklaracije skozi slovenske dežele. Reči moramo, da se od vseh jugoslovanskih na-,rodov slovenski narod najbolj zaveda velikega zgodovinskega tre-, nutka, v katerem živimo. Izjave za deklaracijo se na Slovenskem neprestano množe. Tako edinstvo še ni deloval naš narod izza časov velikih vojn. Med vsemi slovenskimi deželami stoji na prvem mestu Kranjska. Tu se je skoro 75 odstotkov vseh občin izjavilo za deklaracijo, a v postonjskem okraju še celo mnogo veči: izmed 40ih občin 34. Sijajno se je izka-» zal okraj pokojnega dr. Kreka. Kamnik, kjer se je od 60ih občin izrazilo za deklaracijo že 50. V črnomaljskem okraju je 26 občin izmed 30ih podalo izjavo za deklaracijo, v krškem okraju 18 od 20ih, v okraju Logatec od20ih občin 16, v radovljiškem pa od 22ih občin 20.
Na Štajerskem je doseglo število že več kot polovico slovenskih občin. Na Goriškem in Koroškem gre stvar nekoliko bolj počasi naprej, toda tudi tu se je nadejati popolnega vspeha. Župani slovenskih občin, slovenske občine na noge! V vaših rokah je vaša usoda! Proč s strahom! Pogled na silen plamen, ki objemlje vso slovensko domovino, naj vas krepi in vam daje moči, da vzamete v tem zgodovinskem času usodo sami v roke!
Da spoznajo naši somišljeniki pomen tega slovenskega plebiscita, navajamo v naslednjim podatke, katere smo črpali iz Bulletina iz Švice, ki navaja tozadevne izjave iz starokrajskih listov. Po teh podatkih, ki pa najbrže niso popolni, ker tudi nismo prejeli vseh številk v roke, se je izrazilo od 15. decembra 1917 do 15. februarja 1918 nič manj kot 331 slovenskih občin za Jugoslovansko deklaracijo. Pretežna večina teh izjav je od občinskih odborov na Kranjskem in Primorskem, le malo število je izjav od raznih korporacij, organizacij in društev.
Še veliko lepši je uspeh narodnega plebiscita med slovenskimi ženami in dekleti. Odkar je izšla 15. decembra 1917 izjava ljubljanskega ženstva s 16.500 podpisi, katerim se je pozneje pridružilo nadaljnih 10.000, je podalo slične izjave narodno ženstvo v nič menj kot 400 slovenskih vaseh trgih in mestih. Pri 319 takih izjavah je označeno število podpisov in teh je v celoti 126.447.
To je v resnici narodni plebiscit in narodno zavest in odločnost naših rojakov v domovini naj bi posnemali .tudi ameriški Slovenci.	I. S.
..................
glasilo k. 8.
24. APRILX 1918.
KL S« KL
.................
iz stare domovine.
♦ »IHilMM»Mmi»MMMIMMmMM,MMHMH
Ustanovljena v Jolietu, I1L, dna 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jolietu, državi Illinois, dna 12. Januarja, 1898. GLAVNI URAD« JOLIEJ, ILL. 1048
od ustanovitve do 1. aprila 1918 skupna izplačana podpora $1,158,960.32
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Scbneller, «313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Sitar,	Chicago St., Joliet, 111.
II.	Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Franeis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščence: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chieago, 111.	'
Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank FranSič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wi^
POROTNI ODBOR: Mihael J. K raker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:	, /
Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. 8. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487.	Telefon stanovanja: Canal 6306.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22n d Place, Chicago, III
V POJASNILO.
Bivšemu dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46. K. S. K. J., New York, N. Y., na reklamo, priobčeno v dnevniku "Glas Naroda" pod zaglav jem "SLOVENSKI JAVNOSTI V AMERIKI V RAZSODBO", na-znanjam in odgovarjam:
Da je bilo zgoraj imenovano društvo suspendano iz K. S. K. Jed note, ni temu kriv nihče drugi, nego nekateri člani omenjenega društva sami. Zakaj? Radi tega, ker se niso ravnali po pravilih in predpisih Jednote. Če bi se društvo ravnalo po pravilih in zakonih Jed note, bi nikoli ne prišlo do suspendacije. Vsled tega je popolnoma ne potrebno in je negalantno od strani članov imenovanega društva, lvračati krivdo suspendacije na K. S. K. Jednoto ali na kako drugo posamezno osebo. K. S. K. Jednota do danes še ni storila nobenemu izmed krajevnih društev niti-najmanjšega zla, dokler se je društvo ravnalo po predpisih in zakonih Jednote. Istotako bi ne doletela kazen dr. sv. Frančiška Seraf., če bi to društvo vpoštevalo Jednotina pravila in se po istih ravnalo.
Rev. Bcnigcn Snoj, kakor nam poročano, se ni vsiljeval v društvo Ravno nasprotno. Društveniki dr. sv. Frančiška Seraf. so ga večkrat prosili, da naj vstopi v društvo in K. S. K. J. Na večkratno prigovarjanje se je Rev. Snoj naposled odločil in je vložil prošnjo za vsprejem. Ko je bila pa prošnja za sprejem pri seji dr. sv. Frančiška, se ni vpoštevalo pravil Jednote, se ni glasovalo z kroglicami kakor pravila določujejo, marveč reklo se je "FARJA NE MARAMO V NAŠE DRUŠTVO!" Tako so se izrazili nekateri člani "katoliškega" društva. To je obveljalo in Rev. Snoj ni bil sprejet. Če bičlanidruštva sv. Frančiška Seraf. vpoštevali pravila člen 12, stran 40, točko 92, ter če bi se glasovalo za kandidata po predpisih Jednote, gotovo bi ne prišlo do suspendacije. Toda ne, — društvo se ni oziralo na pravila, marveč napravilo si je svoje pravilo in to je "farja ne v našo sredo!"
Društveni tajnik je nato obvestil Rev. Snoja, da ne more biti sprejet v društvo, ker je prekoračil 45 leto ,rekoč, da društvena pravila določujejo, da se sprejema člane le do 45. leta. Zopet tukaj se ni društvo ravnalo po pravilih K. S. K. J. Pravila Jednote določujejo, da se člane (ice) sprejema do 50. leta. Torej društvo ni imelo nobenega tehtnega vzroka za odklonitev kandidata. Pravi in edini vzrok, da se prosilca ni sprejelo je bil ta, ker je duhovnik. To je bil vzrok in ničesar druzega. Vse drugo je bil prazen izgovor.
Rev. Snoj se je počutel insultiranega vsled postopanja društva, ter se je pritožil na konvencijo. Delegatje so sprevideli, da društvo ni imelo nobenega vzroka odkloniti prosilca, radi tega je bili sklenjeno, da se mora Rev. Snoj sprejti v društvo in Jednoto. Društvo ni bilo zadovoljno sklepom konvencije in se je pritožilo na porotni odbor Jednote. Ta odbor je določil, da mora društvo vpoštevati sklep konvencije. Tudi tej razsodbi se društvo sv. Frančiška Seraf. ni hotelo pokoriti. Zadeva je bila ponovno predložena glavnemu odboru Jednote pri seji meseca jan. t. L Glavni odbor je določil, da mora društvo vpoštevati sklep konvencije kakor tudi razsodbo porotnega odbora, ter sprejeti Rev. Snoja in to najkasneje do 1. marca. Ker društvo ni hotelo vpoštevati sklepa konvencije, ne razsodbe porotnega odbora in ne odločila glavnih uradnikov Jednote, radi tega je bilo dne 1. marca 1.1. suspendano iz Jednote.	*
Društvo katoliške organizacije, ki noče prejeti prosilca v svojo sredo radi tega, ki je duhovnik, tako društvo se ne more smatrati za katoliško društvo in ne more biti pri katoliški Jednoti. K. S. K. Jednota je katoliška organizacija, ki je in bode branila in varovala katoliška načela.
Na vprašanje pa, ki nam je bilo stavljeno namreč, bi Ji bil ukrep Jednote tudi tak, ako bi se šlo za kakega revnega "majnerja", moram pripomniti, da K. S. K. J. ne dela in ne pozna razlike pri planih, pa naj si bode delavec, trgovec, duhovnik ali kaj druzega. Pri Jednoti imajo vsi člani brez razlike stanu enako pravico in enako pripoznanje. Pravila so za enega, kakor za druzega in odločno se zahteva tako od delavca kakor od duhovnika, da ista pošteva in se po njih ravna.
Toliko v naznanje in pojasnilo članom bivšega društva sv. Frančiška Seraf. kakor tudi slovenski javnosti v Ameriki, ki naj sodi, kdo je bil kriv, da je bilo omenjeno društvo suspendovano iz Jednote.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
s	JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
"kaj je 8 teboj, hrvatska."
(Slovenec, 12..I.) "Misel o samostojni državi je vplivala na celem slovanskem jugu kot električni tpk. Postavila je na realna tla misel, da smo Hrvati, Slovenci in Srbi samo veje na deblu velikega troimenega jugoslovanskega naroda. Da so temelji ideje svobodne Jugoslavije na realni podlagi, nam najbolje priča besnost naših narodnih sovražnikov, Nemcev in madžarov, ki so sanjali in še sanjajo o nemško-mad žarski poplavi naših krajev, in ki so padli na nas ko psi. Danes pa se jih, ne bojimo več. Pojm samo-odločevanja narodov vsebuje v sebi večjo in silnejšo moč, kot aspiracije nemškega in madžarskega imperializma. Narodna zavest in ponos sta oživela, energija je močna. Naše geslo je: Hoče-nro in moramo doseči naš ideal, in to v celoti, in še pred zaključi-tvijo vojne. Malenkosti nočemo Več. Ideja Jugoslavije živi v srcih ogromne večine našega naroda, ona je narodni postulat! Ni sile, ki bi jo mogla zadušiti.
Na Slovenskem se izraža občina za občino, društva, korporacU je in naše vrle žene in dekleta z na tisoče podpisi, da zahtevajo samostojno državo in zedinjeno Jugoslavijo.
Navdušenje pri nas Slovencih je ogromno. V vseh kipi odločna volja po svobodi. Samo v Ljublja ni so zbrale žene in dekleta okoli 20.000 podpisov. In isto je povsod. Pri nas na Slovenskem bo na rodno glasovanje kmalo zakl no. in ponosni smo vsled tega iz raza narodne volje."
Članek pozdravlja, da vstaja na Hrvatskem vsaki dan več no vih jugoslovanskih glasnikov, ob žaluje pa, da se tudi na Hrvatskem ne vrši narodno glasovanje, kakor na Češkem in Slovenskem. "Ni dovolj, da samo listi pišejo o narodni volji po zedinjenju celega naroda. Izjav občin, korpora-cij in žen in deklet je tako malo. Čas beži. Važni dogodki so pred nami in ni več daleč dan, ko bo konec vojne in — mir, oni važni moment, ko se bo rešila usoda našega pugoslovanskega naroda za vso dolgo bodočnost. Do tedaj mora biti narodno glasovanje nidi* na hrvatsko-srbskem ozemlju gotovo.
Hrvatska, zbudi se, vstani, dokler je čas, da ne bo prekasno. Organizirajte izjave občin in vseh hrvatsko-srbskih korporacij. Žene in dekleta, nabirajte podpise od hiše do hiše! Stvar je nujna. Izjave s podpisi pošljite našemu skupnemu -slovensko* hrvatske mu klubu — da že sedaj pokažete. da ne obstojajo za vas umetne meje med obema državnima polovicama. Hrvatska, dvigni svoj glas pred svetom!"
program avstrijskih pangermanov.
URADNI POPRAVEK.
V Jednotinem Glasilu štev. 13. z dne 3. aprila t. 1. vrinila se ie neliuba tiskovna pomota pri članicah novo sprejetega društva Marije Pomoč Kristjanov 165, West Allis, Wis. in .sicer; Članica Mar a ŠkHanc, certf. štev. 8486, R. 32, zav. za $1000.00 je označena da je rojena leta 1866, kar ni pravilno. Imenovana članica je bila rojena lete 1886. Prcsi se, da se to vpoštevati blagovoli.
7a ffl urad K. S. K. Jednote:	.
Za gl. uraa iv.	Jog.p ^^ ^
"SRBSKA VOJVODINA."
Mal položite dar, domovini na oltar! Kupite Liberty bond za $50.001'
Podpisovanje za Liberty bonde traja do 4. maja. Ali ste že kakega podpisali?
(Slovenec, 19. I.) "Zagrebškemu listu Glas piše nek Srb iz Ba-čke: Mi smo z največjim veseljem čitali izjavo vašega vrlega slav -nega dr. Korošca, v kateri je rekel, da ne pozablja niti Bačke, Banata in Baranja. Mi se moramo toliko bolj brigati za te pokrajin-ne, kakor za druge na slovenskem jugu. Mi smo na udaru, brez vsake svobode ali narodne avtonomije, puščeni na milost in nemilost Madžarom.
Dopis zaključuje z besedami: "Mi se bomo znali boriti skupno z vami Hrvati in Slovenci, da dobimo to, kar moramo dobiti: svobodo in samostojnost!"
v KRFSKA DEKLARACIJA.
(Hrvatski Dnevnik, 23. I.) "Srbski ugovor, katerega sta v i-menu srbsko-hrvatsko- slovenskega naroda sklenila na Krfu Pa-šič in Trumbič in katerega smo nedavno objavili, ponatiskujejo vsi hrvatski listi. Naravno je, da vzbuja program, oziroma deklaracija zasluženo pažnjo, razumljivo senzacijo."
INTERPELACIJA O PREGANJANJU.
(Slovertski Narod, 24. I.) "Jugoslovanski klub je predložil na današnji seji parlamenta (22.1.) 40, deloma zelo obširnih interpelacij, ki se tičejo skoro izključno preganjanja in zapostavljanja Jufj^slovanov. Isto take interpelacije bodo predložili naši poslanci tudi v delegacijah."
(Slovenski Narod in Slovenec, 15. I.) "V nedeljo 13. t. m. so Sklicali koroški Nemci sestanek v Beljaku, na katerem so sprejeli resolucijo, v kateri se toplo zahvaljujejo avstrijski, pa tudi nemški vojski za izvojevane zmage. "Ker ogrožavajo — tako se glasi v resoluciji — ne samo zunanji sovražniki, temveč tudi notranji moč in sigurnost države, predysem pa sigurnost in posestno stanje nemškega naroda v Avstriji, izražajo skupščinarji trdno prepričanje, da more biti obstanek edinstvene Avstrije zajamčen samo, ako bodo imeli Nemci v njej zagarantirano svoje sedanje posestno stanje in svojo ulogo vo ditelja.
S tem ciljem pred očmi zahteva zbor z ozirom na zunanjo politiko:
1. Izkoristiti se morajo kolosal-ni vojni vspehi proti sovražnikom, primerno žrtvam nemškega naroda. Dosedanje meje se morajo primarno popraviti, da se zaščiti bodoči razvoj in preprečijo eventualni napadi sosedov. 2. Obdržati in še bolj utrditi zvezo z nemško državo v političnem, ekonomskem in vojaškem oziru. — 3. Demokratizacija zunanje politike. 4. Brezpogojno se mora odbiti namera, da bodo notranje razmere v Avstriji predmet mednarodnega pregovarjanja, ali zaključnega miru. Zahteva ali dovolitev umešavanja sovražnih, držav v ureditev notranjih državnih zadev se mora ožigosati kot veleiz-daja.
Na polju notranje politike: 1 Preureditev Avstrije v smislu brezpogojne utrditve nemških privilegijev. Nemške nacijonalne zahteve imajo brezpogojno prednost pred državnimi zahtevami. 2. Odcepitev Galicije. 3. Zahteve Čehov po samostojni državi se od bijajo a limine in germanstvu se mora zasigurati trajna pozicija \ sosednjih deželah. 4. Napram ju goslovanskim zahtevam se morejo zavrniti vsi načrti, ki gredo za odcepitvijo dežel ali delov dežel, preko katerih vodi pot do Jadranskega morja, zlasti do Trsta (Nemški načrt je toraj: Jugoslavija brez Slovenije. Opomba Slovenca.) 5. Tržaška luka se mora razširiti. V Trstu se mora osnovati nemška parobrodska šola. Uvesti se mora nemški državni jezik. 7. V Trstu kot v edinem srednje evropskem pristanišču ge manstva se morajo brezpogojno zadušiti iredentske struje in slo venski načrti. 8. Zavrača se vsako razširjanje deželnih avtonomij ker bi ogroževale homogeni ka rakter Avstrije. 9. Zahteva se jačenje narodne zveze med Nem ci in Madžari v borbi proti držav nopravni predrznosti Čehov in Jugoslovanov. — 10. Najostrejša borba proti ekonomski in politič ni^r^vlasti Židov. 11. Slovenske province se ne smejo ekonomski favorizirati. 12. Osebam, ki so po begnile v inozemstvo se naj nemogoči povratek, njih imetje naj se pfroda in odreče amnestija itd.
Slični sestanki so se vršili na Dunaju in v Gradcu.
AVSTRIJSKI DRŽAVNI DOL
Da je Jugoslovanska deklaracija od 30. maja označena od prvega dne kot minimalni program:
Da je od časa njene objave narodna moč narastla in da je dobila misel narodnega edinstva nov močan impuls;
Da je narodni program veliko širji in da vsebuje ta program zedinjenje vseh (debelo tiskano v Hrvatski Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov;
Da je dunajska deklaracija minimum naših deklaracij pred faktorji avstro-ogrske monarhije — ker niso smeli več povedati in izraziti;
Da naj bi se po vsem tem imenoval dunajski program namesto minimalni bolje začasni program."
GO VI.
(Hrvatski Dnevnik, 19. I.) "11 t. m. se je vršila na Dunaju anke ta pod predsedstvom poljedelske ga ministra grofa Silve Taron ca, na kateri so se posvetovali o raznih melioracijah v narodnem gospodarstvu.
Na tej anketi je izjavil svetnik dr. Grimm, da bodo skupni držav ni dolgovi znašali koncem četrte ga leta vojne 72 milijard kron napram 13 milijardam pred voj no. Pred vojno je padlo v Avstri ji na osebo 445 kron državnega dolga, 30. julija 1918, pa bo pri šlo na vsakega 2475 kron. Za pla čevanje obresti je bilo treba pred vojno 489 milijonov kron na le to, sedaj pa je potrebna svota 4338 milijonov."
ZA MAKSIMINALNI NAROD NI PROGRAM.
(Hrvatska Država, 28. I.) Pod tem naslovom je priobčen članek v katerem se povdarja, da naj bi se delovalo za uresničenje širšega narodnega programa. Cenzura je imela veliko posla s tem člankom, v onem delu, katerega'je pustila, pa se povdarja predvsem!
GORDIJEV VOZEL.
List katoliških naijonalistov Novine je objavil pod gornjim naslovom serijo člankov v števil kah od 30 in 31. I. II., iz katerih navajamo naslednje mesta:
"Za nas je danes ideja narodnega zedinjenja ne politična, temveč narodna. Ko smo se posta vili na stališče jugoslovanske deklaracije, se nismo pridružili nobeni politični skupini, temveč smo >ovdarili, kaj je temelj našega narodnega pokreta in delovanja. . ."
, . . Vsekakor je za nas najvažnejše, da neprestano stojimo pripravljeni v združenih narodnih vrstah in da ne pustimo razrušiti sloge Hrvatov, Slovencev in Srbov. To je alfa in omega naše realne narodne politike.
Čisto slovenstvo, čisto srbstvo, to so bili samo klavrni in žalostni poskusi rešenja, ki so zadali dosedaj našemu narodu gorja.
Gordijev vozel bo preskrbel Aleksandrov meč, ki se imenuje narodno zedinjenje in samoodločevanje.
narodno
Revolta v Ljubljanski garnizij-ski jetnišnici.
(Interpelacija dr. Korošca in tovarišev.) (Slovenec, 31. I.) "V garnizij-ski jetnišnici šentpeterske voja šnice v Ljubljani je kakih sto jetnikov, ki sede že po več mese cev v zaporu. Od 15. januarja dalje niso dobivali jetniki kruha, in kakor sploh vedno, slabo hra no. V prostoru za 25 oseb jih je natlačenih 37. Večina njih nima niti hlač, niti jopičev. Te obupne razmere, gotova smrt vsled gladu ali mraza, so povzročile tudi obupne čine. Že 22. t. m. so začeli popoldna upiti, da hočejo kruha, toda nihče jih ni hotel slišati večer so prodrli iz ječe, razorožili stražnike ter dospeli na dvori šče. Nek žandarski narednik je začel takoj streljati na nje iz samokresa. Z nekoliko hlebi kruha bi bil vse kaj drugega dosegel.
Besni vsled tega napada so začeli tudi sami streljati. Žandarji so z okenj otvorili ogenj na kaznjence, ki so se maknili zopet v zapore in streljali skozi okna. Boj je trajal do pol ene popol-noči. Trije zaprti vojaki so bili težko ranjeni, med njimi neki Bosanec, kateremu je krogla prebila prsa. Govori se, da bo proglašen preki sod." V interpelaciji se zahteva, da se kaznujejo pravi krivci, to je oni, ki niso hoteli dati kaznjencem kruha.
Orlandova konferenca z Jug. .. odborom v Londonu.
(Slovenski Narod, 1. II.) "V zadnjem času je začel dosedaj imperijalistični Corriere della Serra braniti sporazum med Italijo in Jugoslovani in zahteva, da morate biti v interesu tega sporazuma pripravljeni obe stranki na žrtve. Angleški listi poročajo sedaj povodom obiska Or-landa v Londonu, da se sedanje konference nanašajo na odgovor zaveznikov grofu Černinu in Hertlingu, kateri odgovor mora biti enodušen. Istočasno se le konference tičejo tudi vprašanja, kako spraviti italijanske vojne cilje v sklad s cilji ostalih zaveznikov. V tem oziru se je posvetoval Orlando z zastopniki Jugoslovanskega Odbora v Londonu. Po gotovih informacijah je Italija pripravljena izpremeniti svoje sedanje stališče, in tudi države sporazuma žele, da soglašajo njih in italijanske vojne izjave v skupni izjavi. Na konferencah v Londonu se dela na to, da se vlade zaveznikov sporazumejo glede skupnega bojnega programa, katerega dosedaj ni bilo mogoče doseči, zlasti zaradi tega, ker so
bila naziranja glede jugoslovanskega vprašanja zelo različna."
Zborovanje koroških Slovencev.
Slovenski Narod objavlja 29. jan. poročilo o velikem zborova -nju "Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem", ki se je vršilo 24. januarja v Celovcu. Zbo -rovanja se je udeležilo okoli 1000 oseb. Govorila sta g. Smodej in poslanec dr." Lovro Pogačnik o preganjanju koroških Slovencev in o splošnem političnem položa -ju. "Občni zbor je bil naravnost sijaien in je dokazal, da koroški Slovenci, ki so še pred petsto leti volili svojega kneza v slovenskem jeziku, še niso izumrli in da tudi ne bodo nikoli izumrli.
Sprejeta je bila soglasno daljša resolucija, katera odobruje majsko jugoslovansko deklaracijo, "ogorčeno obsoja sistematično preganjanje Slovencev na Koro -škem", pozdravlja Jugoslovanski klub, obsoja pa najostrejše dr. Šuštersiea in Jakliča ter zahteva splošen mir "na podlagi samood-ločevanja narodov in splošnega razoboroženja."
Izjava za svobodno Jugoslavijo.
) (Edinost, 3. febr.) "Jugoslovanske žene in dekleta iz Trsta in okolice so poslale 10,816 podpisov za Jugoslovansko deklaracijo s sledečo izjavo :
Jugoslovanske žene iz Trsta in okolice se pridružujejo tisočerim svojim sestram sirom slovenske domovine svoj glas za osvobodi -tev in samostojnost celokupnega jugoslovanskega naroda, pozdravljajo majsko deklaracijo Jugoslovanskega kluba kot najodločnejši izraz naših narodnih zahtev in prosijo vse poslance v Jugoslo -vanskem klubu, da složno in brezobzirno vztrajajo v borbi za živ -Ijenske pravice jugoslovanske zemlje."
(Slovenec, 29. jan.) "V župniji At. llj v Slovenskih Goricah, kjer je Suedmarka potrošila na stoti-soče kron, je dosedaj nad 1,000 žen in deklet podpisalo Jugoslovansko deklaracijo."
(Slovenec, 29. jan.) "Podpisane žene in dekleta iz vasi H ruševje pri Postojni se z vsem srcem pridružujemo deklaraciji od 30. maja 1917 in izražamo popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu, obsojamo pa one, ki ovirajo na -rodno vstajenje. Slava boriteljeni za obstanek velike svobodne Ju -goslavije!" (Sledi 270 podpisov.)
"Podpisane žene in dekleta iz občin Slap, Planina in Goče pri Vipavi se navdušeno pridružujemo majski deklaraciji Jugoslo -vanskega kluba za zedinjeno in svobodno jugoslovansko državo." Podpisi: Slap 223, Planina 224, Goče 141. *
"Žene in dekleta iz Št. Vida nad Ljubljano so zbrale dosedaj 1,120 podpisov za majsko deklaracijo."
Isti list prinaša naslednje izjave:
Žen in deklet iz Brežic, 105 podpisov, mož iz Brežic 71 podpisov, občinskega odbora v Zakotu pri Brežicah, okrožnega cestnega odbora v Višnji gori, občinskega odbora v Žireh, žen in deklet iz občine Vodice s 802 podpisoma, žen in deklet iz občine Vrabče pri Vipavi s 203 podpisi, občine Pod-melce pri Tolminu na Goriškem s 444 podpisi, iz Šoštanja, 126 podpisov, iz Podkraja s 287 podpisi, iz Dragomelj s 123 podpisi, iz Podgorice s 178 podpisi, iz Dobrove z 230 podpisi. Poleg tega se je izjavilo za majsko deklaracijo o-sobje velikega Kalanovega mlina pri Škofji Loki.
(Slovenec, 31. jan.) "Občinski odbor občine Pleterje, okraj Brežice, se navdušeno pridružuje majski deklaraciji Jugoslovanskega kluba in pozdravlja njegovo delovanje za svobodno državo jugoslovanskega naroda. Ogorčeno obsoja vsako neslogo v narodu in izjavlja, da pozna do realizacije naše ideje eno stranko: Jugoslovansko deklaracijsko stranko.'
"725 zavednih žen in deklet iz Šent Jerneja se navdušeno pri -družuje jugoslovanski deklaraciji in zahteva samostojno jugoslovansko državo."
. V isti številki Slovenca so ob -javi jene izjave: občinskega od -bora v Ponikvah pri Tolminu, občine Planine pri Vipavi, občine Št. Jošt pri Vrhniki in Spodnje Slivnice pri Grosupljem, ter izjave žen in deklet iz naslednjih krajev : Zdole pri Pleterjah s 315 podpisi, Luč pri Višnji Gori 86 podpisov, Spodnja Slivnica 250, Žali-ne 155 (podpisale so vse do zad-


nje), iz Čemšenika 815, Ponikev 317 in iz Solčave a, 137 podpisi.
(Slovenski Narod, 29. jan.) — *4 Goriške begunke v Radomljah se pridružujemo s celim srcem Jugoslovanski deklaraciji od 30. maja 1917 in kličemo i* dna duše našim poslancem: Neustrašeno na -prej po tej poti, da ne bo treba našim otrokom kedaj ravnotako nečloveško trpeti, kakor trpe sedaj v izgnanstvu. Zavedamo se, kaj so in kaj bodo naši otroci svojemu narodu. Zato zahtevamo in iz srca kličemo: Mir! Naj se sklene pravičen mir, ki bo naredil konec prelivanju krvi in trpljenju ter dokončal našo bedo. Ves nas narod naj se zedini in naj dobi za svoje mučeništvo zasluženo svo -bodo." Slede podpisi.
"Slovenske žene in dekleta iz občine Bizeljsko (Štajersko) se navdušeno pridružujemo majski deklaraciji Jugoslovanskega kluba in kličemo s slavnim posni-kom:
Le vstani, uborni narod moj, Tvoj je vstajenja dan!" Sledi 863 podpisov. Ista številka Slovenskega Naroda objavlja izjavo žen iz občine Rakek s 584 podpisi in izjavo občine Košana.
(Slovenski Narod, 31. jan.) — 4'Za jugoslovansko deklaracijo so se izjavile občine Poljčane, Brezje, Stanovsko, Lušečka vas — vse v mariborskem okraju."
"Možje in žene iz Bohinjske Bele se navdušeno izjavljamo za svobodno Jugoslavijo. Bratje, združimo se, ne trpimo izdajalcev. Borimo se, ako treba, s palicami. — 371 podpisov in 387 kron za Krekov spomenik."
"Narodne žene in dekleta iz Novega mesta in Kandije se pri -družujejo jugoslovanski deklaraciji z več kot 1000 podpisi."
"Narodne žene^in dekleta iz ob-j čine Ovsišc-Podnart Iskreno po-! zdravljamo in se pridružujemo deklaraciji naših poslancev, združenih v Jugoslovanskem klubu na; Dunaju. — Navdahnili bomo na * še otroke z mislijo celokupnosti Jugoslovanstva in jih vzgojili v tem narodnem duhu. — Sledi 495 podpisov."
Ista številka Slovenskega Na-Voda objavlja izjave občinskih odborov v Velikem Repnem In sv. Luciji na Soči, kakor tudi izjave žen in deklet iz občin: Razdrto, Ubeljsko, 338 podpisov, Veliki 5©pen, 292 podpisov, Vransko, Je-ro in Prekopa, skupaj 1227 podpisov, in Cerkno na Goriškem s 456 podpisi.
(Slovenec, 4. febr.) "Podpisane žene in dekleta iz vasi Breg, Drulovka in Orehek pri Kranju se pridružujemo s celim srcem majski deklaraciji Jugoslovanskega Ifluba. Na vse žrtve in vse veliko trpljenje v vojnem času pozabljamo v trdnem prepričanju, da nam bo izšlo solnce lepših dnij v bodoči Jugoslaviji. Poslancem v Jugoslovanskem klubu najtoplejša zahvala in popolno zaupanje! Želimo mir, kakoršnega predlaga sv. oče Benedikt XV., pravičen mir med narodi, ki naj prinese tudi slabejšim možnost svobodnega in srečnega razvijanja. Sledi 12 podpisov. ''
"Žene in dekleta iz Zgornje Save pri Kranju se prav dobro zave damo, da se gre za svobodo našega naroda in da se morejo sedaj uresničiti besede našega pesnika: "Vremena Kranjcem bodo se zja snila, jim milše zvezde, kakor zdaj sijale." Želeč čim skorajšnji mir smo tudi me za majsko deklaracije z dušo in srcem. Imamo samo nekoliko kukavnih izjem, toda me ostanemo zveste ter izražamo deželnemu glavarju dr. Šušteršiču popolno nezaupnico. Z največjim navdušenjem dajemo iz svoje majhne vasi 64 podpisov neustraš-ljivih Slovenk Jugoslovanskemu klubu."
Isti list prinaša izjavo žen in deklet iz občine Št. Rupert (edi -na občina, katere odbor se je izja vil za Šušteršiča). V tej izjavi se glasi: "Našim poslancem kličemo : Složni v Jugoslovanskem klubu delujte neustrašeno za zedinje-nje, samostojnost in neodvisnost in s tem za srečnejšo bodočnost našega naroda." Sledi 657 pod-
knezoškofu pa prisrčno zahvalo
GLASILO K. S &
tranjskem, 252, Semič. Vhiji Vrli
za njegovo moško obnašanje; vse in Kot skupaj 323 podijo v.
li, da\bo tudi našemu na lalu ilapočilo solnce lepše
pisov.
Za deklaracijo se je izrazil tudi občinski odbor iz Bočne na Šta -jerskem.
(Slovenec, 5. febr.) "Zene in dekleta iz občin Lukovica, Prevo-je in Spodnje Koseze se pridružujemo majski deklaraciij Jugoslovanskega kluba in izražamo poslancem v tem klubu popolno zaupnico, prevzvišenemu gospodu
to v nadi, rodu kmalu
bodočnosti. Zahtevamo neposredni in pravični mir s pravieo jamo-odloče vanja narodov." — Sledi 566 podpisov in 309.10 kron za Krekov spomenik."
Slične izjave so podale po istem listu žene in dekleta iz naslednjih krajev: Ihan, 256 podpisov; Krka, 385 podpisov; Škrilje, 181 podpisov; Kamnje, 187 podpisov; Moravče, 694 podpisov; skupina begunk iz Goriškega, 44 podpisov, kako/ tudi Možje iz občine mo-ravče, 235 podpisov, in žene in možje iz občine Šmarje pri Kopfu z več kot 800 podpisi.
(Slovenec, 5. febr.) "Občinski odbor v Šempolju na Krasu se je na svoji seji dne 20. januarja soglasno izrekel za jugoslovansko deklaracijo. Jugoslov. klubu izraža za njegov neustrašen nastop in delovanje največje zaupanje. Sabo krepko naprej po začrtani poti do zmage! Iz dna srca želimo v najkrajšem času resnični mir, katerega bo prinesla našemu narod« samo zedinjena Jugoslavija.'
Po istem listu so se izrazili za jugoslovansko deklaracijo še naslednji občinski odbori: Pijava Gorica, Bučka, Št. Jurij pri Gro-suplju in aprovizacijska komisija v Marezigah v Istri. v
(Slovenec, 6. febr. "Slovenke iz občine Lipljenje se pridružujemo jugoslovanski deklaraciji, ve -sele, da je konec ponižne politike in malodušja. Iskreno želimo, da posveča Jugoslovanski klub veliko pažnjo vsem pogajanjem o miru, da ostane neumoren in vstra-jen v svojih zahtevah, kako bi se nam in našim otrokom osnovala lepša bodočnost. Upamo, da ni nikogar več med nami, ki bi vstal, da zruši ali vsaj omaje naše za -upanje v našo moč. Trezne, brez iluzije, ne težimo po sreči posameznih žen, temveč po srečni bo -dočnosti celega naroda. — Sledi 162 podpisov."
Žene in dekleta iz Postojne m iz podobčin Stara vas, Zalog Hra-še, Mali Otok, Veliki Otok, Zagon, se radostnim srcem pridružujemo majski deklaraciji, ker bo njeno uresničenje privedlo naš tlačeni narod do svobode in enakoprav -nosti in šele tedaj bo postal na svoji zemlji svoj gospod. Poslan -cem v Jugoslovanskem klubu iz -ražamo svoje popolno zaupanje in jim kličemo: Složno in neomahlji-vo naprej, iz daljave se že sveti kot nagrada az vse naše napore Jugoslavija. — Sledi 889 podpisov."
"Žene in dekleta iz vasi Ba-binci pri* Ljutomeru se pridružujejo majski deklaraciji z geslom • Svoboden mora biti naš narod, na svoji zemlji svoj gospod." — Sledi 136 podpisov.
"Majski deklaraciji se pridružujejo tudi zavedne žene in dekleta iz občine Bukovje. Živeli srčni H>ritelji za našo sveto jugoslovansko stvar. — 200 podpisov."
"Žene in dekleta iz občine Košana iskreno pozdravljajo jugoslovansko deklaracijo in bodo vedno in povsod z vsemi močni podpirale njene vzvišene težnje. Sledi 546 podpisov. v
V isti številki Slovenca so objavljene izjave žen in deklet iz sledečih krajev: Depalavas, 464 T)odp.. Velika Dolina, 289 podp. Koroška Bela, 529 podp. Sv. Peter v Savinjski dolini, 530. Kranjska Gora, 259, Primskovo 214, Goreni 60, Cerkno na Goriškem, 456 (podpisale vse do zadnje žene), dalje iz naslednjih krajev iz konjiškega okraja na Štajerskem Konjice, 56 podp. Gabrov-lje, 113, Tepina, 77, konjiška n-kojica 77, Sv. Kunigunda, 262, Zi-če, 237, m Št. Jernej pri Loeu. 282 podpisov: Koži pri Tržiča klavž, 139. Sv. Lenart. 245, Oslu-vkem: Brebrovnik, 320. Sv. Mi-410; iz okolice Ormoža na Štajer-ševci, 34. Lešnica, 34, Vinski Vrh. 43; Zgornje Bitnje pri r Kranju 156, Trzin 357, Sv. Lucija na Goriškem, 188* ženskih in 112 možkih Tomičalj, Ig, Vrbljene in Loka. skupaj 465 podpisov, Žimarice 91, Zamostec, 59, Staročjavas, Pristo-va. Preska in Slamjak, skupno 217 podpisoV. Marija na Žili pri Beljaku 90 podpisov. Vir uri Domžalah, 207, Cven, 334. Št. Vid na Dolenjskem, 247, Križevci na Štajerskem, 100, Ormož in okolica, Pavlovce, Pavlovški Vrh in Hardek, skupaj 302 podpis", Cerklje, Krfika vas, Stopiče, Župeča vas, Mraševo in Gasfre. skupaj 732 podp. Zgornje na Pivki, 354 Mirnapeč, 1105, Šmihel na No-
Za deklaracijo so se izjavili odbori občin: Depalavas, iti Zagrd-dec ter "Kmetska zveza zii ko-perski politični okraj." * . "Slovenski Narod, 5. II. "Slovenske žene in dekleta iz občine Vrhpolje pri Vipavi še z navdušenjem pridružujejo majski deklaraciji Jug. kluba kot edini rešitvi za naš krvniško pregnani narod.. Odobravamo plemenito, nesebično delovanje naših poslancev, ki se s svojim prizadevanjem trudijo za svobodo, mir in srečo našega naroda, ter jim izrekamo popolno priznanje. Ži-veli naši poslanci, zedinjeni v Jug. klubu, pravi narodni junaki! Slovenska žena, katero teži duševna in telesna bol. Vas spremlja na Vaši poti s celim srcem, z vsemi svojimi nadami in željami. Stvorite bodočnost našim otrokom in hvaležni narod ne bo pozabil svojih osvoboditeljev. — Sledi 256 podpisov."
• (Dalje prihodnjič.)
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
bi ve* naft telesni n bi bslniku v
--------ibolniiš InSabot
nim osebam, da naj rabijo
vera's%
Balsam of Ufa
1 ' (Severov Življ«nski balsam). Ta 1 I balzam j« osobito priporočljiv pri i zdravljenju navadna in pogoste zapeki (labasanosti) neprebave hi bolestih na jetrih. TOskusite to toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; poeebno naj bi jemale to 1 toniko stars in slabotna osebe. < Natančna navodila eo označena na vsakem zavitku. Cena 860. Dobi st v vseh lekarnah.
W. F . S F V F A C C) CEDAR HAHIDS, IUWA
..iiii.inm.ni...i.i.n..i.i.i.niimili.iiiiii<iii..iiiiiiiniHiiHnMilwiiiitHiiiiniiniiiHK
"BRENOLA" NA?gr GRAMOFONI \
g	ki Jih izdeluje edina slovenska tvrdka	r
1	FR. HREN
=	14 W. Kinsie St., 362 K. State St., Chicago, 111. -
i	Naši gramofoni igrajo vse rekorde. - Pišite po alovenaki ecuifc.. - =
IS	Iščemo zaatopuike.
ji
GENA JE $35.00
i 5
I
Zelo nevarna prevara.
Dosti ljudi ima to grdo navado, da rabi in jemlje alkoholič-ne grenčece, ako imajo svoj želodec v neredu. Take vrste grenče-ci so zelo nevarna prevara, ker bolečine v želodcu hipno olajšajo; par dni zatem se pa bolečine zopet povrnejo nazaj in postanejo celo še ibolj hude; bolezen se vsled tega tako ukorenini v želodcu, da postane lahko stalno nevarna. Ako pa vzamete pravo želodčno zdravilo: Trinerjevo ameriško grenko eliksir vino, boste kmalu zadobili nazaj zdravje. To izborno vino je'narejeno iz naravnega rdečega vina, grenkih zdravilnih zelišč, koreninic in skorijc, ki imajo v sebi to moč, da izčisti-jo črevesje in utrdijo ves no -tranji sistem. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino vas ho ščitilo pred zaprtjem (zabasano-stjo), neprebavo, slabim tekom (okusom), napenjanjem, glavobolom, migreno, nervoznostjo, splošno slabostjo itd. Dobiva se v.lekarnah. Cena $1.10. — Proti revmatizmu, nevralgiji, hrbtobo-izpahkom, oteklinam, okore -lim mišicam je Trinerjev Liniment najbolj uspešno zdravilo. Cena v lekarnah 35 in 65c; po poŠti 45 in 75c — Joseph Triner Company, 1333 134& So. As-land Ave. Chicago, 111. < Ad ver.)
H	POZOR!
%
Članom podružnice Slov. Narodne Zvese Chicago, 111.
Prihodnja seja naše podružnice je preložena za 1 teden zaradi glavnega zborovanja S. N. Z, vr-šečega se te dni v Clevelandu. Seja se vrši zadnjo soboto v mesecu 27. aprila ob 8. uri zvečer v Cerkveni dvorani. Vsi člani so na-prošeni, da se te seje zanesljivo udeleže ker bomo čuli poročilo naših dveh delegatov, ki sta se udeležila glavnega zborovanja S. N. Z. v Clevelandu.
Z narodnim pozdravom
Ivan Zupan, preds.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM tA
LOSTI" ST. SO. K. S. K. N. S. PITTSBURGH, * A.
Farma na prodaj.
74 akrov dobre zemlje, četrt milje do sirarne, postaje in do prodajalne in ravno toliko do šole in cerkve.
Več se poizve pri lastniku
Joseph česnik box 35>Willard, Wis. (Clark Co.) (Adv. No. 15-16.)
ima evojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjske Slovenskem Domu, 67 in Butler St
Pittsburgh, Pa.
Uradniki sa leto 1918: Predsednik: John Mravintx, 110? Haslage Ave.. N. S. Pittsburgh. Pa.
I: tajnik: Prsnk Tfempus, 4628 Hat-fieW St., Pittsburgh, Pa.
gantopnik: Jurij Gergurai, 5164 But-le* St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. 8tybr, 865 Lockhart St. N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo * društvo od 16. do 50. leta; poamrtnina je 91000., $500. aH |250. Naše društvo plačujrf vsak dnu en dolar, ali 17.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še nlst« nobenem društvu, spadajoče b K K. J. se uljudno vabijo pod zastavo sgoraj omenjenega društva. •
Za vsa pojasnila sa obrnite na sgoraj imenovana uradnika društva. \ slučaja bolezni se mora vsak član tags
društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobi<5, 5212 Natrona allev, Pitta burgh, Pa., isti dmm ko sboli in ravno tako zopet k« oadravt
=	Vsak, ki kupi en stroj St. 1918 dobi prosto: "Sinoči sem na vasi	-
s	bil", "Veseli godec", "Odpri dekle kamrico", "Srečna mladost"	~
5	plošče. Z naročilom je poslati, Money Order, ali gotov denar v pripo-	|
Z	ročenem pismu.	'	z
^iiiiiiiiiiiftuiiicitiiiiiiiiiiitiiiiiiiititiiiiiBiitiiHiaiiiiiatiiiiiiiaiiiBfiiiiiisiiiiitiiaiiifiins'
JOS IT VE*RKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Telefon: Canal 2BZ.
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Slovencem sa obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo.
^IWWIKV v\wvx\xxw\vv\\\w\x\\v\xxw^ vwwwwww
Telefon: Canal 80
♦♦♦♦♦•♦♦♦•♦♦•♦•••••••••»•j
I Tiskovine ji
stanejo denar in mi vam ga prihranimo, če pišete za našo ceno predno naročite pravila, uplačilne knjige, papir, kuverte, bolniške liste, i.t.d.
AMERIKANSKI SiiVENSC
1006 N. Chisago Street
JOLIET,.....ILLINOIS
Zelo koristne stvari.
Razpošiljam razne suhe rože iti druge pripomočke ki so opisani v knjigi "Domači zdravnik". Imam tudi mnogovrstne dišave ki so opisane v kuhinjskih knjigah in se potrebujejo za pripravo oku snih jedil,razna semena, kakor seme za solato, peteršilj, fižol, korenje, itd.	Pišite po cenike.
Math Peadir P. O. Box 1611, New York, N. Y
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22n d St., vogal So. Lincoln St, Chicago, 111.
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
t > 'xxxnxxxxxxxxxxxv\\xxxxxxxxxxx\xxxxxxvvxxxxxxxxi
1
! \
Za zastave, replije in vse
društvene potrebščine,
Prva in Defstare|ša domača tvrdka
Fe Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago 111.
Vse čelo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
=

ms
rs:

V t
f in druitvz. V«liko teh _____
nam zahvaljujejo- za priliko,
Srečen dom ▼ srečni deželi. Najboljša zemlja za deteljo v Ameriki. Kupite si dom v napredujočim kraju v gornjem Wisconsinu. Nizke cene; 10 let za plačevanje.
fSDKAR smo odprli naio remljo za naselnike "pred W štirimi leči v Romjem Wisconsin«, se je poslu-iilo te prilike na stotine družine, ki so kupile zemljo
............... If j0i®r cerkve
aterih se Nekaj
I srečni zemlji nasolniki.
tukaj. Vsi so si napravili lep« domove, ftoU, naielnikov nam je pisalo proetovoljna pisma, v ka iliko, da ho postali samostojni po naiem navodilu lan tiskati v obliko knjige in sicer pod imenom "Srečen dom na knjiga vsebuje tudi 37 slik s poslopji, ki jin imajo tamoinji
nmHuuiiHi.
Visoke cene za kmečke pridelke. ^Z^XT^lt
po naprednih ljudi in te visoke eene bodo gotovo ostale fte naprej. Vsakdo, kdor ieli kupiti kmetijo ali jo vzeti v najem, naj bi se najprej seznanil a ugodno ponudbo, ki jo nudi nai« naseljniika kolonija. Dohodki, ki vam jih prinese naša zemlja, vam bodo hitro pomagali izplačati vso zemljo. Ako telite, vam tudi iz-čistimo 5 akrov zemlje, postavimo vam hišo, vse kar je potrebno za pričetek, vam •redimo, da se iafck*^ kar naselite na ž* pripravljen prostor in vse to vam naredimo proti lahkim desetletnim plačevalnim obrokom. Vsa te naša zemlja je bila preje poraščena ■ trdim lesom in padajoče listje skozi tisočletja je gotovo pogno-jilo in napravilo zemljo zelo dobro in rodovitno za kmetijstvo. Navadno pade tu deija od 36 do 40 palcev. To je posebno uirodna prilika za lastovanje dobre in rodovitne kmetije. Driavni urad tekazaje, da je v splošnem v dršavi Wisconsin skoro največji pridelek mogoč na en aker. Podnebje je ravno pravo za pridelke, katerih ste vi navajeni gojiti. Izvrstno raste trava tnkaj In vse povsod dovolj vode vam daje zelo ugodno priliko za živinorejo in za mlekarno. Veliki tr»i za razoečavanje pride'kov so v neposredni bliiini. Gre tudi ena glavnih železnic preko tega zemljišča. . (	.
Dve knjižici povesta vse. Pišite po nju, jgii . T3SS
"Kmetijstvo ▼ Wisconsinu" in knjiiica "Srečen dom na srečni zemlji" vam dajo vsa potrebna pojasnila. Pilite po nju še danes:	^	,
MATH CESAR/ zastopnik sa slovensko kolonijo. 2018 W. 21 s t Place, Chicago, in. Lastnik rami jo je EDWARD HIAES FARM LAND CO. 1324-C Otis Bldg„ Chicago, Illinois.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna • proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hranilnih niogah
396
Obresti ako nedvignjene, M pripišejo h glavnici in se tako s<>pet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno rto bro in uljudno postrežem p« svojem rojaku.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj ram sedaj ne svetujemo pošiljati, tud. ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitno. Od dajamo v najem varnostne škrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, Jkjer je potem isto varno pred ognjem in tatoyi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Nai* banka j* depozitni urad aa nrsiao poštno hranilnico, za ■Mto Joliet, za okraj Will, za driavo. Illinoia in za vlado Združenih držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklsd $360,000.
ss
nt.astlo K. s/K, JBpNOTff.— 24. APRILA 1018.
Dvigajmo kvišku našo zvezdnato zastavo!
Kupite bond Svobode še danes!
142 let je že minilo, odkar je bila naša nova domovina ustanovljena ter posvečena demokraciji in svobodi.
Dashravno so se vršile v teh letih razne vojne in diplomatične diference, je ostala naša čislana zvezdnata zastava neomadeževana.
V vsake j vojni je ta zastava ponosno plapolala ter se zmagonosno vrnila domov.
Dosedaj se ni ameriška zastava še nikdar ponižala pred kako sovražno silo.
Zatorej ni samo naša patrijotič-na dolžnost, da ohranimo v trajnem spominu one, ki so se že borili za to zastavo, ampak moramo zastavo naše domovine čuvati, žrtvovati ji svoje življenje in imetje.
Sedaj se bije vojna za dosego svetovne demokracije, svobode in trajnega miru.
Kaj boste torej Vi ukrenili v obrambo naše ljubljene Zvezdnate zastave?
Lahko storite svojo domoljubno dolžnost s tem, da kupite "Liberty" bonde ali bonde Svobode.
Kupite jih takoj in pripomagaj-te, da bomo uničili tiranstvo ter ustanovili svetovpo demokracijo!, .
Oklic na ameriške Slovence!
VSAKA ROKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH dolguje svoj prispevek zvonu Svobode. — Načela svobode in načela pravice, za kar so se bojevali pijonirji Združenih držav leta 1776, so bila zadnji čas kršena.
Nemški cesar se je sledeče izrazil pred nedavnim časom: "Sanja se mi o vesoljnem nemškem cesarstvu; v to bo pripomogla moja železna in trda pest."—
Ta hunska tolpa mori sedaj po Evropi in je na brutalen način napadla že pet večjih narodov. Kjerkoli se Nemci pojavijo, zapuščajo za seboj sledi svoje kulture, to je:
opustošene vasi, mesta, smrt, bedo in nesrečo.
Med temi narodi je dandanes na sto in stotisoče mož, žena in nedolžnih otrok, ki ne morejo dvigati več svojih rok, da bi branili svojo domovino. v
Mi pravimo, da živimo v SVOBODNI deželi. Ta svoboda je pa dandanes odvisna od uspeha,ali neuspeha naših fantov in mož, ki se za nas borijo.
Da se'bo ustavilo Hune, ali Nemce v tej krvavi vojni, potrebuje naša vlada na bilijone dolarjev Tretjega Vojnega Posojila.
Buy ILSGovernment B@ids
Third' liberty. Loan
Vsaka roka v tej deželi mera torej nekaj pripomagati in prispevati. Z vsakim dolarjem, katerega se ne potrebuje neobhodno, dajmo vdariti na zgodovinski zvon Svobode, da se bo njegov glas čul po celem svetu! Mož, aH ženska, ki ne kupi kakega bonda Svobode, ni opravičen (ena), ni vreden (na) do svobode, katero sedaj vživa.
Zatorej
Kupujte bonde Svobode!

□ Junaštvo In zvestoba.
i 1
Zgodovinski roman la daaor francoske revolucije. (Spomini častnika ivicarske garde Ludvika XVL) Nemško spisal Jos. SpiDaann & J. Poslovenil ••• H
xey&
(Nadaljevanje.)
Ravno sem hotel razjahati, ko je naglih korakov stopal proti me ni major pl. Bachmann. "Obsedi-te!" je klical. "Jezdite koj nazaj v Rueil in od tam v naše vojašni ce v mesto s poveljem, da mora biti vse moštvo zbrano v vojašnicah Prišla je vest, da Orleanova stran ka namerava nenaden napad na kraljevo družino." To se je ujemalo z onim, kar sem slišal v Ver-saillesu.
To je, da se nisem mogel odteg niti povelju, dasi bi bil zelo rad spregovoril z Redingom, ki jc pravkar sel čez dvor vojašnice Vendar sera mu v naglici zakli-cal, naj me čaka na stanovanju, ker se imam še danes o važni stvari z njim pogovoriti. Potem sem v božjem imenu oddirjal. Rueil je blizo eno uro oddaljen od Courbe voie; tam je bil nastanjen naš če trti bataljon, mej tem ko je bil prvi nameščen v treh Pariških vo jašnicah.
Iz Rueila sem jezdil čez Passy v mosto. Ko sem dospel na veliki boulevard, sem koj videl, da je množica nenavadno razburjena S težavo sem prišel skozi, jezdeč v koraku; da, nekaj krat me je hotela sodrga ustaviti, tako da sem moral narediti velik ovinek skoz ozke manj obljudene ulice, kjer sem še zablodil. Tako sem šele pozno v noči in na smrt utrujen prišel v Courbevoie.
Reding me je vendar še čakal, kakor so oznanjala njegova svetla okna. Čim sem torej razjahal, nekoliko odrgnil ubogega vranca in mu položil dobro zaslužene klaje v jasli, sem hitel v sobo svojega prijatelja. Zaspal je bil nad "Potovanjem mladega Anaharsisa," kar mu gotovo ni bilo zameriti. — Ko sem vstopil, se je stegnil in zdehaje vprašal, kaj imam tako strašno važnega, da obema za to spanje kratim. Ko sem mu pa ves zasopel povedal, kaj se mi je v Trianonu primerilo s kraljico in njenim tajnikom, je začudeno gledal in malo pomolčal. Naposled je rekel: "Damian, saj vendar mi nočeš natvesti slabe šale?"
Ilotel sem se hudovati. A on je nadaljeval: "Le molči; že vidim, da te je resnoba. In tudi ta gospod Angeard nas ne more za nos voditi, dasi je vsa zgodba tako neverjetna."
Potem je stopal, drgajoč čelo, parkrat po sobi gor in dol. Ustavil se je pred mano ter me o celi zgodbi še enkrat vse križem pre-prašal. "In si čisto gotov, da je velel zložno kočijo s štirimi konji ? Pomisli dobro!" je dejal resno.
"Tako gotov sem tega, kakor da zdaj ti stojiš pred mano. Še ponovil je in rekel, da mora biti trdna in zložna."
Tedaj je Reding tlesknil s prstom in rekel: "Tako ti je oni go-spcd tajnik komaj polovico resnice povedal Ali si tako preprost, da mu veruješ, da je za odpravo kraljičinega zaklada potrebna čvete-rovprežena, zložna kočija?"
"Ne, tako neumen nisem, čeprav sem iz Žuga," sem rekel. "A ti zabiš čedne pretveze z u-grabljeno Ivanko. V to je potrebna kočija za pot."
"V to bi veliko bolje služil majhen voziček nego četverovprežena zložna kočija. Ne, Damian, gospod tajnik rabi najino službo za nekaj čisto drugega."
"A čemu vendar, za božjo voljo?" sem nestrpen zaklical.
"Povem ti, a potihem v uho, in skrbno se čuvaj, da živemu človeku tega naprej ne poveš." S temi besedami se je nagnil k meni ter mi šepnil v uho: "Zaklad, ki naj ga s četverovpreženo zložno kočijo rešiva v inozemstvo, ni noben drug ko — kraljica sama!"
"Rudolf, sem vzkliknil in skočil pokoncu, "kaj si ob pamet?"
"Kraljica z dofenom — morda celo tudi kralj! Sedi mirno nazaj in poslušaj moje razloge." In zdaj mi je opisal skrajno nevarni položaj kraljeve družine. Ni dvoma, da Orleenova stranka namerja kraljevo smrt. In kakšno varnost ima kralj zdaj v Vcrsaillesu? Par stotin telesne straže, ki ne more jo odbiti nobenega resnega napada na grad T Narodno stražo, na katero se ni zanesti? Ali Flandern-
ski polk, ki so ga zdaj poklicali sem, a ga bodo bržokope o prvem pritisku javnega mnenja zopet odstranili, kakor so že Švicarje proč poslali? Vrhu tega je kraljica tako obsovražena, da ni več varna svojega življenja."
"Ne ,ne," tako je končal, "lahko si mislim, da kraljici ni dolgo več obstanka tukaj ter da hoče, po Artois-cvem zgledu, iskati varstva pri cesarju, svojemu bratu. Naravno, da se ne bo hotela
glasilo k. s.
1918.
la voz m konje ter pot, ki je zarisana na papirju, u poznat i vsaj do čez Saint-Denis-a. Kako bo to mogoče, ako bo moštvo morda cele tqdne zbrano v vojašnicah? In to se zdaj lahko zgodi."
Zopet sem mu moral pritrditi. Razmišljala sva, ali naj bi gospodu Augeardu pismeno razodel tež-koče pod naslovom, ki mi ga je bil dal, ali bi bilo bolje, da bi ga osebno poiskal v Versaillesu ter ustno njim razpravljal. Odločila sva se za zadpje, ker je bilo pismeno občevanje vsekakor nevarno. Pozno po polunoči sva se ločila.
XIX.
i
Konec v Versailles-u.
3. in 4. oktobra je bil dež. Že zato nisem mogel prositi dopusta, da bi v Trianonu risal. Vrhu tega
Kupujte Vojno varčevalno znamke!
i j '-u * i	so prihajale iz Pariza tlake vesti,
ločiti od svojih otrok; ti pojdejo * J	nP|,iVnwl„ '
njo. Morebiti tudi kralj, dasi mi to ni še prav jasno. Ivanka jih bo spremljala kot služkinja ali pestunja. In ona komedija z odpe-ljavo dekleta, ki ni napak izmišljena, naj bi prikrivala kraljičin beg vsaj za toliko časa, da je ne bodo več mogli ujeti. Tako bo; za-nesi se. Zgodba o kraljičinem zakladu je malo nerodua izmišljava gospoda Augearda. Kaj bi koristilo kraljici, ako bi tudi svoje dia mante s tolikimi težkočami spravila čez mejo? Saj jih vendar veliko lože in varneje skrije v Versaillesu ali Trianonu — to lahko ra-
v t • t
zumes!
Moral sem mu pritrditi, a mene je prijelo kakor vrtoglavost. Ves iz sebe od vesele razburjenosti sem* objel Redinga in za vriskal'. 'Midva sva najsrečnejša človeka na svetu. Kot rešitelja kraljice bova nesmrtna v zgodovini. Jaz bom ahko nudil svoji Vereni lepo bodočnost, in tudi ti boš ponosni gospodični z Valdouleurja bogastva in slave položil k nogam!"
"Da — če se posreči! Ako pa se ponesreči, nama pojde za glavo, in zgodovina naju bo imenovala vratolomna predrzneža, ki sva življenje ene kraljice s seboj potegnila v propast."
"Ti si vendar nepoboljšljivi črnogled, Rudolf" sem mu ne voljen zaklical.
"Pustiva to!" je rekel, "in raj-še govoriva o sredstvih za izvršitev načrta. Zaenkrat vidim dve težkoči. Pred vsem mi ni povolji stvar z dopustom."
"Saj je Augeard obljubil, da bodo vse listine v najboljši obliki pripravljene, ko še pripeljemo z vozom pred Trianonski park."
"Ljubše bi mi bilo, da si že podpisane s sabo prinesel. Zakaj rabila bova dopusta tudi za pripravo potovanja. In bližnje dni bo dosti težko, ga dobiti, ker mora biti polk vsak hip pripravljen, odkorakati za varstvo kralja v Versailles ali pa na Sevres-ski most. Da bi bil vsaj prosil dovoljenja, da smeva tudi našemu majorju skrivnost razodeti. On jc kraljici z dušo in telesom vdan, in mogel bi nama pomagati tudi v drugi veliki težkoči — glede denarja. Zakaj nisi prosil tajnika par sto louis-dorjev predjemščine ?
"Po pravici povem, bilo me je sram, Rudolf," sem odgovoril. "Zdelo se je, kakor bi si puščala službo naprej plačati. In sem mislil, da boš ti lahko kupil voz in konje; z mojo mošnjo je sevedn slabo!"
"In z mojo ne veliko bolje. Hm, in stalo bo mnogo! Štiri konji! Razume se, da ne smejo biti slaba kljuseta, ampak dobri, zanesljivi konji za kočije. Vsak bo stal 50 louisdorjev. In zložna kočija J Zopet ne sme biti star, obrabljen ka-son, ampj.k res dobra kočija. Koliko bo taka stala, zdaj niti približno ne morem ceniti. Tudi potrebno opravo treba nabaviti! Skratka, stroški — z vsemi postranskimi izdatki — bodo znašali 400 — 500 loisdorjev!"
"500 louisdorjev!" sem pre* strašen zaklical. "Saj to je celo premoženje, vsaj po naših Švicarskih pojmih. Tako visoko stroškov nisem cenil, ali da pošteno povem, o tej stvari niti nisem bliže razmišljal."
"Čisto kakor 'velik gospod'1. Škoda pa, da nisva! Moraš torej rad ali nerad prositi gospcda tajnika, ali da ti da 500 louisdorjev predjemka, ali pa da smemo skrivnost zaupati tudi majorju Bach-mannu. Ta bi lahko spravil skupaj potrebni denar; in tudi drugače bi bilo na vse strani bolje, če bi on za stvar vedel; potem bi i-meli prosto roko za vse priprave. Le pomisli: preskusiti boya mora-
da smo vsak čas pričakovali povelja za odhod. Ljudstvo se hoče vzdigniti, so govorili; Orleanso-va stranka da je zopet povzročila umetno draginjo in lakoto. Kajpada so mi tla pod nogami gorela! Do sobote teden bi moralo biti vse pripravljeno, a dan za dnem poteka, ne da bi mogla kaj narediti.
5*. oktobra se je vendar nekoliko uvedrilo. Tedaj sem šel k majorju Bachmannu in prosil dopusta jezil se je radi nekega proti-ukaza, ki je bil pravkar došel, in je rekel: "Idite radi mene, kamor hočete! Kmalu pošljem celi polk na dopust — ali pa boni sam prosil za svoj dopust. Sit sem že te vlade brez glave!"
Ročno sem se prebledel v lično, a ne ozredno civilno opravo, blizu tako, kakršno nosijo mladi odvetniki — črna fina suknja, lično nagubana nabornica na prsih in naočnike s čipkami. Reding je namreč smatral, da bo vzbudilo manj pozornosti, v taki obleki vprašati po gospodu tajniku, ko pa v uniformi.
Ko sem blizu Versailles-a prišel na mesto, odkoder je odprl pogled na cesto v Sevres, sem zaslišal bobne in neznansko vpitje. Blizu tucat bobnarjev je korakalo pred četo mož, kakršne sem poznal izza Bastijskih dni: razcapani, bradati, pijani lupeži. Ža njimi pa je šla, kar je cesta široka in kar se je daleč videlo, cela vojska žensk v raztrganih blatnih krilih, z vilami, drogovi, zarjavelimi puškami na ramah, vodeč se pod pazduho in vreščeč: "V Versailles! Gremo po mojstra peka in po gospo pekovko in mladega peka! Kruha hočemo in svobode!' Versajci, hiteč naproti ženski armadi, so kričali na vse grlo: "Živele naše hrabre Parižanke!"
Česa bolj ostudnega nikoli nisem videl, kakor je bil ta ženski sprevod. To je bila sodrga Pariška! Prvj hip sem pomišljal, ali ne bi oddirjal nazaj Courbovoie, da bi pozval bataljone, da pridejo branit kralja. Zakaj očitno je bil kralj tisti pek, po katerega gredo. Toda ni li bil Flanderski polk dovolj močan zoper te ženske.. In ali bi smeli priti brez povelja'. . Ne, naprej v grad!
Skoro isti čas kakor jaz so dospele prve čete žensk na Vojni Trg. Flandrski polk je stal tu pred vnanjim omrežjem; ob no -tranjem omrežju, ki je minister-ski dvor ločijo od kraljevega dvora, sem videl telesno stražo. Že sem mislil, da ne pridejo v grad. Tu je lepa "Luttižanka," nesramno kot Amazonka oblečena ženska, v družbi enakih grdob, zdir-jala na konju med vrste vojakov. Denar in lepe besede-so vojake o-mamile; takoj so se odprla križna vrata in v par trenutkih je sodrga poplavila vnanji dvor.
Na tej strani nisem . mogel v grad; to jc bilo očitno. Šel sem torej okoli južnega krila in poskusil pri omrežju oranže rije. Tam stoječa straža se je sicer nekaj ustavljala, toda ko sem povedal, da sem častnik v civilni u-bleki in nesem tajno poročilo me je pustil skozi. Sreča je nanesla, da sem v oranžerji naletel na vrtnarja, ki me je bil v maju videl risati v Trianonu. Koj me je zopet spoznal ter me peljal po sto marmornih stopnicah navzgor k drugemu omrežju, ki je zapiralo vhod na grajsko vrtno teraso. Tudi tu je stala straža, ki me je pa v vrtnarjevi družbi brez tež-koče pustila vstopiti. Pri nekem stranskem vhodu me je vrtnar priporočil enemu služabniku, in tako sem prišel v grad.
(Dalje prihodnjič.)
TELEFON CANAL 0027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrva&ka
IVI LEKARNA
1818 W. 22nd Street	Cblcago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvaiam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
' v Chicago, EL
Andrej Ogrin, lastnik
1845 W. 22. St.,	CBiicato.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, — Svoji k svojimi
Ck&fc&kEkCk&l&^Oi
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujeta nova društvena pravila, li&no izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tlakovlae, obrnite m aa največjo Slovansko unljsko tiskamo v Ameriki, na
NAK01N0 TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, III
zadovoljne** (lede
Ta Yam bode izgotovila vse tiskovine v popolno eene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem ftepnem format« in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Hakaaloe za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške llsU
Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in yesstos vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol laike vedno aa* pregled števila članov po skladih, ali razredih.

pole za
tančen pregled
E7 Na sahtevo pošljemo tiskovin na ogled brezplačno I
OPOMBA: V naši tiskarni m tiska "Glasile K. S. K. Jednote"
vitkemu društva
MARIJA SLUCA
1828 W 22nd SI.
Cklcaf §, III.
TalMkoM Canal 473S
Izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
M uljudno priporoča «o-▼•askim in hrraikim fta-nam in ornkha Slovenkam.
Tvrdka E. Bachman,lnkerp
ZASTAVE, REGALUE IN RAZNE DRUŠTVENE POTREBŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, HI. Telefon: Lawndale 441.
"	■	—se \ «	*
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Bkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolnp zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vs«h številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo ceue nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino =====
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge dclavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-,	bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhiticjša
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA. V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
■»a/IT" w^H
■^s* W^dpwwJ
POD VLADNIM NADZORSTVOM 2EDINJENIH DRŽAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864

ZE 60 LEX
je t* banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje rnaAa nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaia nad $550.000.00, kar se drži r polnem zaščitnem skladu«
Jri
mi
396
Haloiite torej Vale prihranke ▼ ■AJSTAREJŽI IN NAJVEČJI BANKI V JOL STO.
Narastlo obresti sa pallatno pripisujejo * glavnici, ali pa Izplačujejo oe hranilne uloge od $1.00 naprej.
3%
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
LJUDSKA BANKA'
Illinois.
mmmesmt