19. štev. V Kranju, dne 14. maja 1910. XI. leto. GORENJEC Političen in gospodarska list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po polti sa celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge artave stane 580 K. Posamezna Številka po 10 Tin. — Na naročbe bres istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niltvo je na pristavi gosp. K. Floriana v cZvezdi*. Izhaja vsako soboto ===== zvečer == Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se pkčujejo naprej. Za manjSa oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust, — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. AH jih bo razsvetlil? Ako krnetskenau gospodarju rečeš, da naj svojemu sinu, Id je napravil osmo šolo, izroči svoje posestvo, čeS, da b® ta najboljše znal gospodariti, ker se je toliko let ia veliko učil, se ti bo zasmejal ▼ pest. Mislil si bo, da nisi pri pravi pameti, ker kako naj gospodari na srednjevelikem kmetskem posestvu človek, ki morda Se nikdar ni prijel za plug ali motiko, ki je kvečjemu kot otrok pasel krave, pozneje pa rajSe tičal pri bukvah v kostanjevi senci, nego se paril v vročini na travniku ali na njivi. Ako svetuješ trgovcu, da naj vzame svojega Stacunskega hlapca za poslovodjo v svoji veletrgovini, čeS, da je dovolj močan, da bo spravljal zavoje na voz, svetoval ti bo, da se daj preiskati na Studencu, če so tvoji možgani Se v redu, ker govoriš take bedarije. Ako rečeS duhovniku, da boš ti kot dober kmet z močnim glasom v nedeljo stopil na prižnico in pridigoval kmetom, da se le z delom in molitvijo more doseči sreča na tem in onem svatu, te bo duhovnik pognal kot predrzneža ali norca, katerega je treba zapreti ali pa poslati v blaznico. Vsi ti izgledi se vam, kmetje, zde čisto umljivi, ker vsak naj dela to, kar se je učil in za kar se je usposobil. In vendar vsak dan delate tako, kakor svetuje bedak svojemu prijatelju v zgorsj omenjenih primerih. V državnem in deželnem zboru odločajo o tvoji usodi, slovenski kmet, možje, ki si jih sicer sam volil, ki pa o tebi ne vedo dostikrat mnogo več kakor to, da rad plačuješ biro in bi rad delil s svojim dušnim pastirjem tudi zadnjo kravico, samo če ti bo zato blagoslovil kravico, predno jo zakoljeS. V občini sedi med kmetskimi možmi, v delu in skrbeh osivelimi očaki, mlad rdečeličen župnik s precejšnim trebuščkom. Razpravlja se o dokladsh, o občinskih napravah, o porabi občin- skega imetka, ki so ga spravili ti očaki in njihovi predniki. « Možje, tako-le bomo naredili,* pravi smehljaje se mladi župnik, ki nima opraviti z drugim denarjem, kakor s tistim, katerega zaslužijo drugi, in vsi v delu in skrbeh osiveli možje z veseljem pritrjujejo svojemu voditelju, čeprav gre samo za njihov denar. V kmetijskih zadrugah in posojilnicah jamčijo kmetje ponajveč z vsem svojim premoženjem za vse zadružne zadeve. Za načelnika si volijo župnika ali kaplana, dajejo mu oblast, da po svoji previdnosti (!) nakupuje in prodaja blago ter razdeljuje posojila. Pri tem seveda ne pomislijo ti modri možaki, da je duhovnik od danes na jutri pri njih. Oni nt- mislijo na to, da bodo sami plačevali izgube, saj duhovnik nima hiše in grunta, na katerega se da kaj intabulirati, plača njegova je pa tudi sveta ... Naši kmetje precej bero, posebno jih zanimajo povesti, v katerih se pripoveduje, koliko so morali njihovi predniki prestati pred okrutnimi graščaki. Pesti se jim krčijo, ko čitajo, koliko žera io hčera so oskrunili grajski pohot»eži, koliko nedolžne kmetske krvi je namočilo grajske travnika in njive, koliko mufenikov-kmetov je zdihovalo v temnih ječah pod grajskimi zidovi. Taki časi so menda minili, ali pa tudi ne. Nai kmet Se vedno trpi, da farovž dela z njegovo ženo in hčerjo, kar hoče, saj so farovlki zidovi sveti. NaS kmet Se vedno trpi, da med njim vlada človek, ki se je učil pač brati mase, ne pa sejati žita, ki zna pač žeti denar, ne žita. Naš kmet prepušča vse zadružno gospodarstvo ljudem, ki ne morejo prevzeti zadružnih obveznosti, naš kmet prepušča vse politično gospodarstvo ljudem, ki ga ne morejo prav zastopati, ker niso sami posestniki-kmetje. Pred 37 leti je pisal zdravnik Bačar v Novem Mestu doktorju Josipu Poklukarju: «Doktore, nam raste kuta od nog preko glave, kakor brSljan okoli stebla, nečutljivo pa gotovo »o pogubljivo. Mislite, da se je boste mogli iznebiti, kadar vam priraste do srca. Jaz se bojim, da ne.» — Živimo v časih, ko je naše ljudstvo ta kuta obvila docela. Ali pride kdaj k tem ljudem tudi sveti duh, ali jih bo razsvetlil? Vse to zavisi od ljudstva samega, vsak je sam svoje sreče kovač! „Pri zaprtih vratih." Dopis s Koroškega. Naši voditelji se bahajo, da je bil shod katoliškega političnega društva v Celovcu dne 28. aprila eden najsijajnejših 1 Mi pa pravimo: Ravno ta shod je pokazal nazadovanje, kakršnega koroški Slovenci pri katoliškem političnem društvu nismo še doživeli. Celo za časa naših najhujših začetnih narodnih bojev, so bili takratni tabori — javfii 1 Niti govorniki, niti voditelji se niso bali govoriti javno. In kadar je politično in gospodarsko društvo delalo pred slovensko javnostjo na Koroškem svoj letni obračun, se je to vedno zgodilo javno. Shod je bil pristopen vsem narodnim Slovencem, da, cela nemškutarji so sem-tertja prišli. Letos si odborniki, in posebno gosp. dr. Brejc, prvič niso upali na javnem shodu govoriti o vsem tem, kar jih peče in skrbi. Sklicali so najprej zaupen shod. Dasi so zaupnike skrbno izbrali, dasi so bili zaupniki zastraženi od vseh strani in dasiravno ni smel na zaupni shod nihče, e katerem so si le količkaj mislili, da ima zveze z opozicijo, še pri teh niso našli splošnega zaupanja. Naš kmet se ne oglasi tako hitro, posebno če ni govornik in če vidi, da bi ga prevpili. Toda celo marsikateri teh zaupnikov je obsojal potem grdo Brejčevo zmerjanje zoper družbo sv. Cirila in Metoda in zoper tiste može, ki nočejo slepo služiti Brejčevemu komandiranju. Potrebovali so dalje zaupen shod pri zaprtih vratih, da so mogli izraziti pozdrav gospodu dr. Šušteršiču in njegovi kranjsko-klerikalni ljudski stranki, s katero hodi PODLISTEK. Ob petdesetletnici naše tradnice »Naprej, zastava Slave!" V spomin. Naprej, zastava Slave! Šolskega leta 1844/45 sta sedela pod učiteljem Markom Podobnikom v zgornjem oddelku prvega razreda ljudske Šole v Kranju med gosposkimi otroci dva kmečka, preprosta, a nadarjena fanta: Simon Jenko iz Podreče in Martin (Davorin) Jenko iz Dvorij. Učitelj Marko Podobnik tedaj pač ni mogel slutiti, da prav ta dva neznatna fantiča kedaj postaneta moža, ki podasta besede in na-pev za našo marseljezo. Pa je bilo tako. Šla sta mlada fanta v svet. Eden si je izvolil za spremljevalko liro pesništva, drugi javorove gosli na-rodne glasbe. Dolgo časa se nista videla, na Dunaju pa sta kot visokošolca prišla skupaj, Simon je bil že tedaj čislan pesnik, Davorin pa nadarjen glasbenik. Pa je rekel Davorin Simonu: ,Ti, zloži nam za naše izlete besede za koračnico, jaz pa priredim napev." In zgodilo se je tako. O rojstvu napeva naše marseljeze nam častiti starina Davorin Jenko sam pripoveduje takole: »Davorin je dobil od prerano umrlega Simona pesem .Naprej'. Poskušal je večkrat, da jo kom-ponira, ali najti ni mogel melodije, katera bi odgovarjala tekstu. Ves trud je bil zastonj. 16. maja popoldne gre v Baderjevo kavarno, katera je* bila blizu vseučilišča. Tukaj je začel citati staro „Presse", ki je v podlistku napadala In grdila slovenski narod načinom, kateri je bil svojstven temu, Slovanstvu vedno sovražnemu listu. Ta članek je Davorina tako razsrdil, da je vrgel ta list stran in šel iz kavarne. Na ulici začne naenkrat peti tiho v sebe .Naprej, zastava Slave!4 Ustavlja se in ves začuden reče: ,Glej! Tako dolgo sem se mučil, da bi dal napev tej pesmi, a sedaj v moji razburjenosti vsled .Prešine" grdnje na slovenski narod, sem našel nenadoma napev pesmi: Naprej, zastava Slave 1' Davorin gre v Prater in v gostilni ,Zum Hirschen" napiše to pesem tako, kakor se še danes poje. Prvikrat se je pela v javnosti dne 22. oktobra 1. 1860 pri besedi .Slovanskega pevskega društva' v dvorani ,Pri Sperlu' na Dunaju v navzočnosti mnogoštevilnega slovanskega občinstva. Njeni glasovi so elektrizirali vse navzoče občinstvo, tako da odobravanja ni hotelo biti ni konca, ni kraja. Takoj nato se je raznesla po vsem Slovenskem ter je malone postala narodno blago. A tudi ostali slovanski narodi so jo brzo sprejeli, in tudi med njimi se je istotako udomačila kakor v Slovencih. Posebno Čehi in Hrvatje niso pozabili pri slavnostnih prilikah na to navduševalno himno. Ruske vojne godbe so jo svirale pri vhodu v Plevno, Sofijo in Kars.* Pesnika in skladatelja našega »Napreja" nam je dala bližnja okolica starodavnega Kranja. Pesnik Simon Jenko se je porodil na Sorskem polju, v Podreči pri Mavčičah. Ali je mogel priti s Sorskega polja drugačen pesnik, kakor je naš nedosežni lirik Simon? Otrok revnih kmečkih staršev, pa doma na tako lepem polju kakor je Sorsko. Sava, Sora, polje, gozdi in travniki, krasen razgled na vse strani, to je Sorsko polje. Šel je Simon od doma, pa je zapel pesem o škrjančkih na Sorskem polju, o krasni naravi, o lepem kmečkem življenju, o naši domovini, o Slovanih. In kar je pel, mu je privrelo iz dna srca. Njegove pesmi — njegovo življenje, življenje moža, ki je sin kmeta, ki ljubi kmete, ki ljubi polje in travnike, življenje moža, ki je revež od doma in ostane revež do smrti, življenje moža, ki pozna le edino ljubezen do svojega malega narodiča in do bratov, do mogočnih bratov svojega narodiča. Jenko je mož, ki ga v srce boli žalostni položaj bratov-rojakov, a pogled mu spe čez meje Slovenske, tja k bratom Slovanom. In sladko upanje se ga polasti, da se bo boljše godilo Slovencem, sedaj nai poslanec Grafenauer čez drn in strn. Da se za Koroško razen tega, da nas .Slovenec" sedaj hvali — ničesar ni doseglo — tega seveda tudi zaupnikom niso povedali. Šele, ko so opravili glavne in najnevarnejše stvari — otvorili so v dvorani, kamor itak noben drug ni več mogel, javni shod, na katerem so poročali razni odborniki o društvenih zadevah. Vsaka debata o točkah, ki so se obravnavale prej — je bila izključena. In sedaj se bahajo, da je bil to najsijajnejši shod. Reveži, ki se sami delajo neumne, da bi bili tudi drugi tako neumni in to verjeli. Narodne Slovence, ki niso člani političnega društva seveda to malo briga. Naša četa raste in napreduje, in najboljši dokaz našemu napredku je, da se gg. dr. Brejc in tovariši že skrivajo za zaprta vrata in samo pri oknih ven kličejo na korajžo — ne zoper narodne nasprotnike, ampak zoper lastne brate. Pač žalostni voditelji! O govorih bomo pa o priliki še natančneje poročali. Prepovedani sokolski lslet v Št. Jakob na Koroške«. (Dopis z Borovelj na Koroškem.) Lansko leto je bilo napravilo telovadno društvo .Sokol" v Kranju meseca avgusta v kroju ponočen pešizlet čez Ljubelj v Borovlje. Ako-ravno so Borovlje znane kot zagrizen nemšku-tarski trg, ni bilo v celih Borovljah niti enega, ki bi se bil nad tem zgražal. In četudi morebiti .Nemci", kakor sta naš župan in puškarski dobavitelj Ogris in dr. Maurer, niso bili s prihodom .Sokolov" povsem zadovoljni, to ostane kot ne-ovrgljiva resnica, da povodom onega sokolskega izleta v nemškutarske Borovlje ni prišlo niti do najmanjšega kaljenja miru v tem kraju, kaj še do kakega spopada med Slovenci in Nemci, oziroma nemškutarji Nasprotno 1 Okoli 200 narodnih Slovencev iz trga Borovlje samega je spremljalo Sokole pri njih odhodu na borovski kolodvor in in z navdušenimi .živio-" in .nazdar-klici" se je ta množica poslavljala od odhajajočih Sokolov. V jeseni preteklega leta je hotel kranjski Sokol zopet v kroju napraviti izlet v Borovlje, da se udeleži ustanovnega občnega zbora bratskega društva .Sokol" v Borovljah, vendar pa pripravljalnega odbora o tem ni obvestil. Toda kaj se je zgodilo? Akoravno pripravljalni odbor v Borovljah ni vedel, da se hoče kranjski .Sokol" udeležiti ustanovnega občnega zbora v kroju, še manj pa seveda kdo drug v Borovljah, najmanj pa kdo v Borovski okolici, je vendar prepovedala oblast nameravani izlet, češ, bati se je kaljenja miru in izgredov, ker vlada baje v Borovljah in sploh v Rožu strašno razburjenje radi napovedanega sokolskega izleta. Ta prepoved ni bila nič drugega, kakor poziv oblasti na nem-škutarje in Nemce, naj nastopijo proti Sokolom. Že prvi sokolski izlet v Borovlje je moral vsakogar prepričati, da se radi njega ni treba bati nobenega kaljenja miru. Pri drugem nameravanem izletu pa na kako razburjenje ali pa celo na kake spopade sploh niti misliti ni bilo, ker razen oblasti nihče o nameravanem izletu vedel ni. A kljub temu je vlada izlet prepovedala; sklicevala se je na razburjenje, katerega ni bilo, in na ljubi ko mah preraste njegovo gomilo. Tam na visoki Tatri želi biti pokopan, da ima še v grobu prost pogled po slovanskem svetu. Sto let hoče mirno počivati po smrti, potem pa priti med svoje in se prepričati, ali so se izpolnile želje njegovega srca. Simonu Jenku je mogla teči zibel le pod slamnato kmečko streho. Prav, da je bilo tako. Davorina Jenka nam je dala krasna cerkljanska okolica na Gorenjskem. V Dvorjah pri Cerkljah, pri Podjedu, se je narodil. Pa je poslušal mladi fante petje fantov na polju, deklet pri preji, babice pri kolovratu. In na mlado uho mu je šu-Štelo listje na vrtu, šumljal mu je potoček ob domačem mlinu, potoček, ki pa je tuitam tudi narastel in se jezno in besno penil čez jez in po rakah. Ni poslušal zastonj ljudskega petja, šu-štenja listov, šumljanja in besnenja potoka. Vse to mu je hotelo iz prsi, pa je tudi privrelo iz njih — narodne, priproste, naravne skladbe njegove. Poklanjal je te večnomične skladbe nam in bratskemu narodu srbskemu, med katerim je našel drugo domovino. Lepa množica je teh skladb, pa da je zapel tudi samo pesem .Naprej, zastava Slave!" in nič drugega — njegov spomin je ohranjen. Petdeset let, kar imamo besede in napev .Napreja". Pesnik Simon je legel že davno k večnemu počitku tam blizu našega velikega Prešerna, skladatelj Davorin pa še živi in s sladkostjo opazuje, kaka čuda dela pesem, katere besede in napev koreninijo v narodu. Pa da mu je usojena še dolga, dolga starost, starost polna mir, katerega pri prvem izletu niti nemškutarji, kamoli Slovenci in Sokoli niso kalili. Tako postopajo pri nas c. kr. oblasti, ki bi bile v prvi vrsti poklicane, da varujejo enakopravnost vseh državljanov. Človeku se nehote usili prepričanje, da stoji že tudi c. kr. deželni predsednik pod kontrolo c. kr. .Volksrata", kateri je pač v resnici bil razburjen, ker se borovski nemškutarji pri prvem sokolskem izletu proti pričakovanju čsto nič niso razburili. Ako bi stal c kr. deželni predsednik v Celovcu na stališču, da Sokoli ne smejo delati izletov v one slovenske kraje na Koroškem, katerih prebivalstvo je po večini nemškutarsko, potem bi bil moral prepovedati prvi sokolski izlet v Borovlje. Da tega ni storil, bilo je popolnoma pravilno. Miru se radi tega izleta ni kalilo in nikomur se ni skrivilo lasu. Brez vsakega, tudi najmanjšega povoda, a tudi brez vsake doslednosti, edino pod pritiskom Nemcev v Celovcu, katere pa Borovlje čisto nič ne brigajo, je prepovedal c. kr. deželni predsednik koroški drugi nameravani sokolski izlet Toda višek vsega šele pride! Letos je hotela napraviti „Župa gorenjskih Sokolov" izlet v Št. Jakob v Rožu, kjer bi priredila telovadbo na travniku slovenskega kmeta. Vsak Slovenec ve, da je ta vas narodna trdnjava v Rožu; v nje občinskem odboru sedijo sami zavedni narodni Slovenci. Prebivalstvo je skozin-skoz slovensko in — to dokazuje sestava občinskega odbora — po pretežni veČini narodno zavedno. Zdaj pa pride okrajno glavarstvo v Beljaku in c kr. deželno predsedstvo v Celovcu ter prepove nameravani izlet v Št. Jakob, ker se je bati kaljenja miru in izgredov. Ta prepoved je nekaj tako gorostasnega, nekaj tako vnebovpi-jočega, da bi je človek sploh ne verjel, ako bi ne bila izdana od oblasti na Koroškem. Sokoli bi se bili pripeljali z vlakom s Kranjskega v popolnoma slovensko občino in bi napravili na travniku, ki je last slovenskega posestnika-doma-čina, torej na privatno posest, niti ne v kaki gostilni, javno telovadbo. In to namestnik našega cesarja prepove! Česar se ni zgodilo v Borovljah, kjer so zagrizeni nemškutarji v pretežni večini, to se naj zgodi po prepovedi našega deželnega predsednika v narodni trdnjavi v St. Jakobu, kjer Nemcev ni in kjer je domače ljudstvo skozinskoz prepojeno z narodnim duhom! Torej Slovenci v slovenske kraje ne smejo več prirejati izletov, ker bi se tam — ako bi se izpolnila želja naših oblasti — stepli med seboj ? pač pa smejo Nemci in nemškutarji izzivati s svojimi izleti po slovenskih občinah, ne da bi se bilo bati, da izbruhne enkrat tleča ne volj a domačega ljudstva proti vednim hujskarijam. Če je c. kr. deželni predsednik koroški v resnici mnenja — da bi bil radi sokolskega zleta v Št. Jakob javni mir v nevarnosti, ali ni moral ta javni mir in sicer v resnici biti v nevarnosti, ko so lansko leto nemškonacionalna društva iz Celovca in drugih krajev sporazumno, tako da je bilo to oblastim znano, na en dan priredila izlet v Št Jakob? Seveda: Quod licet Jovi, non licet bovi? V resnici ne najdemo besed, da bi primerno označili tako enostransko postopanje onega moža, ki je namestnik našega cesarja. .Justitia est fun-damentum regnorum". Ne vemo, pozna li naš c. kr. deželni predsednik ta napis, ki se blišči v zlatih črkah nad vhodom v cesarski dvorec na uspehov, priznanja in sadov! Blagrujemo Te, belolasi Davorine, da Ti je nebo naklonilo tako starost Da si nam še dolgo čil in zdrav, kakor je čil potoček ob Tvoji rojstni hiši v Dvorjah, kakor je zdrav rod v Tvojem rojstnem kraju! V mladem cvetju. Roman. Dalje. .Kakor veste, Šimen, kakor veste," je dejala Ana, a Šimen videč, da gospa in Osole menda nimata ravno takega pogovora, da bi motil, je pristopil bližje in zbral obraz v sila važne gube. .Nekaj vas vprašam, gospa, ampak ne zamerite mi, saj veste, da mislim samo dobro." .Le govorite, Šimen I Nič nebom zamerila," je dejala Ana, ki ji je odkritosrčni in skrbni Šimen že od nekdaj ugajal. .Jaz mislim," je pričel Šimen in gledal zdaj Ano, zdaj Osolčta, kot da velja tisto, kar namerava povedati obema — .da ponoči noben pošten človek ne bo hodil okoli naše hiše. Ako ima kaj povedati, naj pride podnevi, ako pa hoče ravno ponoči pa naj pokliče, a ne, da bi lazil in hodil okoli in okoli, naposled skočil celo čez ograjo na vrt in potem skrivoma bogve kam — kakor lisjak, ki bi rad ukradel kokoš, a se boji gospodarja. Vrag vedi, kaj namerava tak človek, dobrega gotovo nič, za to bi ne bilo napačno, ako bi"spustili psa eno noč na vrt. Seveda bi zaslužil tak človek, da bi ga počakal kdo drugi in mu jih naložil, da bi za vedno Dunaju, ali ne. toliko pa vemo, da se s prepovedjo nameravanega sokolskega izleta niti v slučaju Borovlje, niti v slučaju Šent Jakob ni ravnal po njem. V očigled temu dejstvu moramo se vprašati, ali smo koroški Slovenci res še popolnoma brezpravna para, katere edina pravica je, plačevati denarni in krvni davek državi, katera ne daje le pot uho vsenemškemu stremljenju na Koroškem, temveč očitno podpira te grobokope naše države proti vselej zvestim Slovencem. Sicer pa upamo trdno, da bode .Župa gorenjskih Sokolov" nastopila prizivno pot do najvišje oblasti in od vseh slovenskih poslancev pričakujemo, da store v tem slučaju, kar veleva narodna dolžnost. Op. uredništva: V Borovljah, odkoder smo sprejeli ta dopis, je prvo telovadno društvo .Sokol" na Koroškem, Umljivo je, da se ima to društvo boriti z velikimi težkočami. Radi tega mu dolgujemo vsi tako moralne, kakor zlasti gmotne podpore. Darove je treba nasloviti na naslov: Telovadno društvo .Sokol" v Borovljah. Gospodarski del. Moderna doba. Vsak dan, vsak trenotek nas nauči kaj novega, prinaša nam uspehe raziskovanja učenjakov, it-najditeljev, spoznavamo nove snovi, nove stroje, nove načine izdelovanja, vsak dan so nam množe izkušnje. Na podlagi starih izkušenj in novih izumov se vedno izpreminja naša okolica, zdaj počasi, zdaj zopet bolj hitro. Kjer so stale hišice naših prednikov, stoje danes moderno urejene in udobne velike palače, kjer je prej delala slabotna človeška roka, tam se danes vrte mogočni stroji, ki delajo bolj natančno in bolj poceni. Človeško roko nadomešča parna voda in električna sila. S pomočjo novih naprav se človek brani po-vodaji, bliska in ognja, proti katerim ni imel prej nobene moči. Prenaša silo deročih gorskih rek stotine kilometrov daleč s pomočjo električne žice. Kako je velika ■. pr. tudi razlika med prometom po železnici danes in med nekdanjim prometom z vozovi 1 In če pogledamo zdravništvo, vidimo, kako velike dobrote nam tudi tu prinašajo skoro vsak dan uspehi te znanosti. Korakati moramo z dobo, prisiljeni smo izkoriščati nove stvari, nove naprave. Saj človeštvo vsak dan raste in vsak dan več potrebuje. Neopravičeno je obtičati na starih uredbah in nemogoče je vedno se držati starih stvari. Le tisti človek in le tisti narod res napreduje, ki je tako moder, da zna pametno izrabiti nove uredbe ia nove stvari. Tako je tudi v industriji. Tu izkuša industrijalec prekositi industrijalca, izkuša priti na podlagi dozdaojih izkušenj z izdelkom, ki odgovarja vsem zahtevam časa, da bi kar najbolje zadovoljil odjemalce in tako prekosil svojo konkurenca. Kolikor moderneje je urejeno izdelovanje, toliko boljši je seveda tudi izdelek sam. In zato ni niti res, niti utemeljeno, če danes konkurenca n. pr. raznaša mnenje, da recimo «Ko-linska cikorija* zato ni tako dobra, kakor konkurenčni izdelki, ker je nova. pomnil, kdaj je vohunil okolo zapoljske graščine — pa naj bo kakor hočel" Osole in Ana sta ga poslušala z zanimanjem in popolnoma pozabila na Milana, ki se je pre-kopical že tam daleč v travniku, da ga je bilo komaj mogoče zapaziti. .In kdo bi le bil to?" je vprašala Ana počasi in plaho, kot da se boji Šimnovega odgovora. Šimen je malce pomolčal, pogledal Gsol&a, kot da ga vprašuje, ako ne bo jezen — če pove ime dotičnega, potem pa je dejal trdno in odločno: .Poštarjev je! Tista zelena jetika, ki ga je povsod dovolj, samo tam ne, kjer naj bi bil!" Ana je zardela do ušes in Osole, ki je to videl, se je obrnil v stran in takrat je zapazil, kako se je Milan že oddaljil. Postopil je za njim, kot da noče biti prisoten nadaljnemu razgovoru -- Ko se je vrnil, je Šimen že odšel; Ana ga je pričakovala sama. .Čemu ste odšli?" ga je vprašala in takrat ji je Osole odgovoril odkritosrčno: .Ker se mi je zdela vaša rdečica — sumljiva." .Sumljiva?" se je začudila Ana in vnovič zardela. .Kako ste zlobni! Saj bi vam povedala vse do pičice, kako je s to stvarjo, ker ste morda že sami kaj opazili — pa saj bi mi ne verjeli!" .Morda bi," je dejal in jo pogledal z vpra-šujočim pogledom. l. priloga „GortnJcu" štev. 19 z 1.1910 Kolinska tovarna v Ljubljani, ki je kar uaj-moderreje urejena, ki ni prav nič sledila na svoji notranji uredb*, da bi bili njeni izdelki popolni na podlagi najnovejših izkušenj, ki izrablja le surovine najboljše kakovosti pod nadzorstvom najboljših strokovnjakov, nikakor ne razglaša izdelovalne metode za nekako čudovito tajnost, kakor to dela konkurenca; kajti danes je kemična znanost take napredovala, da L zv. ctajnosti» v izdelovanju ci-korije lahko nazovemo čisto navadno reklamno frazo, seveda reklamno frazo prav dvomljive vrednosti, čisto navadno bajko, katera naj vpliva na nestrokovnjake in jim sugerirá nekaj, česar ni. Kolinska tovarna, ki dokazuje mogočni razvoj slovanske industrije, je domače podjetje; v nji so razun dveh Cehov zaposleni sami Slovenci, ki s tem dokazujejo, da je slovenski delavec zmožen za najboljša dela, in zato je žaljiva trditev konkurence, da zato tovarna ne more izdelovati dobrega blaga, ker slovensko delavstvo ni dobro. Pri izbiri delavstva tovaroa seveda skrbno gleda na to, da ima le zanesljive in res zmožne delavne moči, ker le na ta način lahko prekašajo ■jeni izdelki pri današnjem težkem konkurenčnem boju tuje konkurenčne izdelke. Zato opozarjamo našo javnost na to podjetje in ga kar najtopleje priporočamo, kajti prepričani smo, da s tem, da ga podpiramo, podpiramo svoje ljudi in pospeSnjemo svojo industrijo proti tuji industriji, ki se mere opirati le na staro navado, iz katere vleče dobiček in izrablja naš narod. Cíe je tudi res, da je stara navada železaa srajca, smo pa vendarle prepričani, da je nele mogoče to železno srajco sleči, temveč, da to tudi moramo že enkrat stori ti prav energično, če hočemo v svoji gospodarski osamosvojitvi kaj napredovati. • Tedeaiki a»|em t Kranju das 9. maja 1910. lata. — Prignalo se je: 144 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 5 domačih telet, — hrvaških telet, 251 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domače ovce, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kuraerni 100 kg 36—40 K. Pšenica K 13—, proso K 750, rž K 9—, oves K 8 — , ajda K 750, repno seme, K, fižol ribničan K —, man-dalon K — koks—, krompir K 250 za 50 kg. Poučni listek. Naša sveta dolžnost je, da skrbiao ia svoje zdravje. Zagovor. Članek «Naša sveta dolžnost je, da skrbimo za zdravje* smo povzeli po predavanju, katero je imel dne 5. maja 1. 1909. prof. Maks pl. Graber za slušatelje treh velikih šol v Monakovem. Na to veleaktualno predavanje nas je opozoril g. dr. Edvard Globočnik, okrožni zdravnik i. t. d. v Kranju. Bodi mu hvala za njegovo prijaznosti Za v članku samem smo povedali, da se predavatelj v prvi vrsti ozira na razmere nemškega naroda. Rekli pa smo, da tudi pri nas Slovencih ,Vi nikoli f Pretrdno sodbo ste si že napravili o meui. Pa da me ne boste sodili vsaj radi tega poštarjevega Ivana napačno, vam dovolim, oh, ne samo dovolim, celo* prosim vas, da ga počakate zvečer — ako pride — in mu poveste, da sem zapovedala jaz, naj se nikdar več ne prikaže v bližino graščine!" »Ali ne bo to nekoliko prekruto?" je opomnil Osole, ker je bil mnenja, da se je Ana le nekoliko prehitro odloČila. ,Nič prekruto 1" je zatrdila. Samo obljubite mi, da mu poveste samo to in ne boste imeli nič drugega ž njim. Najraje bi Jvas pri tem zasledovala, ker bojim se, da bi se morda kaj zgodilo, ampak, ako zagleda naju obadva, potem gotovo ne pride. Sicer se mu tudi vi ne smete pokazati, predno ne stopi v vrt .Torej tako važen posel mi nalagate za nocoj," se je posmehnil zadovoljno Osele. .Kaj pa dobim za nagrado, ako vse dobro opravim?" je dostavil smeje. »Kar boste hoteli 1" .Vse, kar bom hotel?" se je začudil Osole in se venomer smehljal, ker je videl, da postaja tudi Ana dobre volje. »Vse," je potrdila Ana. Potem pa je obstala pred njim in ga pogledala proseče in očitajoče. .Pa saj vi navadno odklanjate!?" .Saj ni res," je dejal Osole in tudi njegov pogled je zabegal čez njeno lice s tiho uda-nostjo. Ana ga je čutila in zdelo se ji je, da jo božajo bele, mehke roke ... Dalje prih. opatujemo iste napake glede ohranitve zdravja, katere šiba in biča profesor Gruber. Alkohol in spolne bolezni, proti tema dvema zagrizenima sovražnikoma vsega človeštva, vodi prefesor Graber boj in navdušuje zlasti akademično (visokošolsko) »ledino, da se jima odločno upre in deluje med ljudstvom na to, da. se tudi one zave velike nevarnosti, ki preti njemu in njegovim potomcem od imenovanih dveh sovražnikov. Alkohol divja tudi med Slovenci in kruto tirja neštete svoje žrtve. Poleg umetno hrane je zlasti alkehol prevzročil, da naS narod telesno hira. Le stopimo na kmete I Oglejmo si malo naše ljudi, zlasti mladeniče. Pogosto so taki slabiči, da za-zehe človeka v srce, ako jih vidi. Kaki korenjaki pa so bili naši fantje pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Ravni, kakor jelka v gozdu, močni, kakor hrast na geri. Pa se je razširil med nami alkohol (žganje), bacnili smo od sebe zdravo, staro kmečke hrano (mleko, žganet, sok, kaSa, fižol i. t. d.), začeli smo uživati tujo hrano (čaj, kavo i. L d.); posledica vsega tega je, da smo telesno silno opešali. Zadnji čas je, da se poprimemo zopet stare, zdrave, naravne kmečke hrane, ki je vrhtega tudi jako cena, in da damo slovo: alkoholu (fganjo). Vrček dobrrga piva, liter pristnega vina, to nam ne škodi, a vrag naj vzame strupeno žganje, ki mori telo jn dušo. Zadnji čas tudi opazujemo, da se pogosto javljajo že po kmetih spolne bolezni, semintja že pri otrocih. Bodimo v tem oziru oprezni, silno oprezni. Naše življenje bodi poSteao, bodi nravno. Potem se nam ni treba bati spolnih bolezni. Ako pa je kdo obolel za njo, naj gre nemudoma k zdravniku in naj se pošteno pozdravi. Ako pa se kdo ne more pozdraviti, ker se je preveč okužil, naj gleda, da ne okuži Se drugih in niti na misel naj mu ne pride, da bi se ženil. Kakšni bodo otroci kužnega očeta 1 Se enkrat: v tej zadavi bodimo pazljivi, jako pazljivi. Sicer okužimo sebe in kar je najhujše: okužimo tudi svoje otroke. Tak otrok po pravici preklinja svoje starše. V drugem delu avojega predavanja pobija profesor Gruber te le tri nauke: dajmo se izživeti, umetniški okus naj vodi naše življenje in ljubezen bodi prosta. Tudi tu pove marsikatero zdravo misel, slasti glede nezmernega uživanja in glede proste ljubezni. Glede umetnosti smo pa tega mnenja, da je jako dobro, ako tudi preprosti človek razume nekaj o umetnosti in jo ve ceniti; no seveda, da bi nam popačena umetnoat (slabe slike, grde knjige) edina odkazovala amer našega dejanja in nehanja, za to se tudi mi ne moremo ogrevati. Da končamo: malo nas je Slovencev; glejmo, da ne zapravljamo zdravja po nepotrebnem, ohranimo se zdrave, potem bodo zdravi tudi naSi potomci, zdrav bo naš narod in ne bo propadal, ampak se utrdil, ne bo se manjšalo njegovo število, ampak večalo. In to mora biti želja vsakega poštenega narodnjaka našega! Umetnost in književnost »Naša pesen." Koncert slovenskih narodnih pesmi v Kranju dne 21. maja. Da, tujci so nam odprli oči za krasoto naše domovine; tujci so spoznali v naših krepkih udih velik kapital; tujci častijo naše velikane, tujci (Kuba, Kuhač, Batka ...) nam odkrivajo bisere, ki bleste po naših poljanah, po naših gajih, po naših mogočnih gorah, naše nežne, kristalno čiste narodne pesmi! Rad slišiš umetno pesem enkrat, dvakrat; tretjič ti je pa nadležna. A narodna? Po dvajset kitic jo poješ, vedno bolj se ti omili, si ali nisi pevec, povzdigne te in nato pomagaš vedno bolj... Toda le polagoma stopa naša divna narodna popevka iz zakajenih gostilen v koncertne dvorane. Polagoma, a zmagonosno! Marsikateri tuji glasbeni velikan nas zavida za ta nedosežni zaklad, v tujini pa osvaja naša pesem srca tisočev in tisočev, doma je prezirana. Umikati se mora .umetnim" kompozicijam raznih fabrik. Zakaj ? Ker je ne poznamo! Spoznavajmo domače zaklade, ne tavajmo za tujimi talmi-biseri 1 Važno izobraževalno delo in kristalno čist užitek obeta torej nuditi obsežen koncert našega čitalniškega pevskega zbora, ki šteje nad 50 pevskih moči. Poglej samo spored, zamisli se v čutečo slovensko dušo, iz katere so privreli ti mili motivi, in ostani doma, če moreš! Ves slovenski narod bo zastopan v svojih popevkah na tem narodnem večeru. Slišal boš turobno petje Korošca, ki je pred sto in sto leti izlil svojo polno dušo v plakajoče glasove (št. 4 .Obični raj"), čul boš Gorenjca, ki je pred davnim časom prosil svoje dekle za pušelc (št 6 .Dobro jutro, Uršika"). Donel ti bo na voljno uho izraz ljubezni sedaj živečega Gorenjca do svojih gora (št. 12 .Gorenjska"). Tužnonebo slovenske Benečije ti bo sijalo iz drobne beneške pesmice (št. 9 .Barčica"). Gledal boš Dolenjca v vinogradu, v kletu (št. 12 (.Dolenjka"). Goričan ti bo dovolil pogled v svoje zaljubljeno srce (Štev. 10 .Tam kjer lunica"). Štajerc iz Slovenskih goric ti bo povedal o cvetoči vigredi v klet na Ljutomerčana (št. 5 .Prišla je pomlad"). In iz vseh slovenskih krajev boš slišal piskanje nad cvetkami, ki lih je zamorila slana (št. 2 .Je pa davi slanca padla"), slišal boš lovca, ki se širokousti, da je ustrelil zajčka, srnico, pa celo medveda (št. 7 .Lovska"). Razen teh prastarih in srednje-starih ti bo zapel Dolenjec baš kar ponarodjeno zaljubljeno popevčico (št. 3 ,Oj deklica, povej mi to"). Mariborčan pa srčkano piskanje ljubice. Pač nikdar ne boš pozabil bridkosti, ki je razjedlo siroti srce ob slovesu od fantiča, ko mora v vojsko. Ako še omenimo čarovitega ptička, kf ga je naš slavni dr. G. Ipavic prenesel iz štajerskih gajev v umetni salon, ki .poje lepo, poje sladko, v krasnem umotvoru (št. 8 .Tiček"). imaš pač več, kakor si kdaj zahteval od kakega koncerta. Slišal boš torej pesmi iz raznih dob, iz raznih krajev, pesmi raznega značaja. Prisoten boš pa tudi tekmi zaslužnih naših zbirateljev. Mojstra Hubad in Dev, preprosti Žerovnik. Čeh Kuba, Dolžan, Bajuk ... ti in še drugi se bodo borili za tvojo naklonjenost! Kdor ima količkaj smisla za naš narod, za pravo umetnost in za čist užitek, ne bo ostal 21. t m. doma. Visoka ideja bo združila ta večer vse, Id | so dobrega srca! Kranjska v podobah. Pod naslovom «Lepa naša domoviaa» je pričel izdajati znani izvrstni slikar slovenski g. Srečko Msgolič v Ljubljani serijo podob v barvetisku o Kranjski z opisom v slovenskem, nemškem, češkem in italijanskem jeziku. Prvi zvezek obsega res prekrasne slike v barvah : Ljubljana (S. lfaeolič mL), Kamniške planine (S. Magolič st), Bled (S Magolič »t), Viatgar (L. Grilc). Bohinjsko jezero (S. Magolič st), Belopeška jezera (L. Grilc) Postojna (S. Magolič st), Predjam-ski grad (S. Magolič st). Slike so reprodukcijo krasnih slik, ki so jih izdelali priznani čopiči Ma-goličev in L. Grilca. Z orirom na vse to je cena zvezku 1 K 50 vin., po pošti 10 vin. več, prodajalcem 20 odstotkov popusta, res silno nizka. Priporočamo to izdajo vsem, ki ljubijo lepoto nase domovine, da jo imajo vsi v svojih domovih. Lahko se iz zvezka stavijo tudi lepe slike na steno posamezno ali po več skupaj. Posebno naj bi tudi nobeno društvo ne pogrešalo te izdaje, ker povzdiguje domovinsko ljubav, ta izdaja naj bi bila povsod, kjer se zbirajo in stanujejo Slovenci. Tudi našim županom jo najtopleje priporočamo v na-ročbo ter širjenje med občani. Naroča se pri Srečko Magoliču v Ljubljani, Dunajska cesta Stev. 9. Godovi prihodnjega tedna: 15. BinkoSti, Jaromira, Berislav, Sonja; 16. Janez Nepom., Mladena; 17. Maksima, Dušaje, Smiljana; 18. Feliks sp., Vincencij, Medan; 19. Celesbp, Predivoj. Vitoslava, No, Mlan; 20 Bernardin, Milodar; 21. Feliks K., Negonsir, Jelina. Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 21. maja v Tržiču, v Mengšu. Dopisi. Popis Tržiča. Zapiski starega Tržičana; priobčil J. B. Dalje. Blejčkov Lenart, mož, ki je danes 26. aprila 1859, 76 let star mi je tudi povedal, kar je z lastnimi očmi videl. Ko je bil ravno 6 let star, se je primerilo, da je takozvani Šimnica v trgu v sedanji Fikovi hiši štev. 16 doma, na gradu-zavoljo neke reči po krivem prisegel. Prisegel je v zgornji pisarni in ko je po stopnjicah doli šel, se je na spodnji stopnjici zvrnil, mrtev obležal in naenkrat črn, kakor oglje postal. Velik strah je ljudi po trgu obšel, z zavzetjem so si ta prigodek drug drugemu pripovedovali in tožili: O kaj bo z njegovo dušo! O uboga njegova duša 1 V kapeli so tudi kovači in usnjarji vsako leto svoj obletni shod s sveto mašo obhajali. Slišal sem tudi od Cucove France, da je tudi nekdo drugi imel po krivem priseči, ko je pa šel po stopnjicah gori je zagledal dva črna, kosmata velika medveda. Kaj se je potem zgodilo — ne vem. Na gradu so imeli tudi svojega kaplana, ker je bila maša vsak dan in večkrat ob nedeljah. Pred požarom je bila pošta pri Turku; še sedaj pravijo tam na stari pošti. Ko so Francozje odšli in je bil mir v Ljubljani1) sklenjen, so prišla pisma iz Ljubljane na vse grajščine In tako tudi na našo. Veliko veselje8) je zavladalo v Tržiču. Poštarjev Tona («ladi poštmajster) se je napravil v rumeno poštno obleko, hlače in rumeni telovnik z rdečimi robmi obšit. Pripasal si je sabljo, pokril trivogleni klobuk (Sturmhut) s peresi in obul škornje jahalnice. V Pristavi8) je sedel na konja. Pisma je imel pod telovnikom na prsih zataknjena, v roki korobač in na strani poštni rog. Bila je ravno nedelja ih ljudje so od vseh strani prihajali. Vsi jo udero za jezdecem, ki je s korobačem pokal. Gnal je konja, da so podkve ogenj dajale. Ko prijaha mimo Koda po poti pred velika grajska vrata, trikrat prav krepko s korobačem poči, potem zatrobi v poštni rog in grajska vrata se na dva kraja odpro. Stopili so ven gospa, oskrbnik Orehovnik s pisarjem in drugimi prvaki iz trni; on Hm poda pisma iz nedrija, se obrne in jaše nazaj na svoj dom. Prihodnjo nedeljo potem pa je bila zahvalna sveta maša v farni cerkvi pri sv. Trojici. Ljudi se je obilo zbralo in vsi so se zahvalili Bogu za dolgo zaželjent mir po tolikih nevihtah. Gospodje so sedeli pred velikim altarjem na stolih po obeh straneh in k sklepu so zapeli zahvalno pesem (Te deum landamus). V gradu sta dve kleti. Iz manjše kleti se gre po siopnjicah v globočjo, katero so za vino rabili. Slišal se«> pripovedovati, da je iz spodnje kleti držala pot globoko dol in da se je v dnu pri cerkvi sv. Andreja zamoglo priti zopet na dan (o tem Še sedaj pričajo zazidana vrata). V gornjem grajskem nadstropju so tudi vino točili. Sem so tudi gospodje iz trga zelo zahajali. Pravde in prepire so večjidei pri vinu poravnali. Oskrbnik se je trudil kolikor možno tožnike in tožence z lepo pomiriti in jih opraviti. Če se je pravda dolgo vlekla, je dejal: Vesta kaj 1 Spravita se in poravnaital Dajta raji za polič vina! Kaj se bodeta veliko med seboj ruvala. Nato so se udali, pogodili in se sprijaznili. Uradnik je poslal po dva moža za pričo. Vse se je zvršilo ustmeno brez vse pisarije. In namesto polička so spraznili 5—6 in še več »firkelnov" dobro dišeče bržanke. Ako se je primerilo, da toženec ni svoje besede spolni!, ali do domenjenega časa držal, ga je oskrbnik zopet poklical in rekel: Lejga! Kako pa je? In toženec je zopet popravil, se dogovoril in tako so se vnovič poravnali. Kamnjek, Dobje in Kokovnica4) so spadali v starem času k grajščini Neubaus, to je nova grajščina. Nekdaj so to grajščino imeli v lasti Paradajzarji. Neka Paradajzarica je podarila Kamnjek, Kokovnico in Dobje ubogim v trgu. To je bilo tudi potrjeno v pismu, katero je pri priložnosti ranjki gospod Ignac Zemme po domače Bučar v roke dobil, ga skril in ni več hotel pokazati. Bil je namreč velik nasprotnik koz, ki so se po omenjenih hribih pasle. Koze so bi'e že velikokrat prepovedane; reklo se je, da preveč v živo mladike objedo in da potem nič več ne raste. Nekoč so jih hoteli zopet pregnati in po-streliti. Šli so pa nekateri možje k gosposki in do gosp. Ant. Globočnika, naslednika gosp. Ign. Zemmeta. Gosposka je prosila g. Ant. Globočnika, da bi poiskal ta pisma, ker so stari ljudje v enomer trdili, da morajo pisma nekje biti in sicer dve. Ranjki gospod Bučar je imel silno veliko pisem. Sam sem videl cele kupe papirja, posebno pravdarskega, ker mož se je silno rad pravdal. Ni bilo lahko iskati. Ranjki gosp. Bučar je najel rajnega Ign. Jabornika (Štantmanovega Načelna), dobro zvedenega pisarja, in ta je res našel eno pismo, za katero so mu vsi tisti, ki so imeli koze, 4 gl. v srebru zvrgli. Od vsake koze en groš. Gosp. Ant Globočnik da ta spis v roke možem; bili so črevljer Švele izpod farovža in Matizelnekov Janez, graščinski, fužinski tesar Janez Primožič in iz ulice klobučar Joža Štritih. T< so nesli pismo k gosposki, da je bilo vnovič prepisano in s pečatom potrjeno. Kamnjak je bil pred leti ves poraščen. Lep smrekov les je gori rastel in hiše pod župniščem so bile večinoma iz tega lesa stesane. Veliko starih mož mi je to potrdilo. Na tramovih neke hiše se vidijo še letne številke vsekane. Ob požaru5) je pa les na Kamnjeku pogorel do tal in ker so tudi korenine pogorele in se je zemlja spepelila, je Kamnjek do sedanjega časa gol ostal. Le kake tršaste jesenove veje se še iz zemlje vi je jo, kar koze ne pojedo, pa ljudje s sekiro posekajo in ker se je ob požaru tudi kamenje prežgalo in prekuhalo, nimajo tudi rastline moči, da bi se kje prijele. Slavni Radeckv6) ki je po francoski vojsk* grajščino kupil, je po požaru tudi ukazal nad Brezcami okoli Kamnjeka nasejati borovce. Naročil je semena in v kratkem času se je borovje skoro še pregosto zarastlo. Precej debela debla so že, zginejo pa od leta, do leta bolj, ker la-komne sekire kradejo les kljub vsem prepovedom. ') Mir se seveda ni sklenil v Ljubljani, temveč dne 14. oktobra 1. 1809 na Dunaju. *) Tržicani so bili, kakor sploh Gorenjci, s francosko vlado jako zadovoljni, navzlic temu so z veseljem pozdravili povratek pod okrilje dvoglavega orla. *) Pristava je vas, kake četrt ure pred Tržičem, ležeča ob glavni cesti, ki vodi iz Kranja v Tržič in dalje čez Ljubelj na Koroško. *) Kamnjek se zove skalovito in strmo brdo na severni strani Tržiča nad graščino Neuhaus. Dobje imenujejo Tržicani vzhodne obronke gore Dobre«, na desnem bregu Moše-niškega potoka; Kokovnico pa zapadni rob Kriške gore na levem bistriškem bregu. °) 80. marca 1811 je silen požar vpepelil skoro ves Tržič. Ogenj se je začel ob 1. uri zjutraj v hiši kovača Matije KJandra v zgornjem koncu trga ter je vpepelil vsled močnega severnega vetra 151 hiš in nad 100 delavnic; zgorelo je tudi 75 ljudi. Požar je prizanese! samo hišam na levem bregu Bistrice. Pravljica pripoveduje, da je tujec prosil zastonj prenočišča pri tasten na desnem bistriškem bregu; prišel je nato k Triičanom na levem bregu, ki so ga radovobno in Sstoljubno sprejeli. Neusmiljene Tržičane z desnega blatnega brega je zadela kazen božja in še tisto noč jim je grozen požar vpepelil bivališča. Požar je moral biU nekaj groznega. Tedanji župnik Valentin Prešeren je poročal ško-fijstvu: «Das Weinen, Wehklagen und das bis an die Verzweiflung grenzende Heulen des Volkes ist unbeschreiblich.» Na evangegski strani iupne cerkve je v oltarju Langu«ova slika, ki kaj živo predočuje goreči Tržič. Francoska vlada je nabrala po ilirskih provincijah za uboge pogorelce v kratkem času. 14.786 frankov in cesarski dekret z dne 25. julija 1811 je nakazal nadaljnih 70.000 frankov. Tedanji tržiški «maire» (župan) se je pismeno zahvalil za ta cesarski dar Napoleonu v nemškem in francoskem jeziku. *) Radetskv, kateremu je silni požar 1. 1811 uničil skoro vsa posestva, se je po požaru neumorno trudil, kako bi pomagal revnim pogorelcem. Od »vole 70.000 frankov, katero je nakazal Tržičanom Napoleon, bi moral dobiti tudi Radetzkv 600 frankov. Toda nesebični mož, akoravno je sam v denarni stiski, ta znesek velikodušno odkloni na korist ostalim pogorelcem. Konec prih. Novice iz Železnikov. Strahopetni klerikalci. Naši klerikalci vidijo valed slabe vesti strahove povsod. Vsak še tako miren in nedolžen človek se jim zdi nevaren. Glede nesramnega napada na gdč. H. v zadnjem •Domoljubu*, odgovarjamo samo to, da ate slabo merili in še slabše zadeli. Da gdč. H. ni pisala omenjenega dopisa v «Gorenjcu>, bodite prepričani. Tudi slavno uredništvo «Gorenjca» to lahko potrdi. (Potrjujemo. Op. urad.) Vedite pa tudi, da je na-pvednjakov v Železnikih še tolike in tako irobraže-nib, da nam ni treba iskati žensk-dopisnic. Kar mi nišemo, je resnica, katero smemo povedati brez straha vsakemu v obraz in se nam ni treba skrivati kakor klerikalni lažniki in sleparji za nedotakljivost prižnice, za imuniteto urednika-poslanca, še manj pa za krila slabotne ženske. Župnik Marčič pravi, da ae bo nehal zmerjati. Kakor mu drago 1 Dobro bi pa bilo, ko bi župnik ob priliki na prižnici pojasnil, zakaj ni reagiral na očitaaje «Gorenjčevega» dopisnika, da je on potvoril volilni imenik, dasi si je nekje upal trditi, da to ni res. Kajne, Valentine, je nerodno. Na prižnici se menda govori sama « Cista« resnica, če bi pa v tej zadevi hotel govoriti resnico, bi pa moral priznati, da je «Gore»jec» pisal resnico. Občinski računi za 1. 1909 Se sedaj niso bili javno razpoloženi, dasi smo že v maju. Zupana vprašamo; ali mu je znan neki odlok deželnega odbora kranjskega, kateri ukazuje vsem županstvom na Kranjskem, da morajo občinski računi za preteklo leto biti zndnji čas do konec marca javno v pogled razpoloženi, ter se na o raj * tudi odboru v javni seji predložiti v pretres. Kaj torej čakate? Ali menite, da je lo znak dobrega gospodarstva, ker si ne upate z računi na dan P Potrebno je, da davkoplačevalci sedaj pred volitvami zvedo, kako je sedanji odbor gospodaril z občinskim premoženjem, da morejo presoditi, če ste vredni biti gospodarji občine še dalje, ali če ie naj Vas požene tja, kasaor spadate, v staro šaro. Ako ste res tako dobro gospodarili, kakor pravite, se vam pač ni treba ničesar bati. Pa menda vas je le strah ljudske aodbe. Imenitno oslarijo so zopet napravili naši klerikalni, zavedni, odločni, vzor-občinski odborniki. Izvolili so ket zastopnika občine v krajni šolski svet & mene z Rudnega. To je naravnost klofuta v obraz kfartinvrharjem, ki ae jim je dala na Oočov ukaz. Krajni šolski svet v Železnikih namreč upravlja tudi eskurendno šolo v Martin vrhu. Vsled tega se volitve v krajni šolski svet udelužuje tudi selški občinski odbor. Tu bi bilo pa na mestu, da se voli zastopnik iz všolane vasi. V Martinvrhu je dovolj mož, ki bi bili zato bolj sposobni kakor domišljavi Simona. Seveda Matriinvraarji so tu menda le zato, da vzdržujejo šolo, pošiljajo otroke v šolo, ter če otrok zamudi šolo, da ae jih kaznuje. Da bi pa imeli poleg dolžnosti tudi kaj pravic, tega pa ne. Potem ae pa čudite, če Martin vrha ji raje čitajo •Gorenjca* in »Slov. Dom>, kakor pa klerikalnega «Liž«ljuba». Kakor se posojuje, tako se vraču je. In Martinvrharji si bomo to dobro zapomnili. Pa še nekaj je pri tem. Kakor znane, je Simona hud na-nasprotnik vseh Zelesnikarjev, posebno pa železniški šoli. Ravno on se najbolj upira tesan, da bi so vasi Rudno, Cešnjica in Studsno vSolale v Železnike, ter naša šola potem razširila v štirirazred-nico, kar bi bilo Železnikom in okolici v veliko korist Potem bi ne bilo treba otrok pošiljati v šolo v mesta, ako se koče, da se otrok nauči le nekoliko več kot same brati ia pisali, kar je seveda združeno z velikimi stroški A kakor rečeno, Simona temu nasprotuje ter hoče imeti novo šole na Cesnjici, samo da bi bile Založnike izolirane od okolice. In ta človek je sedaj član krajnega šolskega sveta v Železnikih, član zastopa, kateri ima skrbeti za povzdigo in proapeh nase šole. Zares, srečni Železniki pod gospodarstvom klerikalnega občinskega odbora 1 Voiilci, premislite nekoliko 1 II Nitke dolina. Zadnjo nedeljo so se železniški klerikalci prav slabo zabavali, ko ao brali velikansko klobaso železniškega dopisnika v € Domoljubu*. Za »Gorenjcev* članek je bil precej suhoparen, kaj pa šele njegova razlaga v »Domoljubu*. Dopisnik je aicar menda študiral sv. pismo, a v razlaganju ni posebno mojster. Se vidi, da v tem nima posebne prakse. Tudi so ga njegovi vohuni to pot speljali na napačno sled, kajti dopisa v •Gorenjcu* ni pisala ženska roka, ampak oseba moškega spola, neožeajena, katoliške vere (malo bolj mlačna), stara 20 de 30 let Toliko v vednost častitemu dopisniku, da bo mogel svoje lovska pse obrniti drugam, pa tudi drugim ljudem v vednost, da ne bodo mislili, da so oni vsevedni, ki se tako delajo. — Železniške razmere so prav žalostne. Pomanjkanje zaslužka je storilo ljudi zelo nežna-čajne. Če mu pomoliš košček kruha, pa ga spelje« magari v pekel. To uporabljajo v polni meri kle- rikalci. Pri gradbi ceste v Podbrdo in v Hrastniku so dali nekaterim dela in sedaj pritiskajo nanje, da bi pri občinskih volitvah volili klerikalno. Ne obsojajmo onih revežev, ki bodo za košček trdo prisluženega kruha morali di ti poleg svojega dela še svoje prepričanje, obsojajmo pa one, ki izrabljajo ljudsko bedo. Upamo pa, da bo večina Ze-ieznikarjev oatala trdna ia da ne bo več volita ljudi, ki ao tako zanikerno gospodarili z občinskim premoženjem, ki so z imenovanjem častnih občanov storili, da bodo pri volitvah odločevali ljudje, ki niao Železničarji in ki ne plačujejo nie davka v naši občini. I« Železnikov. O blaženi Železniki in tisti .Oh" blaženi župnik Marčič! Povejte, ali si pustite odrezati glavo, ker gospodična Milka je pri dopisu nedolžna tako gotovo, kakor gotovo je Marčič župnik v Železnikih. Če dražiš žival, katerokoli hočeš, boš videl, da se ti bo branila. In kako ne človek, ko ima vendar prosto voljo, katero mu je dal sam Bog. Ako veste, da ima človek prosto voljo, ki mu jo je dal sam Bog, zakaj pa dražite? Pustite nas v miru in mir boste uživali. Kar se vam dobro ne zdi, ne storite vi drugim in konec bode takoj vsakega prepira. Da, da, dražestni Valentin, se že .poznamo in nele po gumbih, marveč tudi po dopisih. Kdo je pisal v »Gorenjca", ne boste zvedeli toliko časa, dokler se ,Domoljubov" dopisnik ne bo . podpisoval. Ugibati znate slabo, dokaz, da se vam je prvi slučaj zelo slabo posrečil. Gotovo znamo mi boljše ugibati in zato pravimo, da namerava .Domoljubov" dopisnik na potovanje v sveto deželo, ker mu Bog ne more grehov odpustiti, če gre prav po golih kolenih. Ako se poda že v sveto deželo, naj pojde tudi med Kanibale, kateri ga bodo sprejeli z velikim veseljem. — V kratkem nas bode baje zapustil c. kr. orožniški postaje-vodja gospod Ivan Sedej. Gospod Sedej je bil vedno kos svoji nalogi ter ljubezniv in prijazen družabnik. Za časa njegovega službovanja tukaj je pregnal vse uzmoviče in pretepače. Zadnji čas se je pa priklatila v našo občino neka oseba, ki ga je večkrat po nedolžnem tožila in zato odhaja, drug pa prihaja, ki pa tudi ne bode črni suknji skočil v žep in potem ,On" nič ne pridobi s tem. 0 H»Ueyeve» kometu. Strah pred Hallevevo repatico v Švici. V Švici vlada med ljudstvom velik strah radi Halleveve repatice. V več vaaeh so ljudje pustili delo ter delajo pokoro in molijo. Procesije ra di repatice. Po južni Italiji je nastopila zadnje dni velika vročina. Ljudje pripisujejo to vročino pojavu Hallejevega kometa. Po Siciliji prirejajo že procesije, pri katerih goreče prosijo Boga, naj jih obvaruje pred repatico. Ali bi ne bilo lepše, da bi ljudi poučevali, kaj je repatica ter da ne prinese nobene škode?! Velik strah pred zvezdo repatico vlada na Kitajskem. Ljudje se bojijo repatice, ker mislijo, da pomeni nesrečo za narod. Bati se je velikih nemirov. Evropejci med Kitajci naseljeni se boje za življenje. Zato pa so poskrbeli za brošure, v katerih jO naslikana repatica ter popisana. Vsepovsod se razdajajo brošure, da ae ljudstvo pouči. Abeslnskl cesar Menelik. Francoski listi ao prijavili vest da je abfcsins ki cesar Menelik umrl. Sedaj so zopet začeli dvomiti o njegovi smrti, zlasti ker se uradno potrjuje, da Neguš Menelik še živi. Menelik je bil evropejski kulturi zelo naklonjen, zadnje čase se je posebno zanimal za avtomobile. Znano je tudi, da je bil dober vojskovodja ia je svoje dni našeškal Lahe. Jtfed 50 recepti boš gotovo našla marsikatere, po katerih bodo Pekattte lebi In tvojcem Iztorno d Hale. Naroči si kuharsko knjigo pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici. Dobiš Jo zastonj. 72 3-1 III. prlloja ,,Gortn]eu" if. 19 z f. 1?tO Slovenci! Bratski narod srbski je zadela težka nesreča; po velikem deževju so reke v Šuraadiji, v središču kraljevine Srbije, tako naglo narasle, da so bili v najkrajšem času preplavljeni celi kraji. Posebno je trpela stara srbska prestolica Kragujevac, kjer je v mnogih ulicah voda dosegla visokost dveh metrov in je uničevala vsa poslopja, imovino meščanov in njihovo življenje. Kolikor je sedaj znano, je 20 ljudi našlo smrt v deroči vodi, a materijelna škoda znaša po sedanji cenitvi mnogo milijonov dinarjev. Beda je velika in pomoč nujno potrebna. Zato se obračajo podpisani na vse zavedne Slovenke in Slovence z pozivom, da priskočijo na pomoč našim rodnim bratom, ki jih je zadela tako težka nesreča. To je naša človeška in rodoljubna dolžnost in to tembolj, ker ao Srbi, ko je zadela pred leti Ljubljano in slovenske dežele strašna potresna katastrofa, bili med prvimi, ki so nam priskočili dejansko na pomoč. Pokažimo bratom Srbom z obilnimi prispevki, da sočustvujemo ž njimi kot ljudje in kot južni Slovani, da smatramo njihovo nesrečo za svojo lastno nesrečo! Vsakdo naj pomaga po svojih lastnih močeh otirati bratske solze, da se vsaj nekoliko ublaži beda onih, ki so izgubili vse, kar so imeli in rešili le golo življenje. V Ljubljani, dne 4. maja 1910. Ivan Hribar, župan, državni poslanec, predsednik; dr. Edo Šlajmer, primarij deželne bolnice in vladni svetnik, podpredsednik; Franja dr. Tavčarjeva, podpredsednica; Nikola Novakovič, veletržec, blagajnik; dr. Pavel Pestotnik, prvi tajnik; dr. Pavle Avramovič, drugi tajnik; Milica Hribarjeva, županja, Vera dr. Šlajmerjeva, Ivan Knez, veletržec in deželni poslanec, Josip Lenče, veletržec in občinski svetnik, dr. Obrad Kakei-movič, zdravnik, dr. Ivan Oražen, zdravnik in deželni poslanec, Rajko Perušek, c. kr. profesor, ing. Gjorgje Pevec, nadkomisar c. kr. priv. južne železnice, Vaso Petričič, veletržec in vitez Fran Josipovega reda, Milan Plut, urednik, Rasto Pu-stoslemšek, urednik, Adolf Ribnikar, tržni nadzornik, dr. Anton Švigelj, odvetnik in občinski svetnik, Ubald pL Trnkoczy. lekarnar, predsednik mestne hranilnice in občinski svetnik, dr. Miljutin Zamik, magistralni svetnik, dr. Gregor Žerjav, ravnatelj zveze slovenskih zadrug, članice in člani odbora. Miške novice. Okrajni zdravnik g. dr. Jagodic nam je po slal ta-le popravek: Uredništvo tednika ,Go renjca" v Kranju. Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. prosim, da objavite z ozirom na članek »In še' enkrat zdravniška mizerija v Tržiču" z dne 30. aprila 1910 sledeči popravek: 1. Popolnoma neresnično je, da je prišla pritožba strojarskih pomočnikov v zadevi Kunaverjevi pomotoma v moje roke ter da sem jo jaz pridržal. Res pa je, da sem zvedel o taki pritožbi šele po »Gorenjcu". 2. Od prvega do zadnjega je neresnično, da bi bil odrekal svojo pomoč kmetici v porodni postelji, ker ni mogla plačati. Pač pa odgovarja resnici, da povem svoj račun šele po dovršenem porodu in kadar me po njem vprašajo, ter da v mnogih slučajih mirno čakam leta in leta, predno pridem do svojega denarja, 3. Popolnoma neresnično je, da nisem hotel iti dne 16. aprila zvečer ob 6. uri k gospej P. P., katero je bila kap zadela, akoravno so me videli isto uro na trgu. Gcia resnica pa je, da se že dopoldne nisem čutil zdravega ter sem mogel vsled svojega obolenja popoldansko ordinacijo odpovedati in se podati v posteljo, katere nisem več zapustil 14 dni. Ni res, da bi bil poslal tukajšnji lekarnar za omenjeno gospo po zdravnika v Kranj. Res je temveč, da je moja soproga ukrenila potrebno, da je prišel zdravnik iz Kranja tako k bolni gospej kakor tudi k meni. 5. Ni res, da bi bil Tržič brez zdravnika, res pa je, da poslujeta oba tukajšnja zdravnika v splošno zadovoljnost od 26. pr. m. Dr. Jagodic, okrožni zdravnik. In tegale: Uredn. .Gorenjca" v Kranju. Sklicujoč se na § 19 t. z. prosim, da sprejmete k članku .Naši zdvavniki z dne 16. aprila 1910 sledeči popravek: 1. Ni res, da so me klicali na velikonočno nedeljo ob 4., 5. in 6. ari zjutraj, naj pridem k strojarskemu pomočniku Kuna-verju, jaz pa nisem šel. Res je temveč, da sem bil ob o. uri zjutraj naprošen, naj napišem zdravilo za bolnika, kar sem tudi takoj storil, res je dalje, da ao me ob 7. uri zjutraj pozvali k bolniku, ter da sem bil že 10 minut pozneje ob njegovi postelji. 2. Popolnoma neresnično je tudi, da bi bili naslednjo nedeljo v treh težkih slučajih zaman iskali pomoči pri meni, ker sem se dotičoega dne zabaval v P. pri sladkem vincu. Res pa je, da sem omenjenega dne kakor navadno ordiniral ter bolnike posetil. Res je dalje, da se ni niti tega niti prihodnjega dne pripetil kak težek slučaj. Res je slednjič, da nisem bil niti v nedeljo, dne 3. aprila, niti meseca aprila sploh v P., ter se tudi nisem mogel tam zabavati pri rajnem vincu. Dr. Jagodic, okrožni zdravnik. Besedo ima sedaj naš poročevalec. Radovljiške novice. Osebae vssti. Preraeftften je davčni asistent Ernst Kramartlč iz Pulja v Radovljico. Postna praktikantinja Alojzija Zemme je imenovana poštni oficijantinji. Občinska seja se je vršila dne 9. t. m. Kakor edina točka je bila volitev treh odbornikov v kur a torij «Mestne hranilnice*, ker ao že voljeni odborniki M. Drolc, Iv. Novak in V. Resman odpovedali. Voljeni so bili: Iv. Avguštin, Fr. Magušar in Aleks Roblek, Mestna hranilnica je dobila v četrtek svojo glavo. Ta dan je prevzel novovoljeai odbor za dobo petih let delo v mestni hranilnici. Predsednikom je bil voljen Franc Dolžan, posestnik in gostilničar, v ravnateljstvo pa: Aleks Roblek, lekarnar in posestnik, ki je obenem načelnik ravnateljstva, notar Al. Rudesch kakor pisarniški ravnatelj, odbornikom pa: Franc Čebul j, Franc Dolžan in Tomo Sišteršič. Novemu odboru želimo mnogo vspeha v proapeh in povzdigo našega ljubega mesteca. •Društvo sa promet ptujcev» je imelo svoj letošnji redni občni zbor dne 13. t. m. ob pol 6 uri popoldne v gostilni Wucherer v Lescah. Udeležba je bila prav povoljaa, kar kaže, da vlada zanimanje za to nrepotrebno društvo. Društveni predsednik g. L. Fürsager pozdravi presrčno navzoče, se spominja v toplih besedah umrlega odbornika begunjskega župana Sodje. Iz ta jelkovega poročila posnemljemo. da je imelo društvo pretočeno leto 46 udov. Delo je bilo v tem letu vsled pičlih dohodkov bornejše, vendar je storilo mnogo za tujce. Skrbelo je za reklamo po raznih listih za lepoto radovljiškega okoliša, dajalo pojasnila leto-viščarjem o stanovanjih, popravilo temeljito brv preko Save na cGmajni», zasadilo jubilejni drevored, postavilo več klopij i. t. d. Blsgajaikovo poročilo svedoči, da je bilo dohodkov v tem letu 599 K 80 h, med temi lepa podpora »radovljiške posojilnice* 100 K in obljubljena podpora slavnega dež. odbora 60 K. Stroškov je bilo 482 K 84 h, preostanka 116 K 96 h. V odbor xa dobo treh let so bili voljeni z vsklikom sledeči gospodje: predvedaik L. Fflrvager, njegov namestnik V. Sturm-Poljče, tajnik Iv. Saga, blagajnik Fr, Jaklič; odborniki: Gr. Jane za Radovljico, župan Iv. Zsrk za Lesce, župnik A. Kleindienst za Begunje, za'Žirovnico Iv. Kržišnik in Fr. Kuoaver. Namestnika: Gop, Moste in A. Kosmač, Radovljica; pregledovalca računov: Iv. Legat, Lesce in Iv. Eržen, Zapuže. hmed raznih nasvetov omenjamo le, da izda društvo v kratkem prav ličen prospekt in da napravi za zimske «leto-vücarj'» idealno lepo sankatišče v Zrovnici. — Sklepno omenjamo le še to, da je duša temu društvu vstrsjni njegov predsednik L Fü-sager. Njegovemu gesln: vatrajno, bres hrušča do cilja, pritrjujemo p ipolaema. Poroči se 19. t. m. V. sargove, obč. tajnik s gdč. Malči Vrečko is Ponikve na Sp. Štajerskem. Bio erečno! Izlet v Tržič, čez Begunje v Radovljico so napravile gojenke II. letnika ljublj. učit. pripravnice pretočeno soboto pod vodstvom profesorjev Fr. Orožna in A. Dekleve. Izletnicam se je naše mesto v svoji čarobni legi prav dopadlo, škoda je le, ker so itrsls tako malo časa na razpolago, da ai niso mogle nata noja ogledati vse naše okolice. Naš «Sokol* je dobil pretočeno nedeljo obisk. Obiskal ga je kranjski »Sokol* na svojem prvem letošnjem izletu v Vintgar-Jesenice. Kranjskemu «Sskclu» te je pridružilo 28 radovljiških «Sokolov», in do Jesenic je četa narastla na 78 mol I.let je bil lep. še več takih. S tem se krepi naš narod. Na zdarl Gledališka predstava v Radovljici. Člani slovenskega gledališča v Ljubljani prirede pod vodstvom režiserja Danila na binkoštni pon-deljek, 16. L m. v Radovljici gledališki večer s petjem, komičnimi prizori ia burko »Poljub.. Zt-četek predstava ob pol 8. zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Kunstlju v Radovljici. Opozarjamo na ta zabavni večer vse okoličane. »Kmetska hranilnica in posojilnica* s sedežem v Radovljici, se je ustanovila pretečeni tedea. V odboru so: Ir. Bulevee, Radovljica; Drolc Martin, Radovljica; Flor. Jane, Radovljica; A. Kalen, Pred trg; A. pl. Kappus, Kamna gorica; Ir. Novak, Radovljica) T. Potočnik, Bretnica; J. Resman, Gorica (Mošnje)j I. Trunk, Begunje, in Loop. Varl, Radovljica. — Zavod prične s svojim delovanjem menda že s 1. junijem. Izlet v Vintgar so napravili pretečeni torek učenci tukajšnja c. kr. plataroa. Učenci so bili prav očarani po krasoti Vintgarja, škodi le, ker je vreme nekoliko nagajalo. Novim posojil nični m tajnikom je imenovan g. Viktor Rabič is Radovljice. Službo nastopi dne 1. junija. Binkoštni torek imamo sejna. Ako no vreme po volji, pričakujemo dosti blaga in dosti kupcev. Vreme v majniku je prav čudno. Dež, solace, vihar — po planinah sneg. Huda nevihta je razsajala v sredo okrog 1. popoldne. Vihar je divjal, da smo mislili, konec sveta ss bliža, oziroma, da prihaja komet. Polomil je vihar nekaj plank, pometal precej opek s streha, razbil več oken j, po gozdih pa je prekopicnil tudi dokaj dreves. — Sava je vsled vodasga deževja prav močno narasla in kdor ai jo hoče ogledati v njeni mogočnosti, naj ne zamudi prilike, je pač nekaj divje-veiičastnega. Hallevev komat se nam noče še pokazati; to pusto vreme nam ga vselej zakrije. Kdor ga hoče pa kljub zastrtemu nebu videti, naj atopi v Oton Homannovo prodajalno, tam ai!ahko ogleda, a tudi kupi ta komet V Kranja, dne 14. majnika 1910. * Državni zbor se je otvoril pretekli teden. * Orel Khaea Htdervarv je izdal okrožnico radi državnozborskih volitev, ki predpisuje oblastim strogo zakonitost. V naredbi se pravi: Oblasti morajo v pomnoženi meri skrbeti, da se strogo varuje javni red in mir ter varnost osebe in lastnine. Proti vsakemu kršenju zakona imajo najstrožje nastopati. Prebivalstvo se mora s posebnimi razglasi, v katerih so dobesedno navedeni dotični zakoni, opozoriti na posledice vsakega prestopka.* — Pošasti je treba Khuena, pa se že razuma, kaj pomeni pri njem taka stroga naredba. * PeleiaJ y Albaniji se vedno ni popolnoma ugoden. Ob Moravi so vsak dan boji. * Kitajel dobe parlameit. V pondeljek je izšel cesarski dekret, ki naznanja, da se otvori posvetovalna zbonrca prvi dan devetega meseca. Ta zbornica bo podlaga poznejšemu parlamentu ter bo štela 90 članov. * Krščansko vprašanje je že zopet na dnevnem redu. V zaliv Suda na Kreti je došla neke francoska križarka, ki je potegnila francosko zastavo in pozdravila — kakor bi bila eb turškem pri-morju. V Kaneji ao bili zelo izneaadeni in pravi-zorična vlada je takoj zahtevala pojasnila pri konzulu. Ta je rekel, da najbrž na križarki niso — vedeli, da je Kreta samostalna in ne turška zemlja. — Krečanski poslanci izjavljajo, da pojdejo na prvo sejo grške narodne skupščine, češ, da je sklicana v imenu kralja vseh Grkov. Novičar. 12 strani. Današnja številka »Gorenjca" obsege Slavnostna akademija ab petdesatletafel »Naprsfa* v Kranju. Gorenjska sokolska župa priredi povodom petdesetletnice slovenske bud-nice .Naprej 1" še ta mesec ali vsaj začetkom rožnika slavnostno akademijo. Na sporedu bodo moški in mešani zbori, samospevi in slavnostno predavanje. Akademijo skoro gotovo počasti s svojo navzočnostjo sivolasi skladatelj .Napreja", naš dični Davorin Jenko. Na grob pesnika Simona Jenka pa ob tej priliki polože lep spominski venec, tako da se obenem počastita še živi skladatelj in že umrli pesnik .Napreja". Zanimivo je, da si oba Jenka nisis prav nič v sorodu, dasi sta oba rojaka iz najbližje okolice mesta Kranja, Opozarjamo na današnji podlistek. Jeseniška sala. To prevažno vprašanje te vleče in vleče. Končno je prišlo sedaj do tega, da zahteva vsa občna, vse slovenske in nemška atranka akupno osemrazredaico; na drugi strani pa vso zadevo baje zavlačuje dobrosnani okrajni glavar Zupnek v Radovljici, ki ga zato, kakor ae govori, prijemljejo nadrejeni vladni organi. Ta mož tudi ni sposoben za svoj poklic; to je pokazala predzadnja ogledna komisija za šolo. Povabljenci so se norčevali ž njega, ker je vse vodd tako naivno. On pa ni čutil v sebi druge sposobnosti, kot da je jeieai-škega g. nadučitelja vsled potezanja za šolo napadal kot hlapca in je baje hotel tudi g. okr. šol. nadzornika osramotiti in ponižati. G. nadučitelj ia g. nadzornik sta ostala značaja in čista, pač pa je okr. glavar baje dobil prav velik nos od deželnega predsedništva. V soboto priobčimo obširneje. »Masa pesen*. Koncert celotnega titalniškega moškega in mešanega zbora, ki se vrti dne, 21. t* m. v veliki sokolski dvorani. Z tčetek točno ob pol devetih zvečer. Pojejo se sledeče izključno narodne pesmi: 1. J. Zirovnik: »Dolenjska* (dolenjska); 2. M. Hubad: «Je pa davi alaaca pala*, metana zbora. 3. M. Bajuk: . Še tisto so povedali, kako so kot lemenatar glavo v peč vtaknili, kadar so cigarete kadili. In kadar milostivi to povedo, takrat so vedno dobre volje. In ker so bili milostivi dobre volje, se tudi drugi gospodje niso ženirali. Tako je postalo veselo v družbi, zelo veselo. Vladalo je tisto razpoloženje, ko bi tudi resnoba duhovska najraje zapela. Saj tiste «Pa mi jo žiagamo, pa mi jo žagamo ...» ni bilo slišati, a razpoloženje je bilo tako. To ae je poznalo na tistem duhovnem go-apodu, ki je zapustil rdečega obraza in težkih nog veselo družbo in jo je krenil na Šmarno goro, da bi tam ali tolažil ali v sv. olje del ondotnega gospoda. Po ravnem je še šlo, težko pač, a šlo je. Toda — v hribi To je bilo težje. Silil in silil se je gospod, boril se je proti vinskim duhovom ali premagati jih ni mogel. Na potu je omagal Samo toliko moči je še imel, da je pritrkljal za neki grm in tam je obležal. D /a moža sta ga našla popolnoma nezavestnega. Ni ga bilo prebuditi. Moža sta sicer videla, da je gospod pijan, a bila sta usmiljenega srca. Naložila sta si gospoda in ga aesla na Šmarne goro in ga tam položila za peč. Tam je gospod spal, dolgo spal, a kdaj se je prebudil, tega nobena povestnica ne pove... Mi pa smo ta dogodek zabeležili, da vidi javnoat, s kako pravico klerikalni list vedno pisarijo o liberalnem pijančevanju. Z Bohinjske Bistrice. Dne 24. aprila t. I. je bil občni zbor prometnega društva za Bohinj na Bistrici. Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika ae je vzelo s popolno zadovoljnoatjo na znanje, ker je društvo za povzdigo tujakega prometa veliko storilo in aicer z neznatnimi dohodki, hrekla se je odboru topla zahvala. Na to se je izvolil odbor, kateremu načeluje g. Ivan Markež. Teči) ii gozdne ia ia lovske čuvaja v Radovljici Kranjsko primorsko gozdarsko društvo bo priredilo v mesecih julij-avgust 1910 v Radovljici šestedenski tečaj za gozdne in enotedenski tečaj za lovske čuvaje v slovenskem učnem jeziku. V ta tečaj se bodo sprejemali izkjučno le na Kranjsko pristojni in v prvi vrsti taki prosilci, ki že služijo kot gozdni ali lovski čuvaji. Podelilo se bo obiskovalcem šesttedenskega gozdarskega tečaja 8 podpor za 70 K in obiskovalcem enotedenskega tečaja za lovsko pazništvo 10 podpor po 20 K. Prošnje, ki se morajo vložiti najpozneje do 20. julija 1910 pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani, morajo biti lastnoročno pisane od prosilca samega in ima prosilec v njih dokazati: 1. Da je dopolnil 18. leto. 2. Da je dovršil ljudsko šolo in da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi. 3. ima doprinesti nravstveneno izpričevalo. 4. Od gospodarja (pri katerem je uslužben), izdano spričevalo o dosedanji gozdarski in lovski službi. 5. zdravniško izpričevalo o sposobnosti za službovanje v gorskih krajin, poslednje pa velja le za one prosilce, ki dosedaj še niso v gozdarski ali lovski službi. 6. Potrjeno ubožno spričevalo v slučaju, da nameravajo prositi za podporo. 7. Od vseh prosilcev brez izjeme se pa zahteva od c. kr. notarja ali od občinskega urada poverjeni reverz, s katerim se zaveže prosilec, da se bo preživljal za dobo tečaja na lastne stroške. Šesttedenski tečaj za gozdne paznike se prične z 18. julijem 1910 in enotedenski tečaj za lovske paznike z 22. avgustom 1910 v Radovljici. Zaporni preenlc! pri Godešičah v km 83 855 med postajama Midvode Skofja Loka namerava opustiti c kr. dižtvna železnica. Političen odhod za to bo 21. maja ob 10. uri dopoldne. Komisija ae siside na škofjeloški postaji ob 10. dopoldne. Umrl je na Koroški Beli 26. m. m. vpoko-jeni nadrudar Matevž Kokalj, star 80 let in ime-jitelj srebrnega zasluženega križca s krono, ki si ga je zaslužil pi 501«tnj naporni rudarski službi v revirju barona Zoisa in pozneje sedanje kranjske obrtne družbe. Otvoritev Kadllalkove koče se bo vršila v nedeljo, dne 22. majnika 1910. Za gorka. mrzla jedila, pijačo in dobro postrežbo bo poskrbljeno. Gasilno društvo na Begunjsh ponovi gledališko predstavo v nedeljo, dne 15. majnika 1910 v gasilnem domu. Spored: 1. Petje; 2. Dragocena ogrlica; 3. Brat Sokol. Začetek tečno ob pol 5. uri popoldan. Vstopnina: Sedeži 1. vrste 1 K, sedeži II. vrste 70 vin., stojišča 40 vin. Čisti dohodek je namenjen za pogorelca na Žgoši in društveno blagajno. Bell vrini. V lovišču Stranje pri Kamniku je ustrelil dne 5. t. m. lovec F. S. belo vrano. Peroti ia rep so umazano bele, glava in kljun pa črna. Vrana je naprodaj. Pravi velikan je moral biti v Ratečah na Gorenjskem Jan. Petrič vulgo Pungart. «Delal je» tri atare klaftre L j. visok je bil nad eno klaftro, z rokama je obsegel tudi eno klaftro ia z razko-račenima nogama zopet klaftro. Ko je pretekli teden umrl, je bila njegova rakev (znotraj merjena) 2 m 10 cm dolga. Umrl je v Kranjaki gori dne 6. t. m. Simon Žerjav, eden izmed dveh najstarejših mož v fari, atar 93 let. Drugi dva meseca starejši Janez Robič v Gozdu pa še živi. Pripravi si igridbo mosta prt Tacnu odnesla Sivi. Minoli petek so pričeli vendar enkrat z gradnjo provizoričnega mostu pri Tacnu; v današnji noči narasla je sava nad 1'50 m in vse doslej pripravljeno odnesla. A nesreče ni brez sreče. — Brodar vulgo Simnovec je ustrelil daaas preko Save plavajočo vidro, katera je tehtala nad 8 kil. Poior pred raistavaimi sleparji! V zadnjem času so se zopet začeli množiti primeri, da dobivajo obrtniki in trgovci vabila in pozive, naj razatavijo svoje blago na raznih razstavah (v Parizu, Bruselju, Rimu, Turinu i. t. d.), ali pa se pri njih oglašujejo tudi agentje, ki jih skušajo za to pridobiti. Da se obvarujejo razstavnih odlikovanj brez vaake vrednosti ln pomena, vrhu tega tudi pa občutne gmotne škode, se obrtnikom in trgovcem nujno priporoča, da se v vsakem takem primeru informirajo (najbolje pri trgovski in obrtniški zbornici) o tem, ali gre m resno razstavo ali pa za sleparska podjetja, katera imajo namen razpečavati odlike zakotnih razstav, ki bi ae dale zamenjati s pristnimi odlikami velikih pomembnih razstav, oziroma hočejo z odlikami fin« giranih razstav izslepariti znatne vsote. Doktorjem prava je bil dne 6. maja promo-viran na dunajskem vseučilišču g. Janko Olip, odvetniški kandidat, Čestitamo j L stota j a okrajaa učiteljski kouiarencija ta radovljiški okraj se vrši dne 6. julija L i. aa Koroški Beli in sicer ob pol 10. uri dopoldne s temle vsporedom. Poleg običajnih točk ae bodo obravnavale še sledeče teme: Prosto spisje na višji stopinji ljudskih šol. Poročevalec g. Iv. Sega, Radovljica. — «Vzorni urniki*. Sestavijo jih sledeči gg.: za enorazradnice Iv. Šunrl, Lesce, za dvorazrednice: Val. Zavrl, Begunje in Josp. Ple-ničar, Kropa, za trirazrednice Iv. Rihteršič, Srednja-vas, za štirirazrednice Fr. Rus, Bled in za petraz-rednice Iv. Saga, Radovljica. »Šolski red». Sestavi ga g. Jos. Ažman, Breznica. — e— Rudarske vest. Te dni se je začelo kopati svinčeno rudo v nekdanjem rudniku v Knapovžah pod sv. Katarino. Že v 15. in 16. stoletju, ko še ni bila poznana vporaba smodnika, so v Knapovžah delali podzemeljske, še zdaj ohranjene rove v trdem kremenskem peščeniku. Zakaj se je rudnik takrat opustil, ni znano. Ker je bil tedanji rudnik le malo pod potokom Ločnica, se ne more misliti, da bi jih bila voda ovirala. V teh rovih se je našlo tudi še mnogo bogate neskopane rude in orodja, iz česar se sklepa, da so bili luteranski rudarji v času protireformacije pregnani kakor na Tirolskem in Štajerskem tudi tukaj; s tem je bil rudnik zapuščen. Potem se je še večkrat delalo v tem rudniku, tako leta 1797 in 1840; končno so se leta 1893 odpovedale vse rudarske pravice v Knapovžah. Zdaj je zopet izposloval rudarski inž. Endlicher iz Ljubljane s posredovanjem inženirja Glaesenerja iz Medije pri Zagorju potrebni kapital, da se stari rudnik vnovič odpre. Nadjati se je, da bo delo imelo dobre vspehe in bodo potem belgijski kapitalisti dali tudi večje svote za moderno uredbo tega podjetja v večji meri. Ker na Kranjskem ni dobiti kapitala v industri-jalne in posebno ne v rudarske svrhe, moramo le želeti, če že pridejo tujci v deželo, da ti niso naši narodni nasprotniki, kakršne so se Nemci še vedno izkazali. Belgijci so francoske narodnosti in nam ne bodo sovražni. Njih prihod je le pozdravljati, ker so bogati in podjetni ljudje, kateri bodo še mnogo denarja v deželi naložili v podjetja, ki ne bi nikdar iz domače inicljative naslala. Vsem županstvom naznanja tukajšnje okraj jo glavarstvo: V poletju 1. 1909 ae je v južnih pokrajinah nemške države pojavila pri ribah, zlasti pri žlahtnih, kakor n. pr. pri postrvih, kužna bolezen «Furuakulos» imenovana. To bolezen provzro-čuje poseben bakterij, zlasti če pospešuje njega razvoj okužitev vode po gnjilobi. Ta bakterij se nahaja pri ribah v krvi, v jetrih, v obistih ia tudi mišičju. Najprvo znamenje bolezni je vnetje trav, včasih tudi «Peri toni tis*. Včasih poginejo ribe že v tem stanuju, večkrat pa primanjkujejo navedeni znaki in začne bolezen z drugimi znaki insicer s turi rdeče barve. Iz teh turov nastanejo bule, iz katerih teče krvava giojnica, v kateri se nahaja ogromno število nakterijev. Se predno prodre gnojnica iz bul j, se is njih izliva kri pod kožo. Bolane ribe postanejo lene in poginejo navadno v 8—14 dneh nu znakih splošnega'opažanja. R*be okrevajo redkokrat, iečiti se ne dado, in je bolezen sanj skrajno nalezljiva. Mnogo voda v južni Nemčiji je že okuženih. AkoravUo preti nevarnost v prvi vrsti onim pokrajinam, ki mejijo na užno Nemčijo, je vendarle potrebno, da se tudi ribarski opravičenci ia ribiči, sploh oni, ki se za ribarstvo v naših krajih zanimajo, z navedenem obvestijo in svarijo, naj ae dobivajo rib za ploden je, mladih rib in ribjih jajc iz Nemčijo. Županstvu se torej naroča, omenjene osebe v navedenem smislu natanko poučiti in svariti. O omenjeni bolezni se bode v kratkem izdal letak. V slučaju, da ga bi županstvo potrebovale, bi imelo semkaj naznaniti, koliko komadov da potrebuje-. Drtbii i Oorenjtkegi. Tehniškim nadzornikom vodovoda za Kranj ia okoli je imenovan Josip Trena, monter v Kranju. — Longeževo Uršo so dobili v drčah pri Kranju ob cesti mrtvo. Beračila je in pila. — Sneg je zapadel minuli teden po Gorenjskih hribih. — Zs pogorelce v Brdu v radovljiškem okraju je izposloval državni poslanec g. Pogačnik 8000 kron državne podpore, ki se takoj izplača. — Zs subštituta umrlega kranjskogorskega notarja Hudo vernika je imenovan dr. A. Bartol. — Celodneven čebelarski shod v Podjelšah pri Kamniku se vrši dne 16. t, m. pri uljnjaku g. J oži f a Koširja. Začetek ob desetih dopoldne. Pouk bo teoretičen in praktičen. Novost! V tisku je in izide v kratkem v naši tiskarni 4. snopič „Ve6 luči!" pod naslovom Hira, kongraa In cerkvena konkurenca. Uredil Praviooljnb. Čitajte in naročajte poljudno zbirko »Več luči t" Oena 30 vinarjev. II. priloga ..Gorenjcu" it. 19 z |. 1910 INGER šivalni stroji za ose le mogoče finalne inamene. z Dobe se v vsth naših prodajalaj»h. SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 86 Podružnice povsod. Podružnice povsod. Hrani it. 53, nasproti c hr. pelte. 11318-2 Popravila šivalnih strojev se iz/rsujejo v naši delavnici točno in stvarno. SINOER Co., delu. družba šiv. strojev. Največja ia aajttarvjša trgovina s šivalnimi stroji v Avstriji. 2lran|, Claonl trg 53. mmamtmamam^tmameamamm Avatrljslco Speoialiteta I. vrste so svetovnoznani 87 12—9 Msrsaaijevi šumeči limoBidnl bonboni (z okusom malin, citrone, jagod, češnje in dišeče perle) v svrho priprave izvrstne brezalkoholne pijače. iS *2i _ m m S a* a ■o 5 Ml« •2Ü Edino pristni s to varstveno znamko. JDobe te povsod, kjer so nalepljeni lepak s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Letn i poraba več nego BO milijonov komadov. Lu-sin, parfinira dihanje. Klairon, najfinejša delikatesa sveta. Bouchées à ia Reine. Peppermlnt-Losen-družba. Vseh vrst mleka in čokolad za kuhanje Izvrstne kakOVO&li pnporoCa Prva češka akc. dr. orient, sladkornih in čokoladnih tovarn na Kraljevih Vinogradih prej i A. MARŠNER ===== Glavia zaloga oa Dunaju; Joaip Kai*. vi, Theobaldoasse Šivalni stroji in kolesa Tovarniška saloga 49 52-15 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska čeata 17 priporoča ivoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. Glinaste peči 188 58-48 štedilnike, banjo m kopeli, kakor tudi Upe, vase In drage glinaste iidelke v vseh barvah, trpeli« In cene priporoča Avgust Drelse prva In največja tovarna poči in glinastih izdelkov v LJubljani. ■ ■ ■■mu■■■ ■ uuuuuuuuuu ■ ■ Električna gonilna alla. ■ ■ Warna oljnatih bar,, lal(i is ftrneža Brata Eberl5 ôrkoalikarja, lakirarja, stavbena in pohištven* pleskarja f l«MU«l Miklošičeve ulice 8, JsJIlV»JiJtO nasproti bot. .Union« Ustanovljeno 1842. ■ Telefon Ï&T ,62-86 QQùûûilDuDO Josip Pogačnik v Radovljici krojaški mojster Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizn sprtim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlata kolajno. priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v. izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zalo -a angleškega, francoskega in brnskega aukna. — Naročila ae Izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specljallst v Izdelovanju frakov la salonskih sukeij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega, dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 62—10 209 52-38 jajfjjja trpina aa Gorenjskem. Rudolf Rus urar v Kranju Ravnokar Je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur brezplačno Ustanovljeno leta 1885. Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska* istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ■ ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga Agro- r. z. z o. z. v Ljubljani. 282 52-24 Martinova cesta 20 © £aillf Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne •■•••••Vp železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—42 Bogáis zaloga pohištva vsake vrsto, v vseh oenak. Ogledala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. Špeoljallteta : Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki oenj. LJUBLJANA ::: ZalagatelJ drnštva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Modrool Iz Ildna* tega omrežja, afrh danske trava ali žima, prte vrsta vedno v zalogi. Za spalno tobo od 180 gld. naprej, dlvan z okraski. Oprave za Jedilne tobo, salone, predsobe, oele garnitura. la »odo; postelja, nočna omvloa, o-m halna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. špeoljalttita v nevestinih baJaJi. Venal prostori, pritlično In r I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. I II i I ( ;! I II' i i Ii 1 II l:| ^Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in '"pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita aH sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri nlojzij« Vodnik;« i— kamenarskem mojstru *= ulica » 1 i I i I i ah ( r i: i: hi ( :f r i >j ): I ) )] )[) Konc. zobarski atelje «i up? 1 %m\i od sedaj nadalje samo v Ejnbtjani^ Konc. zobotehnični atelje O. Seydl n w-10 Prva tovarna niianji • tem p. občinstva, da je njen destilat ra meato EraaJ, Skal)« Lake la Tlita pri gosp. depositlrala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice ta pokala J o so po 40 via. ia se dobijo pri g. Dolenzu. : Edini : 7llhllzdrai,llUhi SitoUšJ XUyiltetatilikl.-. d 1 KIJI* u Kranju v Isti talil, feler Je lekarna. Umetni zobje tt izpotOTe v enem dnem, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. 7» tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnlk, Solldao delo. Ordlnaolje vsak dan, tndl ob nedeljah. 220 52 56 mr Pozor! Izila |£ bnlltlca »Cerkoent prlsfolblne ali ltolfllnaM x dodatkom »Kako se določa bon-grna?" Cena 30 oln.; po polti 40 oln, DdU se o tiskam! lo. Pr. Lam-preta o Kranln. J OS. WEIB J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškova uklioa. &t. Stmno iittio li toiitnbliite kljacaviiearstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvoru, obmejno oinrezje, Tesna vrata, balkoni, verande. stolpne krile, Štedilnika i. t. d. Špecijaliteta: 83 52-9 valji oni z&atori (Rollbalken). Čitajte in priporočajte I ^ Poljudna zbirka prav, potrebnih, poučnih in aktu-elnlh spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, ===== najmanj Štirikrat na leto. ===== 1. snopič: Cerkvene pristojbine aH Stolnlna z dodatkom Kako se določa kongrna? 2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše določbe glede vojaSke dolžnosti. 3. snopič: HALLEVJEV KOMET (REPAT1CA) S sliko 1 ali S sliko I Ne bo nas še konec 19. maja 1910. Cona vsako« snopiču 30 v, s pošta. 40 j. v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Din Kranju ter v knjigarnah in trafikah JUaervaa naklad« Inania: S192JN Denarni promet ▼ leta 1908: POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana ladrnga i omejeni« poroštvom s podružnico na Jesenicah apro|Oaia hranilne flöge od vsakega in jih obrestuje po m brez Odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. , Posojila so dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«V« ali z IV* amortizacijo, na me-niee pa po 6%:: Eskomp-tirajo aa tudi trgovske menice. 192 61401 Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. are dopoldne in od 2.-- 6. are pop. lirioaiši nedeljo ln prainike. PoStno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.199. Kralj Edvard. V soboto, ob V21. zjutraj je v Londonu urcrl angleški kralj Eivara skoraj povsem nepričakovano. Zadnje Case se je pač vedelo, da nekoliko boleha, toda ker njegovo zdravje že izza njegovega nastopa na prestoiu nt bilo dokaj trdno, se tudi temu bo-lehanju ni pripisovala posebna važnost. Šele v petek večer so prve vesti govorile 3 resnem položaju, kmalu na to se je javljalo, da je kraljevo stanje brezupno in ob 12 in 26 minut ponoči je že izdihnil. Z* politično življenje je smrt angleškega kralja dogodek, ki se nikakor ne mere prezreti. To se namreč ne more reči o vsakem vladarju. Marsikatera kronana glava je že legla v grob, ne da bi bilo to pomenilo kaj več kakor izpremembo imena pri dvorskih ceremonijah. E ivard pa je bil monarh, ki je osebno prav močno vpiiyal na svetovno politiko in delal diplomatom velikih držav dosti skrbi. Njegove spretne spletkarije so marsikaterega med diplomati po poklicu, ki mislijo, da so vzeli vso zvijačnost v zakup, osupnile. Zakaj od mladega Edvarda ne bi bili nikdar pričakovali, da jim bo na stara leta kos na polju iafr g. Ko je bil še princ, je bil pač že na glasu, toda ne zaradi svojih političnih sposobnosti, temveč zaradi svojega «gigerlstva* in zaradi svojih ljubezenskih in podobnih afer. Wa-Seski*) princ — tako ae imenuje angleški naslednik na prestolu — je ustvarjal gosposko «aaodo» za ves »elegantni* svet. V «fini» družbi so se nosile take hlače, take kravate, taki telovniki, taki svršniki, kakršne je nosil princ Edvard. Kakor opice so po njem posnemali vsako malenkost. Kot princ je najrajši živel v Parizu, kajti vedel je, da se tam «živi». Seveda če je denarja. Preprosto ljudstvo ve prokleto malo o oneaa «žtv-)jenju». Bogatini pa znajo denar, ki gaje znesla muka in beda delavnih ljudi na kupe, tudi drugod zapravljati. Pač pa je res, da je Pariz v tem ozira posebno na glasu. Tudi belgijski kralj Leopold, ki je ljubil «zabave», je rad večkrat pogledal v Pariz; srbski Milan, ki je bil strokovnjak v zapravljanju denarja, ni bil nikjer tako rad kakor v Parizu. In tudi Edvard je imel svoje razloge, da mu je bih) to mesto najljubše. No, tudi nekoliko neugodnih spominov mu je ostalo na francosko metropolo, spominov na aitne škandalčke, v katere se je bil zapletel «po neprevidnosti*. Rojen je bil Edvard dne 9. novembra 1841. Njegova mati je bila kraljica Viktorija, njegov oče princ-soprog Albert od Koburg Gothe. Prvo vzgojo, ki jo je nadzoroval energični oče sam, je dobival od privatnih učiteljev. Pozneje je študiral na vseučiliščih v Edinburgu, Oxfordu in Cambridge (Kembridž). Oče mu je umrl leta 1861. Kmalu potem je dobil nalogo, zastopati svojo mater, kadar je bilo treba reprezentirati kraljevsko dostojanstva. Zaradi tega pa ni prekinil svojega veselega življenja. V letih 1875 in 1876, ko ai je njegov« mati nadela naslov «indijske ceaarice», je potoval po Indiji in že ta njegov izlet je bil politično pomemben. Ko je prišel na prestol, je bil Edvard že prileten mož. Njegova mati je umrla dne 22. januarja 1901; bil je torej takrat te šestdesetleten. Kljub temu, da je Anglija po svoji ustavi zelo demokratična dežela, imajo podedovane oblike vendar veliko veljavo. Kralj ai ne sme brez parlamenta dovoliti nobenega političnega čina; ampak slovesno -kronanja ustavnega kralja je Ufco neizogibno kakor dolge starokopitne baroke, ki jih nosijo dostojanstveniki ob slovesnih prilikah. Toda Edvardovo kronanje m je zelo zavleklo in nekaj časa se je že mislilo, da ga na bo več. Kralj je namreč obolel za vnetjem slepiči ia takrat je bile njegovo »tanje resnično nevarno. Rešila ga je operacija, katero so izvršili dne 23. junija 1902 in dne 9. avgusta istega leta se je opravilo kronanje. Veliko nadlog je delal Edvarda želodec, radi česar je bil reden gost v Karlovih varni na Češkem. Telesne sitnosti ga pa vendar niso ovirale, da je izvrševal svoj poklic kot vladar zelo aktivno. V velikih izpremezafoab svetovna* politike je imel svoje prste. Popotoval' je, obiakaval je tuje dvore, sklepal zveze. Vendar aa ni nikdar dal zavesti na ona pota, ki jih je neizmerno ljubil njegov nečak, nemški cesar Viljem. Edvard je znal pazuo čuvati avoj ugled in skrbeti, da se na smeši. Nikdar ni govo-rančil, nikdar pridigal nikdar vidno, z brzojavi, a političnimi pesmi Ltd, vplival na politiko. Res, da ae mu ni posrečilo vse, če »ar se je polotil. Nekolikokrat je njegova diplomatičnost povzročila veliko vojno nevarnost za vso Evropo, zlasti v času maročanskega konflkta. Poraz Rusije v vojni z Japonsko jo silno dvignil aagleato moč. Edvardovi spretnosti je v pav* tie* pripisati, da ae je izza te vojne proti nemfllMai a*v*»ty »4» - italijanski trozvezi sklenila zveza AosJU i ■Francijo in Rusijo, ki je precej močno vplivatinfeudi na Italijo. Odkar ao končane afere vsled asaJfcnje Bosne in Hercegovine, j a- tudi angleška pOlitaaapo-stala očitno isasoljuUaa. Smrt j« dohitela kSSratda na vrhuncu rac JL Rajni kralj te je bil dare 10. marca 1868 poročil % dansko princeso Aleksandro in je kanal v zakonu sedem otrok, Najstarejši sin Albert.faster je umri; drugi »in J arij, ki mu sledi na pfssftlu, je bil rojen 3. junija 1865. * Wales izgovarjaj Uels. Isprsd deželnega sodišča. Kar je iskal, je našel. V Telbaaovi gostilni v Zavodni je popivalo več mladih ljudi. Med temi je bit tudi France Likar, posestnik na Javorju in znani iznvač in pretepač, 19 letni France Mabovec, ki je nosil vedno revolver pri sebi in je tudi ž njim istega dne streljal. Likar in zelo vinjeni France Pire sta se odpravila po polnoči domov. Med ootjo se jima pridruži še Mahove, ki je začel zabavljati, ter Likarja groziti, da ga bode zaklal ali pa ustrelil. In res se zakadi Mabovec proti Lk hv^raz-grajač, Franc Štiglic, glavničar v Puštalu, je neki večer v gostilni .Štemarje" v Škof ji Loki delal nemir, kar je dalo povod, da so ga iz gostilne iztirali. Iz jeze je vsled tega razbil šipo in poškodoval duri. Zunaj ležeč je jel kričati, da je poškodovan. Ko so ga potem prinesli fantje nazaj v gostijo, skočil je pokonci kakor divji in jel mahati z bajonetom, katerega je preje skrivaj vzel nekemu vojaku, okoli sebe in pri tem lahko poškodoval Janeza Humra, Jožefa Gašperina in Antonijo Kokalj. Pri slednji je bil srečen slučaj, da je z ostrino zadel ob gumb, ker bi drugače zadobila smrtno nevarno poškodbo. — Štiglic je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. 1 Slovenci, ne zabite drutbe SV. CIRILA M METOPA I s»B«a%p»f> družbe v rropAi 1 f SokOlSka misel se širi čimdalje bolj. Danes je organiziranih čeških Sokolov nad 78.000, poljskih 20 000, hrvaških 12.500, slovenskih 6300, bolgarskih 4460, srbskih (v kraljestvu) 9000. — Ko bi le slovenska številka bila večja 1 t Čeike kajiiaiea imajo aa Češkem 849.787 knjig, 52 okrajev ima javne knjižnice z več nego 6000 knjigami. Nad 10000 knjig ima pa 18 čeških knjižnic. Zato ao pa Cehi v Avstriji glede icabrazbe aa prvem mestu. — Kdaj bo tudi pri nas tako dobre poskrbljeno za javne knjižnice I t Humorist Hark Twala. Dae 21. m. na je ponoči umrl v svoji vili « Storm field* v državi Connecticut slavni humorist Mark Twain. Smrt ga je zalotila nenadoma in brez bolečin. Twain je ravno pisal s svinčnikom na papir besede cDajte mi moje naočnike*, ko mu izpade svinčnik, on pa ae zgrudi vznak. O Twainovi smrti so takoj obvestili predsednika Tafta, ki je pri oni priliki izrekel, da bode vet narod žaloval za Twain o as, kateri ni napisal nikoli nič, kar bi se ne smelo pokazati tudi otrokom, Pogreb je bil v EI miri pri New Jorku, kjer je pokopana tudi Twainova žena in otroci. Izprevod je bil izraz narodne žalosti. Tokrat ni vest o njegovi smrti taka, kakor je bila ona pred leti, ko je poslal sam časnikom sledeči dementi: «Ve*t o moji smrti je zelo pretirana.* Sedaj je res umrl. Doživel je dobo 75 let Zadnje njegovo delo je bha njegova avtobiografija, ki je deloma izila v raznih listih. Mark Twain (mark two — pomni d vaj je bilo piaateljsko ime, pravo ime se je glasilo Samuel Langhome Clemens. Rodil se je Clemens v mesteca Hannibal ob Mississipu daa 30. novembra 1885. m na* j* umri ocayje mase*tit l*tl*dafe* kaabr njegove storejs* Krst** eitr ganajti, nto nt stveL mpš ja* v tf*torr»hot učeSM*. Po štafeta isusenje? je- *W v N«w-J<**\ FdadeHgn ia kMStao jp eriM w alt Louis. Krnasa je pat nastal reanan-ttaso. Itopa* j# zlatoH nato ja pa pesti* časniBBSSki reports* m*mm je prist* na glit* sna* svojih* ste, f Nova dapllaa ii Krasa. Pred nekaj dnevi so odkrili delavci >hod k velikanski podzemeljski jami, ki se razprostira med Voloskim in Reko v" Istri. Jama je bajno lepa, na dva dela razdeljeni ih je najbrž struga nekdanje podzemske reke. Tla ao pokrita z debelo plastjo rdeče zemlje, ki jo bedo oogrebli, ker hočejo najti dragocene prosta-rine. Jama se nahaja ob morskem bregu pri Kan-tridi in bode gotovo Opatijo le bolj povzdignila radi svoje bližine. Sedaj ie je že osnoval odbor, ki bode jamo varoval. Obiskalo jo je že dosti gostov z avstrijske in hrvatske strani. f Nakup Novega Psssra. Belgrajsko «Zvono» poroča, da se baje srbska vlada pogaja za nakup novooazarskega sandžaka za 200 milj. dinarjev. f Čin sblasaele matere. Zena trgovca Andreja v Lipskem je prerezala v odsotnosti svojega moža štirim otrokom in sebi vrat ter ž njimi vred umrla. Nesrečna žensk« je najbrže zblaznela. t Zbesaela vojaška straža, V Toulonn na Francoskem je zbesnel nenadoma vojak, ki je stal na straži. Oficir, ki se je nahajal v obližjn, bi Ml akoro postal žrtev nenadejanega napada, kajti vojak je s tako naglico in divjostjo pritiskal z bajonetom v roki na cfhirja, da mu je ta komaj ušel. Po hudem boju so vojaka zvezali in ga spravili v bolnišnico. t Največja angleška križarka. Na ladjedelnici v Barrowu so pričeli z gradnjo največje angleške križarke «Princess Royal»'. Imela bo hitrost križarke I. reda in bode armirana kakor velike vojne ladije. t Straiae rasmere so našli v Obuhovi bolnišnici v Peterburgu. Bolniki, ki so internirani kot alkoholiki, so morali spati kar na hodnikih. Kakih 500 jih je bilo v barakah, zbitib iz tankih desk. Kopališče je bilo obenem — bufet. Po mizah in atenah je bilo vse polno golazni. t Divjaki pojedli mlsloaarje. Mornarji jader-nice «Marie Winkelmann*, kateri' je priplula s Tooga-otokov, poročajo, da so na Sauvage-otokih (Tihi ocean) divjaki ubili in snedli presbiterianikega misionarja Obkinsa in Mattersona. t «Vzorna* državna uprava ni Srakam List «Karo!» poroča zopet o velikih poneverjanjih uplivnih uradnikov in politikov. Državno pravd-ništvo je že uvedlo preiskavo in pa proglasilo, da mn naj listi in zasebniki, ki bi kaj vedeli o zločinih v državni upravi, takoj dalo na razpolago dotično gradivo« —-a-!#-'■-21---—---------"Tn Nobena Kapljica tfe. koristi tako želodcu, kot požlrek pristnega »FLORlAN-a*1 Človek! Pomni treh besed: at jih jr otsjavljal. Z njimi je začel svaje litevarao d^vanj* ai jr vedno bolj. napredovala, doka* ni siednjfir Uttvaf svetovne slave. NjegaWBnjiga span-haapas* stn$kib; deviških ir> otročjih klobukom. f>oprai>ila točno ¡17 eei?o. 3alr?i klobuki -=s5- Uedr>o O jalogi. — 123 Matija Ažman -Bar: nasproti klobučarja Ovčjaka naznanja slavnemu občinstva, da |e prevzel obrt iVlihaela Pantarja v Kranju wr za izdelovanje mrtvaškib krst ker Je bila hiša onega prodana. 926-8 Krste se dobe vsakovrstne in po najnižjih cenah. Nizke cene! t Viška cene! Portland- ter -Roman-cement priznano najboljših znamk Po najnižjih cenah prodaja trgovina 2j železnino in špecerijskim blagom „jWcrÜttr" - peter Majati, Kranj Traverze, železniške šine L t. d. 1 KranjsKi pogrebni zafod ) v Ljubljani Sodna nlica it. 1 Telefon 97 Ustanovljeno 1.1868 prevzema razpravljanja na mrtvaški oder ia pogrebe po enajstih atopipjskih razvrstitvah, pričenši z najcenejšimi tarifnimi postavki, tako da se more ostreči najrazličnejšim razmeram in zahtevam. Prevaža mrliče v županje kraje ter oakrbnje vse tozadevne stvari po najnižjih tarifnih postavkih Ediaa zaloga za Kranjsko prve c kr. priv. dunajske tvornice kovinskih rakav. — NaiveCja zaloga imitžranib kovinskoleaeBih in preprostih lesenih rakev po Čudovito nizkih cenah; cvetlični venci s trakovi in brez trakov, mrtvaške obleke i. t. d. — Glavno rastopstvo za Kranjsko meatne cesarja Franca Jožefa juhilejske zavarovalnica ta Življenje in rento na Dunaju, doslej edini zauaroualnt oddelek za pogrebe proti meteftiemu plačevanju premij. S to napravo se nudi vsakomur prilika, da ai preskrbi bres nadaljne obremenitve avojcev hrerolacen pogreb. Ge se a tem zagotovi tudi le preprost pogreb, tako se je vendar najposlednjikrat izrazil čut ljubezni in pietete. Oprosti se s tem še za življenja težke skrbi na vsakomur možen način. Pristop se ir.vrši lahko po enajstih katpgoriiah. taterih vsaka posamezna tako aataačno določa vse pogreba se tičoče stvari, da sw ni treba v primeru smrti nič več dogovarjati s pogrebnim 7,a«odoro, in zadošča poslati pisarni navadno naznanilo, ki potem takoj odredi v*e potrebno za dogovorjeni pogreb. 101 8—2 Zavarovalni pogoji so kratko nastopni: a) Pristopijo lahko vse osebe, ki so zdrave in niso prekoračile petdesetega leta svoje starosti. (Osebe nad 50 let se morejo sprejemati, če se puste zdravniško preiskati in če plačajo starostno razliko.) b) Vsakdo, ki pristopi, mora plačevati po kategoriji, ki si ji jo izbral, mesečni prispevek; najmanjše mesečno vplačilo znaša 40 vinarjev za 11. kategorijo in se zvišuje za ostale kategorije na 70 vinarjev, kron 1, 2, 3, 4, 5, 8, 7, 8 do 9. plačila so necdtlsna od starosti, c) Ce nastopi smrt po poteku prlh 12 msseoev tedaj je podjetje zavezano, da priredi popoten in ves pogreb po kategoriji, ki se Je Izbrala in določila, ne da bi ae razen zapadlih rokov i« kaj doplačalo, d) Ce nastopi smrt pred potekom prvih šestih mesecev po pristopu, tedaj se pornejo vplačani obroki in nima podjetje nobene obveznosti prirediti pogreb, p) C« nastopi smrt tekom drugih šest mesecev po pristopu, tedaj je podjetje zavezano, da priredi pogreb po poprej določeni nižji kategoriji, f) Po plačilu 180 mesečnih obroo nI stranka eč zaezana nadalje plače ati, tako da je izključeno vsako preplačilo pogreba. Pojasnila daje glavno zastopstvo, pisarna Sodna ulfca štev. 1, kjer ao tudi prospekti na razpolago. — V priročnost p. n. občinstva se bodo razen zgoraj imenovane pisarne v v«eh š*>«tih okrajih Linhljane osnovale podružnice, kjer se bodo sprejemala priglasila zavarovanj in napovedi pogrebov, stojišče podružnic se bo v trats^m naznanilo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Razglas. Izvršujoč pooblastilo občnega zbora Ljubljanske kreditne banke z dne 3. marca 1.1. je sklenil upravni svet v svoji seji dne 3. maja 1910 zvišati delniško glavnico od 3 na 5 milijonov kron, ter v to svrho razpisati subskripcijo If. izdaje delnic Ljubljanske kreditne banke ¥ znesku 2,000.000 kron nominale, lo je 5000 delnic po 400 kron pod sledečimi pogoji: 1. V prvi vrsti imajo pravico prevzeti nove delnice lastniki Starih delnic po kurzu 420 K za komad in sicer pripadati na vsake 3 stare 2 novi delnici. 2. Ostale delnice ponudijo se novim snbskribentom in dosedanjim delničarjem, v kolikor podpišejo ti v razmerju starih delnic večje število novih, in sicer po kurzu 445 K za vsako delnico. Razdelitev delnic si pridržuje upravni svet. 3. Kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji 120 K* oziroma 145 K za vsako delnico; ostanek pa, to je 300 K najpozneje do 30. junija t. L; plača pa se lahko takoj celi znesek. Od plačanih zneskov povrnejo se do dne 31. decembra 1910 4V2% tekoče obresti, ker bodo imele nove delnice kupon za 1. 1911. 4. Vpisovanje (subsaripcija) novih delnic vrši se od 15. do 31. majnika 1.1. = Prijave Centrala v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu; Živnostenska banka na Dunaju in v Pragi; Banka i štadiona za Primorje na Sušaku in podruinice na Reki ter v Bakrn; sprejemajo: H Jadranska banka v Trstu in Opatiji; Prva hrvatska štedionica ¥ Zagreba in njene podružnice v Varaždinu, Osjeku, Veliki Gorici, Sisku, Virovitiei, Cirkvenicl, na Reki, v Zemunu, Belovaru, Delnicah in v Kraljeviči. Lastniki starih delnic morajo predložiti svoje delnice — in sicer samo plašče — pri navedenih subskripcijskih mestih v svrho prekolekovanja; tam se sprejemajo tudi vplačila proti posebnim potrdilom. Pojasnila, kakor tudi potrebne tiskovine daje radevolje Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Z ozlrom na dejstvo, da se obrestujejo delnice Ljubljanske kreditne banke pri dlvidendi leta 1909 domala s 6% se te za plodonosno nalaganje denarja prav toplo priporočajo. Prepričani smo torej, da se LoUvie našemu vabilu k subskripciji gotovo kar v največjem številu odzvali ter na ta način prispevali tudi vi k razvitju in razvoju obrti, trgovine, industrije, sploh celokupnega narodnega gospodarstva naše domovine. Ljubljanska kreditna banka. Izdaja konzorcij «Gcrenjca». Odgovorni urednik Miroslav Ambrožič. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju. OC