1 Leto XIV. j Štev. 186	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U DR fl V C: 25—67 in 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46—91	Maribor, ponedeljek 19. avgusta 1940	NAROČNINA NA MESEC Preieman v tioravl ali oo noš ti 14 din. Dostavllen na dom 16 din, tullna 30 din. POSTNI ČEKOVNI BACUNi 11.409	Cena din 1.— j
Dan odločitev za Romunijo
Danes se bosta sestali v Crajova romunska in bolgarska delegacija, da zaključita sklep o odstopifvi južne Dobružde — V Turnu Severinu pa bo romunska delegacija sporočila madžarski, da Romunija odklanja madžarske zahteve kot temelj za pogajanja — Madžari bodo v znak protesta zapustili Romunijo
BUKAREŠTA, 19. avgusta. Ass. Press. Današnji dan bo za nadaljnji razplet dogodkov na evropskem jugovzhodu velikega in zgodovinskega pomena. V Cra-Iovi se sestaneta romunska in bolgarska delegacija k ureditviše zadnjih vprašanj glede izročitve doslej romunske južne Dobrudže Bolgariji, v Turnu Severinu pa bo romunska delegacija sporočila madžarski delegaciji sklep romunske vlade glede madž. zahtev v Transilvaniji. Med tem pa, ko je sporazum z Bolgarijo tako rekoč že dosežen, stoje pogajanja z Madžari, še preden so se stvarno pričela, pred popolnim razbitjem. V zvezi s tem bi se utegnil položaj v prihodnjih dneh znatno poostril.
BUKAREŠTA, 19. avgusta. Ass. Press.
V soboto je bila tu seja kronskega sveta, na kateri so pod vodstvom kralja Karola razpravljali o madžarskih zahtevah, ki so bi!e v petek izročene romunski delegaciji v Turn« Severinu. Kakor se je iz-
vedelo, zahteva Madžarska odstopitev dveh tretjin Transilvanije, t. j. 65.000 kvadratnih kilometrov od skupnih 102 tisoč. Romunija bi s tem izgubila skoraj 2 ln pol milijona Romunov, ki bi prišli pod Madžarsko. Kronski svet je madžarsko
zahtevo soglasno zavrnil kot nemogočo za nadaljnja pogajanja. Ta negativni odgovor bo danes romunska delegacija uradno sporočila madžarski delegaciji v Turnu Severinu. Kakor se je Izvedelo iz vrst madžarske delegacije, ki je v odklonilnem sklepu romunskega kronskega sveta izvedela že iz zasebnega vira, bo delegacija takoj po prejemu odgovora v znak protesta odpotovala iz Turna Severina in se vrnila v Budimpešto. Po vesteh iz Budimpešte bo Madžarska vztrajala na svojem sedanjem stališču in izjavila, da ni pripravljena pogajati se z Romunijo še dalje, dokler ne sprejme kot temelj za pogajanja sedanjih madžarskih zahtev. V Bukarešti pa izjavljajo na-
Italija pošlje Grčiji ultimat
italijanski listi napovedujejo, da bo italijanska vlada stavila Grkom zahteve., o katerih ne bo dovolila pogajanj — Polemika o albanski narodni manjšini v Epiru
RIM, 19. avgusta. ZPV. Napetost med Italijo in Grčijo, ki se vsak dan še stopnjuje, se odraža ziasti tudi v italijanskem tisku, ki napoveduje, da bo rimska vlada napravila že v prihodnjih dneh energične korake, da so položaj popolnoma raz čisti. Rimska vlada bo zahtevala reparacije za zla, ki jih je Grčija storila Albancem in Italiji. Rimska vlada ne bo dovolila o teh vprašanjih nobenega razpravljanja ali pogajanj. Ako Grčija Italijanskih zahtev ne bo sprejela, se bo položaj skrajno kompHciral, vendar v Rimu ne verujejo, da bi se Grčija uprla. Rimski Usti očitajo grški propagandi, da ona hujska Grčijo k nepopustljivosti nasproti
Italiji in skuša zanetiti tudi nemire v Albaniji.
TIRANA, 19. avgusta. Stefani. List »Tomori«, glasilo albanske fašistične stranke, ostro obsoja grško postopanje z ©parskimi Albanci, ki se imenujejo Ca-murcL List trdi, da je ves albanski del Epira že cd časa, ko so italijanske čete zasedle Albanijo, v alarmnem stanju. Albanci so ostalno pod nadzorstvom in ne smejo imeti ncbenih stikov s svojimi rojaki v Albaniji. Albanci, ki morda le dobe iziemno dovoljenje za potovanje v grški Epir, so stalno pod kontrolo. Grško orožništvo zapira cele skupine ep irskih Albancev, čeprav brez vsakega razloga.
List zahteva, da se sedaj, ko se ustvarja v Evropi novi red, uredi dokončno tudi vprašanje albanske narodne manjšine v Grčiji.
ATENE, 19. avgusta. Reuter. Z ozirom na trditve Italijanov o preganjanju Albancev v Epiru, izjavljajo na merodajnem mestu v Atenah, da ne gre za nobene politične zadeve, ampak za kačake, ki izvršujejo razne napade, očito podpirani od zunaj. Nobena pravno urejena država na svetu pe bo dovolila, da bi se oo njenem ozemlju mirno sprehajate razbojniške bande. Albanska manjšina v Epiru je maloštevilna in ni kompaktna. Le nekaj manjših gorskih vasi je, v ka-
Zopet dan srditih letalskih napadov
Nemci poročajo, da so zbili včeraj 139 angleških, Angleži pa da so uničili 140 nemških letal — Siloviti nemški napadi na angleška letališča, pristanišča, tovarne itd. ter angleški na kraje v Nemčiji
NEMŠKO URADNO POROČILO
BERLIN, 19. avgusta. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo včeraj sledeče' uradno poročilo: Neka podmornica poroča o potopitvi 32.300 ton sovražnega trgovskega brodovja. Naše letalstvo je nadaljevalo včeraj in v pretekli noči svoje izvldniške in napadalne polete nad Anglijo. Na obsežnem ozemlju južne in srednje Anglije so bile vržene bombe na letališča, obrambne baterije, ža romete, motorne tovarne v Filtonu, letalske tovarne pri Birminghamu, industrijske naprave v Readlngu, kakor tudi Pristaniško naprave v Svansei, Avon-mouthu 1n Boumemouthu. Nadaljevalo se ie tudi polaganje min pred angleškimi pri *taniščl. Angleška letala so letela v isti noči nad zahodno ln srednjo Nemčijo ter Belgijo. V mnogih krajih, kakor n. pr. v Dortmundu, so bile zadete stanovanjske Četrti, pri čemer je bilo mnogo civilistov »bitih ali ranjenih. Tudi napad na notra-*iji del Bruslja ie terjal mnogo civilnih
tev. Bilo je tam četvero oseb ubitih, 22 Pa rejenih, med njimi tudi žensko ln °trocJ. Naši nočni lovci so sestrelili eno ncmS' o bombno letalo, naši obrambni to novi 4. Eno naše letalo pogrešamo. Število 16. t. m. zbitih angleških letal se Je povečalo od 89 na 92.
BERLIN, 19. avgusta. DNB. Včeraj-
šnje izredno nemško uradno vojno poročilo pravi, da je bilo tekom dneva uničenih v letalskih bitkah in na letališčih skupno 139 angleških letal.
ANLGEŠKO URADNO POROČILO
LONDON, 19. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo, da so letalski napadi včeraj vzplamteli z novo močjo. V glavnem se j esovražno letalstvo skušalo v dveh velikih zračnih napadih približati Londonu samemu. Obakrat sta bila napada, še preden naj bi se imela namera izvršiti, odbita. Teh napadov s© je udeležilo 600 nemških bombnikov in bojnih letal. Obakrat so sovražne iormadie naši protiletalski topovi, zlasti pa naši lovci, pravočasno razbili ln Jih nagnali. Pri tem je bilo sestreljenih 140 sovražnih letal. Lastne izgube znašajo, kolikor je bilo ugotovljeno do polnoči, 16 letal, od česar se je pa 8 pilotom posrečilo rešiti se s padali. Prvi napad Je bil Izvršen včeraj opoldne Sovražna letala so se prebila do Južnega Londona, grofije Kent ter do južne in jugovzhodne Anglije. V bližini Croydonskega letališča je bilo ranjenih precej civilnih oseb, a tudi drugod Je bilo nekaj ranjencev. Povzročena škoda Je lahka. Sinoči je bil zračni napad ponovljen. Velike formacije sovražnih letal so priletele nad Dover in dalje na se-
ver ter so skušale ob obeh bregovih Temze predreti nad London, toda že nad samim ustjem reke Temze so naši lovci sovražne forr.isciie razbili In razpršili ter! lih pregnali. Povzročena škoda je minimalna, zaključuje uradni komunike. Tudi tekom noči in davi Je bilo zaznamovati nad Anglijo precejšnjo sovražno letalsko aktivnost, posebno nad zahodno Anglijo, vendar doslej (do 9. ure zjutraj op. ur.) še ni bil izdan noben komunike. Od včeraj' je letalsko ministrstvo pridobite vsa-! ki eskadrilji po enega nadzorstvenega časnika, kateremu posamezni piloti javljajo dosežene uspehe za čim strožjo kontrolo. Razen tega pa piloti večkrat! niti časa nimajo po vsakem letu sproti ivaiiati rezultate, ker morajo že .zopet v zrak. Včeraj je pretrpelo sovražno letalstvo relativno najhujši udarec.
LONDON, 19. avg. Reuter. Letalsko ministrstvo je izdalo končno uradno poročilo ,v katerem pravi, da Je po naknadnih ugotovitvah še novlb primerov bilo včeraj v celoti zbitih 140 nemških leta!
NAPAD NA BOULOGNEO
LONDON, 19. avgusta. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so bila letala RAF v soboto ponoči nad Boulogno, kjer so izvršila intenziven zračni napad na tam zbrano ladjevje. Znatno število *
sprotno, da na pogajania na tem temelju nikoli ne bodo pristali in so prej pripravljeni riskirati tudi odkrit konflikt z Madžarsko.
SOFIJA, 19. avgust.a BTA. Bolgarska
delegacija, ki se bo pogajate z romunsko o vprašanju južne Dobrudže in s tem združenih problemih, je odpotovala sinoči s posebnim vlakom v Crajovo. Na postaji so. pozdravili člane bolgarske delegacije šef generalnega štaba, podpredsednik parlamenta, generalni tajnik zunanjega ministrstva in razni drugi visoki funkcionarji, poslaniki, zastopniki patriotskih organizacij in kulturnih združenj.
terih prebivajo Albanci kompaktno. Ti Albanci nimajo nobene narodne zaves-ti in niso doslej nikoli politično nastopali, pač pa so bili vedno znani kot kačaki. Po njihovem značaju jih je pa mogoče z denarjem pridobiti za vsako akcijo.
ATENE, 19. avg. Central News. Grški ministrski predsednik Metaxasse je baje v nedeijo ponoči obrnil telefonično na ene ga najbližjih svetovalcev vodje rajha ter ga prosil za nemško pomoč za očuvanje grške nevtralnosti. Z ozirom na še vedno naraščajočo napetost med Italijo in Grčijo so krogi blizu metaxasa izjavili, da je dobil Metaxas pomirljiv odgovor. Vendar pa to deslej to še ni potrjeno.
ANKARA, 19. avg. Anatolska agencija. Ker se je širil med grškim narodom po-kret za zbiranje denarnih prispevkov za nadomestitev izgubljene križarke »Helle«, je vlada odredila, da se križarka nadomesti iz državnih sredstev.
bomb je zadelo številne ladje v luki, ali jih pa poškodovalo s tem, da so padle med nje. Eden od pilotov poroča, da so ga zelo ovirale neke protiletalske baterije. Vzel jih ie na tarčo, jih pripravil do molka ter nato nadaljeval svojo važnejšo nalogo. Vsa letala so se vrnila. Spremlje valna bojna letala so še poročala, da je bilo vse bulojnsko pristanišče posejano z gorečimi ladjami Nadalje so druge eskadrilje uspešno bombardirale 26 letališč v Nemčiji, bencinske rezervoarje, municlj-ska skladišča, železniška križišča ter druga skladišča po Nemčiji. Vsa letala so se vrnila.
ANGLEŠKI NAPADI NA NEMČIJO
LONDON, 19. avgusta. Reuter. Koncem tedna so bombaiki RAF zlasti bombardirali Leuno pri Leipzigu, kjer so zna menite rafinerije sintetičnega bencina, Bohlen, Jeno, Messeschmldtove tvorni-ce v Avsburgu, Welmar, Junkersove tvornloe v Dernburgu, Frankfurtu In več letališč. 3 letala se niso vrnila.
Američani o letalski vojn!
LONDON, 19. avgusta. Reuter. Ameriški listi pišejo, da se je prva faza letalskih napadov ug Anglijo končala bolj ugodno, kakor so pričakovali optimisti. „Boston Herald“ piše z ozirom na neprestane letalske napade RAF na Nemčijo in Italijo, da je treba govoriti ne le o „bilki za Anglijo", marveč tudi o »bitkah za Nemčijo in Italijo"
Razglasitev nemške blokade nad Anglijo
V soboto je nemška vlada obvestila vse nevtralne države, da je razglasila popolno blokado vsega angleškega otočja — Ozadje tega koraka po angleškem tolmačenju
BERLIN, 19. avgusta. ZPV. Nemška vlada je izdala v soboto obširno izjavo, s katero je napovedala popolno blokado vsega angleškega otočja. O tem svojem ukrepu je takoj obvestila tudi vse vlade nevralnih držav v Evropi in na osta lih celinah. Javila je, da veljajo odslej vsi dohodi do Anglije kot vojno področje in bodo vse ladje, ki bi se hotele Angliji približita, brezpogojno potopljene, zato odklanja Nemčija za ta dejanja vsako odgovornost.
LONDON, 19. avgusta. Ass. Press. Na nemško razglasitev blokade Anglije izjavljajo v Londonu, da ne more absolutno v ničemer spremeniti dosedanjega položaja. Nemčija ne razpolaga s sredstvi, da bi lahko izvedla razglašeno blokado tudi
v praksi. Kolikor je mogla ovirati angleški in nevtralni pomomrski promet, je že doslej storila. Odredba se mora smatrati zato bolj kot politični pritisk na nevtralne države, da bi same prekinile svoje trgovanje z Anglijo.
BERLIN, 19. avgusta. Stefani. Nemška diplomatska in politična korespondenca komentira uvedbo blokade Anglije in pravi: Ko se isto orožje, ki ga je Anglija pripravila za druge, obrne proti njej sami, je popolnoma razumljivo, da se morajo odslej izogibati vseh vojnih področij okoli Anglije vsi oni, ki ne žele biti potegnjeni v vojno. V tem oziru ne more biti nobenega razločka med bojiščem na kopnem in na morju. Oni, ki bo še nadalje tvegal plovbo po teh nevarnih področjih, ne bo
storil tega samo la Inkom išl j eno, ampak bo istkal tudi sam smrt. Nemčija je prepričana, da bo umela privesti do koncg vojno za dobrobit vsega sveta in da je pri tem aranžirana-tudi v domeni svobode morja.
TOKIO, 19. avgusta. DNB,»Hoši šim-bun« je objavil članek, v katerem pravi, da je sama Anglija že od začetka vojne kršila mednarodno pomorsko pravo in je zato poplnoma naravno, da se je tudi Nem čija sedaj odločila za popolno blokado Anglije. »Miako šiinbun« govori s tem v zvezi o a ngieš k o-j ap o nsk i h odnošajih in navaja mnoge kršitve pomorskega prava s strani Anglije. Vsi listi pa opozarjajo japonske ladje na nevarnost plovbe po angleških vodah.
Italijani se bližajo
Nova italijanska ofenziva v Britski Somaliji libijsko mesto Bardio
Angleški ladijski napad na italijansko
ITALIJANSKO VOJNO POROČILO
RIM, 19. avgusta. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Nneka naša od Zeile napredujoča kolona je pri svojem pohodu dosegla in zasedla v Britski Somaliji Bulhar. Neka druga kolona je prispela v neposredno bližino Lafaruka. Močan oddelek Indcev je pri Menderi ob pojavu naših patrulj zapustil svoje položaje in v divjem diru pobegnil. Neko naše letalo se od napada na Berbero ni vrnilo. V severni Afriki so sovražne vojne ladje izstrelile 300 strelov velikega in manjšega kalibra na Bardio in njeno zaledje, pri čemer je bil neki vojak ubit, 11 pa jih je bilo ranjenih. Naši bombniki so takoj prešli v protinapad in se spopadli tudi s sovražnimi letali, ki so prihitela ladjam na pomoč. Sedm sovražnih letal smo pri tem gotovo zbili. Dve nadaljnji sta bili tudi najbrže uničeni. Mi smo izgubili dve letali. Neka naša podmornica je na At-
lantskem oceanu potopila neko angleško petrolejsko ladjo z okoli 9000 tonami.
ANGLEŽI O BOJIH V SOMALIJI
KAHIRA, 19. avg. Reuter. Sinoči je bilo izdano uradno poročilo, da je sovražnik pričel v Britski Somaliji z elitnimi četami, tanki in letali novo ofenzivo. Angleške čete se bojujejo umikajoč se proti Berberi KAHIRA, 19. avg. Včeraj je bilo nad otočjem v Rdečem morju sestreljeno italijansko bombno letalo. V Somaliji je angleško letalstvo ponovno obstreljevalo italijanske kolone. Bombardirala so tudi Hagesho. Ob tej priliki je moralo eno naše letalo prisilno pristati na morju. Posadka je bila rešena.
BERBERA, 19. avg. Reuter. Velika britanska linijska vojna ladja »Royal Sove-reign« se je včeraj usidrala pred Berbero.
ANGLEŠKI NAPAD NA BARDIO LONDON, 19. avgusta. Reuter. O zadnje manpadu britanskega sredozemskega brodovja, ki je obstreljevalo libijska
Angleži pripravljajo svetovno ofenzivo
LONDON, 19. avgusta. Reuter. Minister za vojne dobave Herbert Morrison je včeraj govoril o vojnih ciljih Anglije. Predvojna Anglija je bila dežela breznačrtnega gospodarstva. Vojna nas je prisilila smotreno uskladiti sile naroda. Te dragocene izkušnje načrtnega gospodarstva bo povojna Anglija obdržala. Konec bo razrednih privilegijev. Od ljudstva bo treba odvzeti bremena ter jih enakomerno porazdeliti, ljudstvu pa omogočiti človeka vredno in ugodno življenje. O bližnjih vojnih -ciljih je dejal Morrison ■sledeče: »Pred tremi meseci, ob priliki umika iz Dunkerquea, je bila Anglija v resni nevarnosti. Izgubila je najmodernejšo vojno opremo, nove pa še ni bilo. Pripravljenosti za neposredni boj tudi ne. Danes se je, hvala Bogu, vse to odločno spremenilo na bolje. Danes smo priprav-
ljeni vsako minuto na najsilovitejši napad. Toda naši vojni napori gredo dalje: pripravljamo se na nči ntanj kakor na sve tovno ofenzivo. Prešli bomo v splošen napad, ko bo prišel trenutek za to. To nam bo omogočilo:	bistveno	in	vse	hitrejše
povečavanje naših vojnih rezerv, naša vojna pripravljenost in dragocena pomoč naših zaveznikov in prijateljsko razpoloženih nevtralnih držav, zlasti USA. Te so tiam omogočile nabavo specialnega jekla, ki je vojna tajnost in je mnogo lažje, kakor do sedaj znano in uporabljeno jeklo. To je največji prispevek USA k našim vojnim naporom. Lahko vam dam naj-avtorrtativnejše zagotovilo, da z ozirom na moč našega brodovja ter ostale naše naraščajoče vojne sile ter z ozirom na pomoč USA, lahko popolnoma resno zavrnemo vsako misel na poraz.
Nove ameriške izjave za Anglijo
WASHlNGTON, 19. avgusta. Reuter. — Ameriški poslanik v Parizu B u 1 I i t t, ki se nuidi v Ameriki, je izjavil, da so USA v prav tako vetki nevarnosti, kakor je bila Francija pred enim letom. Ako Anglija pade, bi bilo, ko da bi padla Magi-notova črta Amerike, že danes Atlantski Ocean ni več uspavanka za USA. Zatorej je treba takoj uvesti splošno vojaško dolžnost, Angliji pa poslati zahtevane rušilce. Prezidenteki kandidat W i 1 k i e pa je izjavil, da bo v primeru izvolitve vodil natanko isto zunanjo politiko kakor Roosevelt. Treba je mobilizirati vse sile naroda v obrambo ter pospešiti pomoč Angliji. V vsej USA je dosegla kampanja za takojšnjo pošiljatev rušilcev Angliji odločilni štadij. Tako se je včeraj zanjo zavzel senator W h i t e ter neki republikanski poslanec, ki je dejal: »Sklep, poslati ameriške rušilce Angliji, je le še vpra Sanje par ur. če smo že tako daleč, tedaj
tudi vprašanje vojne apovedi ni več daleč.«
WASHINGTON, 19. avgusta. Reuter. — Bivši osebni tajnik pokojnega p rezidenta Wilsona, polkovnik Beokenridge, je včeraj imel preko kanadskega radia govor, v katerem je rekel, da upa, da bodo USA prav kmalu potegnite meč iz nožnice v obrambo svobode in človeštva. Med Nemčijo in svetovnim zavojevanjem stojita Anglija in USA.
Belgijski državniki za Anglijo
LONDON, 19. avgusta.. Reuter, V Londonu zbrani belgijski ministri, senatorji in poslanci so včeraj podpisali svečano izjavo, s katero stavljajo na razpolago Vel. Britaniji vse razpoložljivo belgijsko brodovjc, mornarje, vojake, opremo ter surovine belgijskega kopga.
pomorska in letalska oporišča v soboto, poroča dopisnik »Timesa«, ki je bil na krovu enega izmed dreadnoughtov, sledeče: »Tono za tono kovin in razstreljiv so bruhala 6 palčna ladijska žrela na Bardio, nadalje na trdnjavo Capuzzo ter na trdnjavo Ramlo ob egiptsko-Iibijski meji Ta trdnjava, ki je označevala mejo, je odslej nič več ne označuje. Pri Capuz-zi, na katero je padlo več salv, ki so vse zadele, je britansko brodovje izstrelilo 8 milj v notranjost, 4 salve najtežjega kalibra ter direktno zadelo velike koncentracije italijanskih čet, ki so bile namenjene za vdor v Egipt. Vse vojašnice so bite razdejane. Našemu brodovju so nudila bojna letala z ladij dragoceno pomoč. Ko je brodovje svojo nalogo opravilo in plulo že nazaj, sta se čez 90 ml-nua pojavili 2 formaciji italijanskih bombnikov v veliki višini. Naši lovci pa so jih presenetili ter sestrelili 9 letal, dočim so verjetno sestrelili še 2 nadaljni letali.
ANGLEKŠA LETALA ZOPEJ NAD ŠVICO
BERN, 19. avgusta Stefani. Ponoči je bil ob 12.30 dan v Bernu znak za alarm, ker so letela nad mestom znova angleška letala v smeri proti jugu.
LETALSKI DAN V MOSKVI
MOSKVA, 19. avgusta. Reuter. O priliki včerajšnjega »Letalskega dne« je bil na moskovskem letališču velik letalski ineeting. Nastopile so formacije jadralic, iz 9 velikih bombnikov so se spustili padalci, kot zadnja točka je pa letelo ogrom no 6 motorno letalo nad letališčem.
PRVI AVSTRALSKI POSLANIK V TOKIU
MELBOURNE, 19. avgusta. Reuter. Avstralija je imenovala predsednika vrhovnega sodišča za prvega avstralskega poslanika v Tokiu. Tudi Japonska bo v kratkem imenovala svojega poslanika v Canberri.
AVSTRALSKA ZVESTOBA
AuCKLAND, 19. avgusta. Reuter. Novozelandski ministrski predsednik Fraser je poudaril neomajno povezanost z Anglijo v uri njene največje preizkušnje. Novozelandski listi zbirajo 100.000 funtov za nabavo lovskih letal za Anglijo.
LETALSKI NAPADI NA KITAJSKEM
CUNGKING, 19. avgusta. Reuter. Od sobote opoldne pa do zgodnjega jutra v nedeljo je bilo na kitajsko prestolnico izvršenih 8 silovitih japonskih zračnih napadov. Nasprotno pa je kitajsko letalstvo bombardiralo mesto Ehung na reki Janglae, ki ga imajo zasedenega Japonci,
»ŠPANSKI COCKTAIL«
LONDON, 19. avgusta. Central News. Britansko vojno ministrstvo je razdelilo med domačo gordo tkzv. »španske cock-stale«. Je to iznajdba asturijskih dinami-terosov v španski državljanski vojni. To iznajdbo so kasneje izpopolnili Finci v rusko-finski vojni. Naknadno jo je izpopolnilo še britansko vojno ministrstvo. Prvotno so v španski državljanski vojni napolnjevali steklenice za mleko ali pivo z vžigalnimi eksplozivi ter jih metali na sovražne tanke. Britanski model povzroča strahovito eksplozijo in požar na so-varnžem tanku.
MACH PODPREDSEDNIK VLADE
BRATISLAVA, 19. avg. ZPV. Dosedanji notranji minister šarijo Mach jo postal tudi podpredsednik vlade.
Borza. Curih, 19. avg. Devize: Pariz 9.0750, Londgn 17.6750, Milan 22.1750, Madrid 40, Berlin 175.40, Stockhriin 104.70, Buenrs Aires 99.25.
Mariborska napoved: Malo oblačno in toplo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 22.2, danes najnižja 9.2, opoldne 22.5.
Turnir v Celju
Celje, 19. avg.
V današnjem nadaljevanju prekinjenih partij je Mlinar v izgubljeni poziciji brez igre predal proti Bernerfti. Partija MaJ-strovič - Šorli se ob času, ko to poročar mo, še nadaljuje. Pozicija je trenutno še dokaj nejasna, vendar pa ima Šorli nekaj prednosti ter bo verjetno zmagal. Ostale prekinjene partije se bodo nadaljevale danes popoldne in jutri dotpoldne.
Stanje po 9. kolu: Jerman 6/4, Bemer 6 (1), Šorli in Šubarič 5V2 (2), Šiška 5 (1), Gottlieb 5, Šroigovc 434 (1), Drašič 434, Marek 4 (1), Mlinar in Mišura 4, Majstrovič 3V2 (3), Pavlovič 334, Popovič in Savič 3 (1), Medan 234 (1), prof-Grašer in Žuk 134 (1) točk.
Pogodba o obrambi med USA in Kanado
NEWYORK, 19. avgusta. DNB. Prezi-dent Roosevelt je imel v soboto zvečer v svojem posebnem železniškem vozu dolgo konferenco s kanadskim mnislrskim predsednikom Mekenziem Kingom. Roosevelt je izjavil zastopnikom tiska, da se je njegov razgovor s kanadskim premierjem nanašal na vprašanja skupne cGrambe zahodne zemeljske polovice. Dejal je, da bo podal obširnejšo izjavo pozneje. Na vprašanje, ali gre za točno določeno linijo skupnega postopanja med Zedinjenimi dr žavami in Kanado, je Roosevelt odgovoril pritrdilno.
WASHINGTQN, 19. avg, Reuter. Pre.
zident USA Roosevelt in kanadski ministrski predsednik Mackenzie King sta po včerajšnjem sestanku v Ottenburgu na ka nadsko.ameriški meji, podala skupno uradno izjavo so kateri je bila sklenjena skupna obramba USA in Kanade na kopnem, v zraku in na morju na področju se-varne polovice zahodne poloble. V ta na. men se takoj osnuje skupni ameriško-ka-nadski obrambni svet, v katerem bo vsaka izmed visokih pogodbenic zastopana po 5 članih. Kakor znano, je Roosevelt pri sostvoval velikim vojnim manevrom. Takoj po tej izjavi je odpotoval v New York
Varnostni ukrepi v Turčiji
ANKARA, 19. avg. Reuter. Za sredo je sklicana na zasedanje velika turška na. rodna skupščina, na kateri se bodo obrav navala zunanjepolitična vprašanja. ANKARA, 19, avg. ZPV. Telefonski promet Turčije z evropskimi državami je že od petka dalje ustavljen. V ankarskih političnih krogih presojajo položaj kot nevaren, posebno z ozirom na spor med Italijo in Grčijo ter z ozirom na skrajno minimaino upanje, da bi mogel biti dose-
žen sporazum v pogojanjih med Romunijo in Madžarsko. Opaziti je mogoče razne varnostne ukrepe. Pripravljajo se tudi novi ukrepi proti vohunstvu, sabotažij tuji propagandi itd. Po novih odredbah bo določena smrtna kazen za vse one ose be, ki bi se postavile v službo tujih držav s ciljem škodovati grški vojni sili, omogočati gibanje sovražne vojske ali pripravljati podobna dejanja. Najnižja kazen bo znašala 15 let ječe.
Novsse
Problemi napredka naše vasi
Za pravo pismenost preprostih množic
Slovenci slovimo kot kulturen narod. Za dokaz navajajo statistike visoko število slovenskih knjig, revij, časnikov, založb, knjižnic, odrov itd., ki nas postavljajo — vpoštevajoč našo malošte-vilnost — na prva mesta med narodi vsega sveta. Po statistiki smo narod, ki skoraj ne pozna analfabetov. In vendar, če bomo malo kritičneje premotrili sedanje stanje, bomo morali priznati, da je število analfabetov večje, kot bi to mogli soditi po uradnih seznamih. Mnogi starejši prikrivajo svojo nepismenost iz sramu pred drugimi, ki so izobraženejši od njih. Vendar je šolstvo pri nas že dolgo na taki stopnji, da je vendarle mal odstotek takih, ki nikdar niso sedeli v šolskih klopeh.
Toda vprašanje nepismenosti moramo presojati s širšimi merili. Niso »pismeni« že vsi, ki s težavo podpišejo svoje ime in priimek in tako pooblastijo odvetnika za kako pogubonosno pravdo, niti oni ne, ki za silo preberejo debelo natiskane naslove v kakih ljudskih ali vsaj ljudstvu namenjenih glasilih, tudi še tedaj ne, če razpoznajo napise na trgovinah, na pošti ali davkariji. Današnji časi zahtevajo tudi od »navadnega« človeka večje izobrazbe. To zahteva njegova gmotna korist, še bolj pa je to potrebno za napredek vsega naroda, v njegovi borbi za boljši prostor na soncu. Tega boja ni mogoče voditi, če ne sodelujejo tudi najširše plasti, če ne razumejo njegovega pomena tudi za izboljšanje svojih gmotnih prilik. Ali more voditi narod le ozek krog izobražencev, ki sicer tiskajo lepe in koristne knjige, revije in časnike, če je vse to oddaljeno od množic, katerim naj bi služilo kot netivo in napotilo za splošno narodno borbo?
Med Hrvati in Srbi so že dolgo v teku široke akcije za odpravo analfabetizma. Prvi boj je veljal in velja po mnogih krajih še vedno odpravi analfabetizma v ožjem smislu: učijo ljudstvo čitanja in pisanja. Vendar se tudi že v teh predelih akcija vodi že mnogo širjc. Poleg glad-
kega čitanja in pisanja je potrebna ljudem tudi vsaj osnovna izobrazba v vseh političnih, socialnih in gospodarskih vprašanjih. Poznavati morajo tudi pomen različnih državnih institucij, dobiti primeren pravni poduk itd. Taka akcija bi bila potrebna tudi pri nas, zasnovana na široko in tako organizirana, da bi se ljudstvo res odzvalo. To ne bi smelo biti vtepanje »učenosti« preprostemu človeku v glavo, temveč pobijanje analfabetizma s poljudnimi knjigami, revijami In listi, ki bi morali obravnavati na razumljiv način pereča vprašanja našega kmeta, delavca in obrtnika in to objektivno, da bi kmet ali delavec čutila, da je to resnica, ne pa lažna propaganda, ki ju hoče samo še bolj zaslepiti in ovirati njun napredek. Zato bi bilo potrebno tudi nesebično sodelovanje zasebnih izobražencev, primerne javne podpore in tudi zdravi odnosi v javnem življenju. Slo-
venski preprosti človek se danes izredno interesira za nešteto vprašanj, ki bi mu jih moralo pojasniti domače izobražen-stvo, če noče, da bo še vnaprej ostal žrtev nevednosti in lažnih prišepetavanj njemu in narodu neprijaznih suflerjev.
V službo temu .cilju je treba vpreči inteligenčno mladino (ne pa celo ovirati njeno gorečnost). Organizirati je treba ljudske izdaje slovenskih in tudi tujih piscev, katerih cena mora odgovarjati tudi dohodkom širšega kroga (tudi Izdaje v zvezkih po 1 din). Potujoče knjižnice, ki so bile ponekod že organizirane in na vasi toplo sprejete, je treba razpresti po vseh slovenskih vaseh. Tudi gledališka gostovanja, ljudski odrl itd. bi morali biti vključei v talko akcijo. Današnji časi zahtevajo aktivnega dela najširših narodnih množic — zato je potrebno storiti vse, da jih do tega privedemo. Čč
25. avgust - dan objave gospodarskih in socialnih reform
VAŽNA IZJAVA PREDSEDNIKA VLADE
V soboto opoldne je priletel na poti iz Bleda v Beograd z avionom v Zagreb Dragiša Cvetkovič, kjer jc oslal dve uri in pol. Pred odhodom iz Zagreba so ga obiskali novinarji ter se inleresirali posebno za nekatera vprašanja, o katerih se zadnje dni mnogo govori. Povprašali so ga tudi o socialnih reformah, ki so jih predlagale nekatere organizacije delavstva, predvsem Jugoras: o sprejemu zakona o edinstvenem delavskem sindikatu na področju cele države, Zveze slovenskih
delavcev s centralnim vodstvom, nadalje o izpremembi uredbe o minimalnih mezdah in pod. Cvetkovič je izjavil:
„Do reform bo vsekakor prišlo, o tein ni dvoma. — Čakajte na 25. I. m. Takrat bo tu v Zagrebu cela vlada. Vi poznate ta datum. To jc obletnica sporazuma. Takrat bom oslal v Zagrebu dva dni. Lahko vam rečem, da bo 26. t. m. v Zagrebu seja vlade. Imeli bomo mnogo razgovorov, tudi izjav in novic bo takrat mnogo.1'
Svrha naših opominov
ni samo običajno izterjavanje naročnine, marveč občasni opomini služijo tudi za to, da ugotovimo in odpravimo morebitne napake, kakor je v obojestranskem interesu. Nekatere napake so se zadnij čas, žal, pripetile ob večkratnih izpre-membah v osebju uprave, zlasti radi vpo klicev, druge napake so pa povzročili nakazovale! naročnine z navedbo netočnih ali sploh nepravilnih naslovov prejemnikov lista. Kdor slučajno prejme nepravilen opomin, ga prosimo, naj blagovoli sporočiti — zadostuje dopisnica — dneve in zneske posameznih plačil, da bo mogoče ugotoviti in hitro odpraviti napako. V takih primerih bomo na zahtevo povrnila stroške za poštnino z ustreznim dobropisom v računu naročnika in ga o tem obvestili.
Uprava »VEČERNIKA« Maribor, Kopališka ul. 6.
ODKLONJENA PRAVILA
Pred nedavnim je vložil pripravljalni odbor za ustanovitev društva prijateljev Sovjetske Rusije društvena pravila pri 1 j ubij. policijski 'Upravi. Pravila pa so sedaj zavrnjena in tako novega društva 'za enkrat še ne bo.
Ljubljanska nedelja
Malo o vremenu...
ki. postaja vedno bolj jesensko. Sicer je res, da je sijalo vso nedeljo krasno sonce, vendar je že zapihljal tisti značilen jesenski vetrič in raznašal po mestu za enkrat še prve, rumene liste.
Kljub hladnejšemu vremenu pa je bilo ob vseh vodah živahno vrvenje, kajti kopalci, ki so bili letos že tako dovolj prikrajšani, izrabljajo zadnje diieve, ki se jim nudijo.
Tudi jutranji vlaki v vse smeri so bili polni, saj imajo Ljubljančani to navado, da smuknejo, če le morejo na krajši ali daljši izlet. Prijetni iz-preliod pa so naredili listi, ki so šli v Podutik. Tam so bile velike motorno dirke „Molo-HcriiH‘sa“ Start in cilj sta bila pred šolo v Dravljah, kjer so bile postavljene tribune. Dirke so dobro uspele.
Narodna zabava „Trnovski sejem“.
Na telovadišču Sokola II. v Trnovem, kjer si je agilno društvo šele pred nedavnim zgradilo lep društveni dom, se je vršilo v nedeljo ves dan pravo narodno veselje. 2e od jutra je bilo na telovadišču živahno, vršila so se nagradna streljanja, popoldne pa so prireditelji preskrbeli za še večjo zabavo. Srečolov, ribolov, godba in ples in razne druge atrakcije so pridržale številno občinstvo na prireditvi do poznega večera. Upajmo, da tudi zaželeni finančni efekt ni izostal.
Celje
SAMOMOR POD VRIIOM OJSTRICE
Izletniki so našli v petek v neki kotanji pod vrhom Ojstrice mladega moškega, ki je še kazal znake življenja. Medtem pa, ko so poklicali iz Ljubnega zdravnika, je izdihnil. Zapustil je pismo, v katerem* prosi, da bi obvestili izvoljenko in svojce, da je šel prostovoljno v smrt z zastrup-ljcnjem. Ugotovili so ,da jc samomorilec 30 letni prokurist Sava Veiič iz Zagreba, ki se jc že 14 dni mudil' v Logarski dolini. Zadnje čase je bil zelo potrt in obupan.
c Umrla je v Zagradu pri Celju 751etna vdova po železničarju Neža Tratnik.
c Dva napada. 27letnega posestnikovega sina Jakoba Kolarja iz Bo v S pri Skofjivasi so pred neko gostilno v Bezovici pri Sv. Tomažu napadli trije fantje. Kolar je bil z nožem zaboden v pleča in v desno roko. — 17 letnega posestnika Filipa Kačičnika iz Bezovice je pred neko gostilno pri Sv. Tomažu nekdo napadel in ga pretepel s
kolom. Pri tem mu je zlomil desno roko in ga poškodoval po glavi. — Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico.
c Nesreče. -11 letnega dninarja Franca Rižnerja iz Ostrožnega pri Celju je pri delu brcnil konj in mu zlomil na desni strani več reber. — 20 letni sin čcvlj. mojstra Martin Ribar iz Orlevasi pri Braslovčah je padel s kolesa in si zlomit levo ključnico. — Oba sla iskala pomoči v celjski bolnišnici.
c 70 letnico svojega rojstva je obhajal te dni v Celju g. Maks Kovač, upok. adm. kapetan. 2e več kakor deset let neumorno deluje kot lajnik Udruženja vojnih invalidov v Celju in je na lem socialnem (polju storil za vojne žrtve že mnogo dobrega. Želimo mu vsi še mnogo zdravih in srečnih let:
c Otrok utonil v škalu vode. Pri Sv. Ožbaltu pri Ponikvi je v škalu vode utonila 2 letna hčerka posestnika Romiha, Jožica. Igrala se je pred hišo, v neopaženem trenutku se je prekucnila v škaf vode na glavo in sc zadušila.
UBOJ V SLOVENSKIH GORICAH
Ponoči so pripeljali v mariborsko bolnišnico 20 letnega Franca Robiča iz Viničke vasi pri Koreni v Slovenskih goricah, ki ga je nekdo med pretepom zabodel z nožem v vrat ter mu ga prerezal. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je mladenič še ponoči izkrvavel.
o Avtomobilska nesreča se jc pripetila na cesti med Tržičem in Pristavo. Tovorni avtomobil podjetnika Kovača jc zdrsnil s ceste po bregu navzdol ter pri lem težko poškodoval družino tkalskega mojstra Jermana. Poškodovane so reševalci odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
o Bojevniki so se v soboto in včeraj zbrali na Brezjah. Prišlo je tudi mnogo romarjev. Zveza bojevnikov jc imela v soboto zvečer sejo glavnega odbora in sejo širšega sveta. Po poročilih šteje Zveza 40 skupin in (>000 članov. V nedeljo je bila slovesna otvoritev nove postaje O toče —Brezje. Blagoslovitev jc izvršil ljubljanski knezoško!'. Slavnosti se jc udeležil tudi ban. Romarji so sc zbrali na Brezjah z namenom, da prosijo Marijo, da bi izpro-sila mir, svobodo in- red za slovenski narod.
u Hinko Nučič okraden. Zagrebško stanovanje znanega gledališkega umetnika lljn' k a Nučiča so medtem, ko jc bil v leto* višču na Gorenjskem, obiskali neznani la-lovi ter mu popolnoma izpraznili dobro založeno garderobo. Ravno tako so po=-kradli vse toalete njegove soproge Vike Podgorske. Skoda znaša 00.000 din. Žani* mivoje, da je ostala zlatnina nedotaknjena.
n Tretja elementarna katastrofa je zadela letos Travnik v noči na četrtek. Strela je med silno nevihto udarila v več objektov, ogromno škodo pa je povzro*-čila toča.
Triumf »Matije Gubca" v Rušah
V RUSKEM LETNEM GLEDALIŠČU SO UPRIZORILI PRED VEČ TISOČ GLEDALCI IGRO IZ NASE NAROD NE ZGODOVINE - PRAVI KMETSKI PUNT MED STRELJANJEM TOPIČEV IN SVITI KOBANSKIH KRESOV
POSTAJNE BLAGAJNE NAJ SI PRESKRBE DROBIŽ
Od raznih strani smo prejeli pritožbe, da nekateri blagajniki na postajah ne vračajo ves drobiž, temveč si mnogokrat pridržijo po 50 p ali 1 din in izjavijo, da nimajo drobiža. Potniki so trdili, da na ta način nekaterim blagajnikom ostane dnevno* lepa vsota. Blagajniki pa spet opozarjajo na napise, ki vise po postajah: Pripravite drobiž!
Sinoči je doživel naš „Mali Beograd“ nenavaden praznik, ki so ga z Rušani proslavili • tudi Mariborčani in okoličani. V letnem gledališču ruškega Sokola so uprizorili kmetsko igro „Ma-Lija Gubec", ki je poživela rekorden obisk in menda tudi največji moralni uspeh doslej. Ruški sokolski dilelant-je, ki so znani že po vsej državi zaradi svojega slovesa, so se odločili za nočno uprizoritev te pomembne igre, ki nas jc za dve uri odvedla v dobo kmetskih uporov v Sloveniji in na Iir-vatskem ter nam nazorno prikazala trpljenje uboge kmetske pare, močno in neomajno vero v svobodo in nezlomljivo voljo za borbo proti svojini krvoločnim tlačiteljem.
Zvezdnato nebo, srebrna mesečina, gozd, posrečena kuliserija, streljanje s topiči in puškami in kresovi na ko-
banskih gričih so uprizoritev še podkrepili ter ji dali poseben čar.
Naravna galerija v letnem gledališču je bila do zadnjega raesia zasedena. Bilo jc toliko gledalcev, da so morali donašali še zasilne sedeže in še teh jc bilo premalo. Sosednji griči so bili polni ..zastonjkarjev*1, ker niso več (lobili vstopnic. Tudi drevje je oživelo ... Posebni „Putnikov“ vlak je pripeljal iz Maribora ogromno množico in od ruškega kolodvora sc jc vila dolga reka ljudi proti letnemu gledališču.
O uprizoritvi in igralcih so odveč besede, kajti burni aplavzi po vsakem prizoru so zadosten dokaz, da so bili vsi gledalci zadovoljni.
Zlasti so nekatere scene močno delovale na gledalce s svojo živo* toda bridko resnico, ki sc prav lahko pri-
Ali si že prllavil vsaj enega novega naročnika . . .
?
merja ludi s sedanjostjo. Včasih ni bilo mogoče vedeti, ali ploskajo gledalci delu samemu ali pa igralcem. Vsekakor pa je Ireba pribiti, da jc Matija Gubec“ doživel v Rušah pravi triumf, Več tisoč gledalcev je živelo s slovenskimi in hrvalskimi kmeti, ki so se borili za svojo človečansko svobodo, sočustvovali so z njimi, da, celo z njimi jokali...
Režiser g. Vekoslav Janko, odlični član Narodnega gledališča v Ljubljani, je »imel pri razdelitvi vlog posrečeno roko. Naj omenimo samo glavne vloge: Malija Gubec (Franjo Lobnik;, Ilija Gregorič (Janko Fridl), graščak Talii (Mlakar Jože iz Studencev), župnik (Dolinšek Emerik), Gjuro Mogrič (Janko Friček), slepec Jurck (Franjo Sornik), njegova hčerka Jana (Majda Skerbinjek), Stepko Gregorjanec (Žunko), šimen Drenačič (Jug Ivan) itd.
Med gledalci je bilo zelo mnogo Hrvatov iz Maribora in okolice, ki so bili nad prireditvijo navdušeni. Sodba vseh gledalcev je enoglasna: prireditev zasluži več ponovitev, da jo vidijo vsi zavedni Slovenci in Hrvalk
-Ifi-
Maribor
Maksimirane cene za drva ¥ Mariboru
Na podstavi uredbe o maksimiranju cen drvom za kurjavo (Službene nov in e kraljevine Jugoslavije z dne 25. julija 1940, št. 168, odločam za področje mesta Maribora: I. tele naj višje tržne cene za prostorni meter drv na razkladalni postaji za bukove cepanice I. vrste 135.—, II. 125.—, III. 115.— din, vključno s poslovnim davkom franko vagon, postavljen na postajo Maribor; II. za bukove drve Okroglice je cena za din 10.— nižja, za bukove okroglice necepljene in za odpadke na žagah je cena za din 30.—
nižja od cen, navedenih pod I. Za bukove klade (Panje) in sečnice se določa cena s 40% ceneje, navedenih pod I. III. Za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv, navedenih pod I. in II. kakor sledi: za drva gabrova 105%, lipova 95%, jesenova 92%, borova in smrekova 90%, hrastova in cerova 87%, jelševa 63%, topolova in vrbova 50%. IV. Za drva, ki se postavijo od proizvajalca ali od preprodajalca kupcu na dom, se računa din 25.-več, kakor znašajo cene navedene pod
I. In III. V tem znesku je računan dovoz iz postaje v skladišče preprodajalca ter dovoz na dom kupca pri takojšnjem plačilu. V. Cene drvam, ki se kupijo fran-ko skladišče trgovca, se računajo z din 20.— kakor znašajo cene navedene pod I. do III. Posebej se mora računati odškodnina za žaganje, ki ne sme biti večja od din 15.— za prostorni meter in pribitek vsled obročnih plačil drv, ki na mesec ne sme biti večji od 1% kupne svote, ki jo kupec za drva še dolguje. Predsednik: dr. Juvan, s. r.
Nenadna smrt dveh studenških gasilcev
PEZDICKA ZADELA KAP OB
V nedeljo zjutraj se je po Studencih razširila vest, da so našli na .vrtu gostilne »Novi svet« v Studencih pri mizi sedečega 56 letnega bivšega gasilca in občinskega slugo Ludvika Majheniča mrtvega. Na predvečer je bil omenjeni Majhenič še v gostilni, kjer mu je nenadoma postalo slabo ter so ga spravili na sveži zrak na gostilniški vrt. Zjutraj je bil omenjeni še tam na klopi, toda mrtev. Zdravnik je ugotovil; da ga je proti jutru doletela smrt.
O Majheničevi smrti je bila obveščena takoj gasilska četa Studenci, ki ima lasten pogrebni odsek, da spravi bivšega tovariša v mrtvašnico. Med člani odseka, ki so šli s krsto po pokojnega Majheniča, je bil tudi mizar drž. žel. in po-
MRTVEM TOVARIŠU
sestnik v Studencih 43 letni Avgust P e-zdiček. Ze med potjo Pezdičku ni bilo dobro, ko so pa prišli na vrt gostilne in je videl svojega tovariša Majheniča mrtvega, mu je nenadoma postalo slabo ter se je zgrudil tovarišem v naročje. Nekaj minut nato je izdihnil. Zdravnik je ugotovil smrt zaradi srčnega krča, na katerem je pokojni že dalje časa bolehal. Našel je torej smrt ob mrtvaškem truplu svojega tovariša.
Oba pokojnika sta bila ustanovna člana gasilske čete v Studencih. Trupli pokojnih so prenesli v mrtvašnico studenškega pokopališča in jih položili skupno na mrtvaški oder, od koder jih bodo spremili v torek, 20. t. m., ob 16 ik večnemu počitku.
Konferenca tekstilnih delavcev
Včeraj dopoldne je biia v Delavski zbornici konferenca zaupnikov tekstilnega delavstva mariborskega okrožja. Anketo je vodil predsednik Delavske Zbornice g. Stanko Juri iz Ljutoliane, ki ie obširno poročad o nevzdržnem položaju tekstilnega delavstva. Razpravljal je tudi o protiukrepih v primeru redukcij in odpuščanja delavstva. S statističnimi podatki je primerjal dobave tekstilnih industrij do leta 1939 z letošnjimi ter ugotovil porazno dejstvo, da trpi ta industrija in delavstvo zaradi pomanjkanja
surovin. Naša država je odvisna od uvoza surovin le iz držav ob Sredozemskem morju, glavna dobaviteljica pa je Italija.
Da se ublaži položaj reduciranega in ■odipuščeatesa tekstilnega delavstva, naj se ustanovi pri banovini podporni fond, v katerega naj bi vplačevali delavci in podjetniki. V tem smislu je bila sprejeta tudi resolucija, ki zahteva izdajo uredbe glede reduciranja in odpuščanja industrij skega delavstva in podpiranja prizadetih delavcev ter njihovih družin.
m Stolelni Mariborčan. Te dni obhaja 100 letnico življenja znani mariborski zdravnik in gasilski pobornik dr. Josip Ur-baczek, ki se je rodil leta 1840. v Brnu. Slavljenec je najstarejši zdravnik v naši državi.
m Iz mariborskega gledališča. Subvencija mariborskemu gledališču je bila z novim proračunom znižana za 10 odst. ne pa povišana, kakor smo upali. Na novo je bil angažiran samo Anion Milan Venišnik, iz zbora gledaliških igralcev pa je izstopil g. Standeker.
m Na drž. učiteljišču v Maril»oru bodo popravni diplomski izpiti v ponedeljek, 26. in v torek, 27. avgusta, popravni razredni izpiti pa v ponedeljek 2. septembra. Prosilci zša prvi letnik naj se javijo za zdravniški in glasbeni pregled v sredo, 28. avgusta! Tisti z meščanskih šol bodo nato še opravljali sprejemni izpit in sicer od 29. do 31. avgusta. Vpisovanje za vse letnike in za vadnico lx) v četrtek 5. septembra. V ponedeljek, 9. septembra bo ob devetih služba božja v Alojzijevi cerkvi, v torek ,10. sept. pa začne redni pouk.
m Turško volno so ponudili turški delegati naši tekstilni industriji. Cene so precej visoke.
m Tezensko železniško čuvajnico so Izropali štirje zlikovci ter demontirali telefon. Pokradli so vse medeninaste predmete in jih prodali nekemu starinarju. Storilce so že prijeli.
m Spet nemški .zračni balon. Pri Št liju so našli na posestvu Melhijora Zupana nemški zračni balon za merjenje atmosferskih prilik. Balon bodo od|wsla]i na označeni naslov v Lindberg v Nemčiji.
m. Nočna lekarniška služba: od 17. do vključno 23. t. m. lekarna pri Sv. Anionu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c. 1, tel. 21-79.
'fino
* Grajski kino. Danes ponedeljek zadnjikrat „Severna brigada1’. V torek iu sredo „Veliki valček". Od četrtka dalje „Od Nanvika do Pariza". Prosimo, da kupite vstopnice in rezervirane vstopnice dvignete pri kino blagajni.
* Union kino. Senzacionalni kriminalni film „Brod smrti". Misteriozna kitajska četrt, kjer se odvija napeto delo tega filma.
* Kino Esplanade. „Aixa, hči pustinje".
Razkošni orientalski film ljubezenskega hrepenenja, temperamenta in divnih pesmi z Imperio Argentino.
Državna razr. loterija
Din	100.000.—:	17424	76470
Din	60.000.—:	99805
Din	40.000.—:	8144
Din	30.000.—:	62340
Din	24.000.—:	50656	57901
Din	20.000.—:	2120	32947	52459	73936
Din	16.000.—:	7497	22740	70747
Din	12.000.—:	4482	15361	23285	30870
30939 33717 Din 10.000.—: 17860 18444 33235 35368 45803 78987 85355 89056 Din 8000.—:
23742 24799 30151 37473 50716 82816 Din 6000.—:
4900 13294	18114	18976	21619	26252	26782
57342 59721	70042	73418	74562	79960	9004S
92786 96155
Din 5000.—:
511	1168	1427	2822	3524	6008	11353
14772 21294	24171	28540	33026	34806	37265
37350 42212	46720	56245	65936	70732	70573
76002 86126	56624	7299
Din 4000.—:
7554 10649	12630	12806	13021	23228	241 IS
27726 28216	28850	29514	29915	30463	33050
33828 37895	40788	42934	48322	58383	58731
59889 60581	67513	68334	70136	74048	80399
81012 83434	88166	91090	91471	91567	94031
97005 97464	98936	99111
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 26-97)
Pri nas kupljene srečke so zatfele sledeče dobitke: štev. 35.368 10.600 din, štev. 68.334 4.000 din in štev. 88.166 4.000 din.
Varaždinski obrtniki v Mariboru
Včeraj se je z avtobusom pripeljalo v Maribor 40 obrtnikov iz Varaždina, ki so bili gostje mariborskih tovarišev. Varaž-dince je vodil g. Lavoslav Val jak, brivski mojster iz Varaždina. Pozdravili so jih odborniki Slov. obrtnega društva v Mariboru, ki so jih popeljali na kratke izlete. Varaždinski obrtniki so si ogledali zanimivosti Maribora in njegove okolice.
Ogledali so si Mariborski otok, nakar so se peljali po novi avtomobilski cesti ,k Sv. Arehu na Pohorju. Gostje so bili vzhičeni nad lepotami naše pokrajine ter poudarjali hrvatsko-slovensko skupnost in slovensko gostoljubnost. Zvečer so se gostje z najlepšimi vtisi in po prisrčnem slovesu z mariborskimi tovariši vrnili domov.
Pohorje in njegovo življenje v filmu
Po nalogu banske uprave bo g. Badjura Metod izvršil filmsko zajetje vzhodnega Pohorja. V to svrho je oddelek za turizem pri banski upravi povabil Mestni turistični odbor, Tujsko prometno zvezo, mariborsko podružnico SPD, podravsko podružnico SPD v Rušah, zadruge »Pohorski dom«, »Poštarski dom«, »Sokolski planinski dom« k aktivnemu sodelovanju. Vse te ustanove so z odobritvijo pozdravile to akejio.
Glavne vsebina tega filma bi obsegala Maribor kot izhodišče za Pohorje, pohorsko avtocesto, vse planinske pošto janke od Hoč do Areha in razgledne točke. Vsebina naj bi eventuelno povezala primerno ustrezajoče dejanje z za-
jetjem učinkovitih vmesnih scenerij is življenja pohorskega kmeta, drvarstva, splavarstva na Dravi itd.
Zainteresirane ustanove, ki bodo pri filmanju vsestransko podprle operaterje, so se sporazumele za skupen načrt fil-manja, da bo predvsem zajel pokrajinske motive in tudi zgodovinske spomenike, to pa za celo Pohorje, kajti samo v za-padnih predelih se najlepše izraža pohorska karakteristika. Želja je torej, da se zajame celoten film Pohorja, ki bi bilo prikazano v vseh letnih časih. Narodne ustanove so v tem smislu predložile banski upravi svoje predloge iu sodelovanje.
17. nacionalni šahovski turnir v Celju
TRENUTNO JE SE VEDNO V VODSTVU ZAGREBČAN JERMAN
Popoldne je bilo odigrano 9. kolo. Mi* šura se je kol črni branil proti Pavloviču s Siciljanko, ker pa ni dobro nadaljeval, je prišel Pavlovič v prednost, z lepo kombinacijo osvojil kmeta ter efektno žrtvoval damo, nakar se je Mišura predal. To je že drugi zaporedni poraz mnogo obetajočega ,Vidmarjevca“, ki je tako odlično starta!, 'da je celo „Hrvatski dnevnik", ki sicer temu turnirju ni kdo ve kako naklonjen, napisal, da je Mišura na celjskem turnirju opravo odkritje". — Silno lepo je zaigral Celjan Smigovc proti Drašiču. V indijj-
TRI ŽRTVE ŽEPARJA NA TRGU
Na mariborskem tržnem prostoru se je pojavil žepar, ki izmika gospodinjam denarnice. Tako je ukradel najbrže isti žepar denarnice Antoniji Koželjevi, Alojziji Sekolovi in Veri Šauserjevi. Policija je ukrenila vse potrebno, da pride tat v roke pravice
m Predstojnik mestne policije v Mariboru g. Stanko Kos je nastopil redni dopust V odsotnosti ga zastopa policijski svetnik g. Pestevšek.
m Sadna trgovina z Nemčijo se prav lepo razvija. Vsak dan odpravijo preko meie več vagonov naših ^aboik«
m Beograjski gledališki Igralci popularna Žanka Stokičeva, komik Vlasta Antono-vič, nazvan „Serjoža“ ter pevec Boško Nikolič so gostovali v soboto zvečer v Sokolgkem domu pod geslom „večer humorja in pesmi“. Velika dvorana je bila skoraj zasedena ,s'aj so zlasti rojaki hoteli videti in slišati Becgrajčane, ki žanjejo na sedanji turneji po Jugoslaviji velike uspehe. Tudi mariborski nastop je mnoge zadovoljil ,zlasti pa Žanka Stokičeva, ki je pokazala igralsko res velike umetniške vrednote.
m Umrla je v Konjicah 68 letna posestnica Neža Mihelag, mati soproge tovarnarja avtokaroserij g. Perglerja. Pokojničin pogreb je pokazal, kako priljubljena je , bila plemenita gospa v domačem kraiu.
Turnir v Celju dobiva bojevit in peklenski tempo. Favoriti so se že pomaknili proti vrhu tabele. Med njimi se bo razvil odločilni boj.
V soboto pop .so bile odigrane nekatere prekinjene partije. Posebno pozornost je vzbudil poraz Šorlija, ki je v nudi časovni stiski spregledal proti Drašiču stolpa ter ga tudi kasnejša odlična obramba ni več mogla rešiti. — Popoviča k nadaljevanju prekinjene partije proti Majstoroviču sploh ni bilo, ker je očividno spoznal, da bi bila vsaka igra' zaman. — Končnica med Bernerjem in Pavlovičem je po dobri obrambi slednjega končala remis. — Smolo je imel Medan; ki je v dobljeni poziciji prezrl izgubo dveh kmetov, kasneje pa je moral še dati skakača za kmeta, nakar je Gottlieb z lahkoto dobil.
V soboto zvečer se je turnir nadaljeval z 8. kolom. Prof. Grašer se je slednjič le rešil svojih večnih porazov. V Collejevem sistemu je ugrabil Gottliebu figuro ter z lepo igro prisilil svojega nasprotnika v 30. potezi k predaji. Ta dogodek „posebne sorte" je bil burno pozdravljen! — Šorli je igraje dobil proti 2uku, ki je zašel v Coliejevem sistemu prav kmalu v propadlo pozicijo ter je moral po 26. potezi predati. Sisak menda z žalostjo spremlja hudo usodo svojega prvaka in ljubljenca! — Z Grunfeldovo obrambo je Šiška kot črni lepo nadigral Mišuro ter dobil krnela. Kmal unato je šiška žrtvoval še figuro, nakar je moral Mišura po zamenjavi glavnih figur predati v brezupni končnici. — Medan je v francoski partiji tvegal proti Saviču žrtev figure, ki pa se ni obnesla. Savič je napad zavrnil ter postavil nasprotnika pred neubranljiv mat. — Dunajska partija Drašič—Popovič je bila precej razburljiva. Drašič je za napad žrtvoval lovca ,vendar pa je Popovič napad odbil ter v dobri igri nasprotnika matiral. — Jerman in Pavlovič sta igrala angleško partijo. Po dvostranskih roha-dan je nastala divja partija, v kateri je Pavlovič prezrl trdnjavo ter se ko j nato vdal. — Ostale tri partije so bile prekinjene. Smigovc ie prekinil proti Mareku v dobljeni poziciji, pravtako Subarič proti Majstoroviču. Bemer je proti Mlinarju tudi prekinil ter ima v prostem kmetu iz-glede na zmago.
Včeraj dop. so bile spet odigrane nekatere prekinjene partije. Berncr—Mlinar sta ponovno prekinila. Marek je dobil proti Drašiču prekinjeno partijo iz 6. kola. V nadaljevanju partije Majstorovič—2uk pa je prišlo do neprijetnega spora, o katerem bo še odločil turnirski odbor.
ski" obrambi je prišel do odločilne pred nosti, podvzel strahovit napad, nato žrtvoval damo ter z dvema groznima lovcema zajel sredi šahovnice Drašičevega kralja v matno mrežo. Brez pomoči se je Drašič v 29. potezi predal. Ta partija je verjetno doslej najlepša na turnirju. „Ja, ko bi Smigovc imel nekaj več turnirske rutine!" pravijo Celjani, „bi morda spet zablestela stara turnirska slava celjskih grofov'.“ (seveda na šahovnici). — Jerman in Mlinar sta se v blokirani poziciji sporazumela na remis. — Marek se je proti Gottliebu branil s Siciljanko ter lepo izenačil. V sre-dišnici pa je zagrešil težko napako, da je Gottlieb prodrl s prostim kmetom na 7. linijo, nakar se je Marek v izgubljeni poziciji predal. — Partija Medan—Siska je bila prekinjena v nejasni poziciji, potem ko ie Medan odbil Siškino remis ponudbo. — Majstorovič in Berner sta prekinila], slednji ima s kvaliteto več izgleda na zmago. Šorli je dosegel proti subariču znatno prednost v damskem gambitu. Toda v sre-dišnici je dovolil nasprotniku, da se je osvobodil ter bo prekinjena končnica končala verjetno remis. — Popovič ima proti Žuku v prekinjeni partiji izglede na zmago, pravtako Savič proti Grašerju, ki z dvema kmetoma manj verjetno ne bo mogel rešiti končnice.
Danes je prost dan ter se igrajo samo prekinjene partije.
118. Damsko indijska obramba (9. kolo v Celju 18. avg. 1910)
Beli: V. Smigovc	Črni. M. Drašič
1. d4, «.15 2. Sf3, SfG 3. cl, eU 4. c3, bti 5. b3, Lb7 ti. Ld;s, Ld« 7. Lb2, Sbd7 8. Sbd2, e5 9. De2, 0-0 1«. Tdf, Te8 11. Se5, Se4 12. DhS, g« 13. Df3, Lxc5 14. dxe5, Sxd2 15. Txd2, Dg5 l<(. hi, De7 17. Df4, dxe4 18. bxc4, TI8 18. DhS, 15 20. exf6 e. p., Sxf6 21. b5, Sg4 22. hxgS!, Sxh8 23. gxi!7-(-, Kf7 24. Txh8, o5 25. fi, e4 2!i. Le2, De7 27. Lh5-|-, Ke7 28. hSD, Txh8 29. LfS-f ni črni preda, ker ne more preprečiti skoraj šnjega mata.
Zammiv&sti
V srcu je čutila, da se je v Harryja zaljubila
Senzacionalna, vprav ameriška poroka
Pred dvajsetimi leti je mlad pomočnik neke velike trgovine v San Franciscu, Roland Harry, dolgo časa dvoril lepi tovarišici Bessy Mortonovi. Vroča ljubezen se je zaključila z zaroko, nato s poroko. ttarry je odprl svojo trgovino, pomagal mu je prejšnji šef, ki je cenil pomočnikove sposobnosti. Vse je šlo kakor po loju, zakonca sta se ljubila, živeia složno in nihče ni slutil, da bo njuno srečo pretrgala krvava drama. Naenkrat sta se namreč začela prepirati, mož ie dolžil svojo ženo, da mu je nezvesta ter ji predložil nekaj fotografij tujih moških. Ozračje v domu Harryjevih je postalo zelo napeto. Mož je vedno bolj ostajal od doma, posvetil se je le svojim poslom ter se zabaval po kabaretih s plesalkami. Žena je postala zelo ljubosumna, kmalu je imela v rokah prepričljive dokaze moževega zakonolomstva. Harry je začel zanemarjati trgovino, žena je spoznala, da gre vse k zlu in predložila je možu, da se sporazumno ločita.
Harry ni hotel o tem slišati, prijateljem je poslej vedno tožil, da ne more z ženo živeti več skupaj. San Francisco je nekega jutra zdramila strašna vest, da je Harry ubil svojo ženo. Aretirali so ga in odgnali v zapor.
Listi so obširno poročali o zakonski tragediji. Med sodno razpravo so liste naravnost razgrabili, ker je bil Harry znan mož v mestu. V razpravi je Harry-ja težko obremenjevala prijateljica njegove žene, gdč. Rut Steseyeva. Ponovila je pred sodniki njegove grožnje, da bo ženo ubil, da jo je vsak dan pretepal in prisegla je, da so njene izpovedi resnične. Razprava se je zavlekla na deset dni, medtem je pa Steseyevo začela peči vest. Bala se je, da bi Harrvja ob-sodli na smrt na električnem stolu, zato je zahajala v cerkev in molila, da bi ušel teko žalostni smrti. Kajti, v srcu je ču-
tila, da se je v Harryja zaljubila...
Prišel je dan sodbe, Harry je bil obsojen na dosmrtno robijo. Steseyeva se je oddahnila, smrt na električnem stolu je šla mimo...-Morilca so spravili v ječo, ona je pa čutila v srcu, da bo nekega dne pomiloščen. Začela ie z njim dopisovati, priznala je, da je izpovedala resnico, da ga pa kljub temu ljubi in ji naj oprosti. Harry ji je odgovarjal m nekega dne izpovedal ljubezen. Vse ji je odpustil in ji obljubil, da jo bo poročil, če bo kdaj spet prišel iz ječe. Upravnik kaznilnice, ki je z največjim zanimanjem
sledil ljubezenski korespondenci, je zaljubljencema dovolil, da sta se smela pred rešetkami vsako nedeljo sestati.
Leta so minila. Po 15. letih je bil Roland pomiloščen. Ko je zapuščal jetniš-nico, ga je pred vrati že čakala Rut Ste-seyeva. Nič ji ni bilo mar, da so ljudje s pistom kazali nanjo. Nekaj dni kasneje sta bivši morilec in glavna priča, ki ga je pokopala pred sodnijo, stopila k oltarju in se poročila. Bila je senzacija, kakršno ameriški poročni anali še niso zabeležili.
Zakaj je v mestih več žensk kakor moških?
Neki nemški statistik je na osnovi popisa prebivalstva Nemčije ugotovil, da je v vaseh, ki imajo manj kot -500 ljudi, povsod več moških kakor žensk. Čim večje so vasi, trgi ali mesta, tem več je v njih žensk. Tako pride v vaseh s 100 prebivalci na 1000 moških 1005 žensk, v krajih s 3000 ljudmi na 1000 moških že 1040 žensk, dočim je v mestih nad 20.000 prebivalci na vsakih 10C0
moških že 1127 žensk. V mestih nad 100.000 dnš je ta previšek žensk že 196. V Berlinu je največ žensk, na vsakih 1000 moških pride tu 1213 žensk. Takšen pojav spravlja nemški strokovnjak v zvezo s socialnim položajem žensk, ki je na deželi mnogo slabši od moškega. Zato prve silijo v mesta, kjer skušajo najti boljšo eksistenco za delo in življenje.
— Zmerom sem jo ljubil in se nisem bal še večjih nevarnosti zanjo.
— Aha, zato tudi jeste z nožem...
Krokodilov želodec kot skladišče
Znano je, da se lahko v nojevem želodcu najdejo cele zaloge najrazličnejših predmetov. Za nojem ne zaostaja krokodil, le s to razliko, da ima mnogo večji želodec ter da lahko vzbuja njegova vsebina še več iznenadenj. Tako je nedavno neki zoolog pri raziskovanju Tanganjika jezera v Centralni Afriki našel v krokodilovem želodcu sledeo zanimivo zbirko. V prvi vrsti je treba omeniti
Nemška gimnazija v Zagrebu bo
otvorjena v bližnji prihodnosti. S tem bo podčrtano stališče lirvatske za čim tesnejše gospodarsko in kulturno sodelovanje z velikim sosedom, pišejo »Novosti«.
Kaznjence je pomladil ameriški zdravnik dr. Stanley v kalifornijski jetnišnici San Ouinitin. S pomočjo precepitve žlez je pomladil celo vrsto jetnikov, drugim pa ozdravil astmo in sladkorno bolezen. Ker so bili obsojenci nad deset let v ječi, je lahko tudi opazoval vse posledice svojega pomlajevanja odnosno zdravljenja ter prišel do zanimivih pozitivnih za-klučkov.
Dva kilograma peska je pojedel za stavo 10 din neki delavec v Pančevu. Pozneje je dejal, da ne bi stavil, če bi vedel, da mu bo pesek tako nagajal v želodcu. Drugače ni čutil posledic.
usnjeno denarnico, v kateri je bilo 60 angleških soverejnov. Denarnica je bržkone pripadala kakšnemu angleškemu živinskemu trgovcu, ki se je s kupčije vračal preko jezera ter postal žrtev požrešnih krokodilov. V želodcu istega krokodila Je bilo tudi več medeninastih obročkov in zapestnic, steklenih okraskov, 18 kamnov razne velikosti ter mnogo živalskih ostankov.
Gutenbergova razstava v Moskvi
.Moskvi so olvorili veliko razslavo, posvečeno Gutcnbergu in njegovim prvim privržencem in sodelavcem. Razstavljena jc cela vrsta knjig, ki so bile tiskane v prvi dobi tiskarstva, med njimi .,Dialog razuma in zavesti11, dalje prva knjiga, ki je bila tiskana v Moskvi, eno Sveto pismo, „Apostol“, ki ga je natisnil prvi ruski tiskar Ivan Fedorov, ter vrsta drugih knjig iz prvih časov liska, ki imajo danes nekatere že izredno veliko vrednost.
Avtomobili z acetilenskim pogonom
Švedski inženir Hjelm jc iznašel novo pogonsko sredstvo za avtomobile. Mesto bencina in lesnega plina uporablja kot pogonsko sredstvo aceti-len. Pogonska aparatura na njegovem avtomobilu ni večja od običajnega potnega kovčega. Iver so poizkusi pokazali, da je novi izum jako ugoden, je že cela vrsta švedskih in drugih avtomobilistov naročila Hjelmovo aparaturo.
Hindi beže iz Singapura, pišejo japonski listi. V mestu je nastala vojna psihoza. Nad 4000 Indov je že v teku maja zapustilo močno utrjeno angleško oporišče, da bi se izognili ostrinam vojnega področja.
Tragična smrt potapljača. V Porti Margheri pri Benetkah se je pri popravljalnih delih utrgal betonski blok in padel na barko, na kateri so bile črpalne naprave za dovajanje zraka potapljačem. Težak predmet se je nato zrušil v morje in pokopal pod seboj potapljača. Ta se je zaman trudil, da bi se rešil bremena in ko so ga potegnili iz morja, je btNžc mrtev.
Zaradi napačne brzojavke izvršila samomor
PRAVOČASNO JE ŠE PRIŠEL NA ŽE NIN POGREB, ZDAJ PA TOŽI POŠTO
ZA ODŠKODNINO
Ameriški trgovec Silvester Bens je vložil tožbo proti newyorški pošti, od katere zahteva pol milijona dolarjev odškodnine. Pošta je namreč zakrivila, da je bila njegovi ženi dostavljena napačna brzojavka, zaradi katere je izvršila samomor.
Bens je odpotoval iz New Yorka v Filadelfijo. Dva dni po odhodu je prejela njegova žena depešo, da je avto njenega moža trčil v lokomotivo, pri čemer je njen mož izgubil življenje. V težki du-
ter se prostovoljno poslovila od življenja.
Dan nato se je Silvester vrnil domov živ in zdrav ter prišel baš pravočasno k ženinemu pogrebu. Ko je izvedel za vzrok ženine smrti, je zasledoval zadevo dalje ter dognal, da je pošta dostavila njegovi ženi depešo, ki je bila namenjena neki popolnoma drugi osebi. Ker torej zadene krivda pošto, zahteva Bens sedaj za svojo ženo odškodnino pol milijona dolarjev. Njegovi odvetniki so
ševni depresiji je žena vzela revolver prepričani, da bo proces dobil.
Sergiusz Piasecki
* UUBUENEC ZVEZD
76	Roman	iz	tihotapskega	življenja	na	bivši	poljsko-ruski meji
dreja. Znabiti pa mora pomagati sestram pri gospodinjskih opravilih.
Srečno smo se vrnili, in spet mi je dal Bazil petindvajset rubljev. Drugo jutro so odšli Matija, Hana in Bazil v mesto. Bazilu sem napisal seznam stvari, ki naj mi jih kupi, in pa pismo Lordu. Ko so odšli, sem pomagal Simonu in Ignaciju pri delu. žagala sta polena, jaz sem jih cepil.
Pri Dovrilčukovih živim kot da sem član njih družine. Sprijateljil sem se s fanti in dekleti, ki se me sedaj nič več ne izogibajo. Skupaj delamo, skupaj jemo in vzajemno si krajšamo proste ure. Stari Matija mi s posebno slastjo pripoveduje dogodke iz svojega burnega mladostnega življenja. Rad ga poslušam, ker pripoveduje nazorno in zanimivo. On vleči'; pipo, jaz kadim cigarete. Tako presediva skupaj marsikatero uro.
Tretji večer po povratku čez mejo sem legel spat. Moja postelja je silno enostavna. Dve klopi zložijo, nanji pa položijo široko slamnjačo. Pod glavo imam mehko blazino, pokrivam ' se z vatirano odejo. Dekleta spijo na dveh posteljah za leseno pregrajo, a fantje za pečjo. Gospodar in gospodinja pa spita na drugem koncu v mali sobici.
Ta večer dolgo nisem zaspal. Kadil sem
Ko smo pojedli, prične stric z brati Dovrilčuki preračunavati, vrednost blaga. ki smo ga prinesli. Precej časa računajo. Slednjič strese stric Andrej iz vreče pet in osemdeset lisičjih kož ter jih da Bazilu. Nato mu da še pest zlatih novcev ter pravi:
— Pri nas, na primer, je vse natančno. Sorodniki smo. Vi zaslužite, toda tudi meni nekaj kane!
Bratje zlagajo lisičje kože v dva nahrbtnika, ki ju bosta nesla Bazil in Ignacij. Potlej zapustimo skedenj. Stric se zapovrstjo poslavlja in še pravi Katji:
— In ti, dekle, ne nosi, na primer, blaga čez mejo... Koj nato srno krenili na pot.
*
Drugo jutro je prišel Bazil k meni in me vprašal:
— Kaj zahtevaš za pot? Dve lisičji koži ali petindvajset rubljev?
— Ničesar nočem. Obdržite si to, pripada vam za gostoljubje, ki mi ga izkazujete ...
Bazil se je moji želji uprl. In moral
se mvzeti peindvajset rubljev.
Pred prazniki smo šli še enkrat čez mejo. Toda Katja je ostala doma. Morda ji je bilo nerodno radi besed strica An-
cigareto za cigareto. In premišljeval sem o najrazličnejših stvareh. Izza peči so bratje glasno smrčali. Sprva me je smrčanje razburjalo, zdaj sem se ga že privadil ... Dve uri sta že minuli, ne da bi mogel zatisniti oči. Dvignil sem se s postelje, se po prstih splazil k mizi v kotu sobe ter se iz vrča napil vode. Potem sem se spet vlegel. Zaspati pa še vedno nisem mogel. Najraje bi šel kam na zabavo ali pa z blagom čez mejo.
Nenadoma pa sem zaslišal pritajeno šepetanje deklet. Tudi poprej sem že večkrat slišal, kako se dekleta zvečer v postelji pogovarjajo, toda nikoli niso govorile tako tiho in pritajeno ter tako pozno kot tokrat. Koj nato je zavladala tišina. Toda kmalu zatem sem zaslišal tihe korake bosih nog. Z očmi sem vrtal v smeri proti leseni pregraji, a nisem mogel ničesar videti, kajti oknice so bile zaprte ter je bila v sobi popolna tema. Koraki so se približevali moji postelji. Cu-jem šelest dlani po polici, ki je na steni nad menoj. Dolgo iskanje. Ta hip sem pomislil: — Morda pa se samo pretvarja! — Tiho vprašam: — Kdo je? — Nobenega odgovora. Iskanje po polici pa še vedno traja. Sedel sem na postelji ter iztegnil roke v smeri, v kateri sem slutil človeka. Da, zdaj sem spoznal vse. Dekle se brani, a ga trdno objamem okoli pasu ter posedem na posteljo. Poljubljam jo. Nekaj sem ji hotel reči, pa mi z dlanjo zapre usta.
Cez dobro uro se mi hoče dekle izviti. Skušam jo zadržati, pa mi odločno od-
rine roke ter se tiho splazi proti leseni pregraji... Tiho ležim sam. čez nekaj trenutkov pa se mi zdi, da čujem izza pregraje šepet in smeh...
Drugo jutro sem bil precej zmeden in negotov. Pri zajutreku smo sedeli kot navadno: gospodar in gospodinja v kotu, jaz poleg bratov, sestre nasproti nam. Kot navadno molčimo pri jedi. Vsak hip pogledavam dekleta. Včasih čutim na sebi njihove poglede ... Sicer pa ne opazim nobene izpremejnbe v njih vedenju. Zrem na bujne prsi, na črne glave z močnimi kitami las in ugibam: katera? Toda ves dan se njih obnašanje do mene ni za las izpremenilo ...
Tako je minil ves dan. Zvečer, po vse-dnevnem marljivem delu, spet poležemo k počitku. Svetilka je ugasnila. Soba se je potopila v temo. Slastno prisluškujem vsakemu gibu, vsakemu šelestu... Oglasi se smrčanje izza peči. Iz sobice zaslišim Matijev kašelj. Prižgem si cigareto. V postelji se premetavam iz boka na bok. In šele, ko sem že izgubil vsako nadejo, da bi nocoj prišlo k meni dekle, zaslišim izza pregraje šepet in koj nato bose noge. In ko je potem bilo dekle pri meni, sem ji s prsti otipaval čelo, lice, brado, nos, ušesa, ustnice.,. Skušal sem si zapomniti obliko njenega obraza. Toda bilo je vse zaman, kajti sestre so si podobne ko krajcarji. Izzival sem jo, da bi spregovorila, pa je molčala ko mutec. Kti sem ji jel šepetati na uho, mi je spet z dlanmi zaprla usta.
(Dalje.)
Sporf
ISSK Maribor - SK Železničar 8:1
Na teniških igriščih SK Železničarja se je odigral včeraj dopoldne medklubski dvoboj, ki je prinesel ISSK Mariboru visoko zmago. Maribor je resda šel na igrišče kot izraziti favorit, vendar bi si bil tudi Železničar lahko priboril nekoliko ugodnejši rezultat, da njegovih igralcev v nekaterih srečanjih ni spremljala precejšnja smola, Maribor je zmagal v vseh singlih ter v dveh doublih od treh. Rezultati iger so sledeči: singli: Korenčan 11 — Vampi 5:7, 6:1, 7:5, Albaneže — škrobar
6:1, 6:4, Škapin — Gregorčič 6:1, 6:1, Tončič — Mazi 6:2, 6:4, Kobi — Slana 6:4, 6:1, Pavlin — Božičev 6:1, 5:7, 8:6; doubli: Korenčan 11 - Tončič — Vampi - škrobar 6:3, 8:6, Škapin - Kobi — Mazi - Slana 6:2, 6:1, Pavlin - Korenčan 1 — Gregorčič - Božičev 7:5, 0:6, 2:6.
V najkrajšem času bosta oba kluba odigrala revanžni teniški dvoboj na igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu.
Dve lepi juniorski tekmi
V Mariboru smo imeli včeraj v nogometu |e dve juniorski tekmi, ki pa sta bili jako lepi in zanimivi ter bi bili zaslužili malo boljši poset.
Železničar : Hermes 1:0 (1:0)
V odprti igri, v kateri je imel do odmora malo več Hermes, po odmoru pa domači, je enajstorica železničarja dosegla jako tesno zmago. Odločilni gol so si zakrivili gosti sami. Vratar je prekratko udaril žogo pri udarcu z vrat, tako da je srednji napadalec domačih brez truda pogodil v prazna vrata. Ta gol je padel že v 6. min, nato pa se rezultat ni več menjal. Obe stranki sta ogromno zrelih siutacij zapravili, pri čemer je domači napad mnogo streljal, gosti pa radi počasnosti napadalcev v najlepših pozicijah niso prišli
prav na strel. Hermežani razpolagajo s fizično krepko razvitim juniorskim moštvom, ki je dobro v startu, ima dobro kondicijo, večina igralcev ima izredno dolg udarec. Jasno pa so zaostajali v tehničnem pogledu. Odlično je zaigral Železničarjev napad. Junak dneva je bil Hermesov vratar, ki je z riskantni-mi robinzonadami rešil nebroj kočljivih situa-tij. Tekma je bila obojestransko izredno fair. Sodnik g. Jenko.
Slavija — železničar 3:2 (1:0)
V predigri sta nastopili dve juniorski enaj-storici Železničarja in pobreške Slavije, ki je presenetila z izredno dobrim juniorskim igralskim materialom ter zasluženo odnesla zmago. Sodnik g. Murko.
času.
Concours hippique. Nastopili so konji voj. konjeniške šole v Zemunu in nekateri iz Zagreba. V lovnem skakanju kategorije „L“, to je lahka kategorija do višine 1.20 met. je zmagal 55 letni major A. Pugovoč-nikov na;„Arogantu“ v 1.01, 2. „Dunavka“, jahalka gdč. pl. Reisner iz Zagreba, 1.05., 3. in 4. mesto sta zasedla „Perun“ poročnika Gjuriča in „Luk“ majorja Pugovoč-nika v 1.08.
Galopske dirke čez zapreke. 1. „Valen* cia“, last poročnika Papsta iz Zagreba, 2.
,Kometa" mž. Cestna z jahačem Kovačem iz Celja, 3. „Gladiator“ poročnika Pap-
Stel
Dirka za nagrado Maribora v težki kategoriji, to je do 1.40 m višine. 1. „Kora-. na" majorja Pugovočnika 1.54, 2. „Aristid“ last Dudiškina 1.57, 3. „Dunavka“ z jahal-ko gUč. Reisnerjevo 2.00.
Ravna galopska dirka. Nastopilo je pel dirkačev, le dva sta prišla nacilj. 1. „Va-lencia“ poročnika Papsta 1.54, 2. „Kakaš“, jahač podpor. Stojan v 1.55.
V Kino kavarni so bili zvečer razglašeni rezultati ter razdeljena darila.
Zaključek konjskih dirk na Teznem
Včeraj so se nadaljevale in končale letošnje konjske dirke na Teznem pod pokroviteljstvom župana dr. Juvana. Obisk je bil malo slabši ko na praznik, vedno pa še proti pričakovanju dober. Med oficielnimi zastopniki so bili okr. glavar dr. šiška, poveljnik vojnega okrožja polk. Markulja, garnizonar polk. Maslač, predsednik Kasaške centrale bivši ban Mihalovič, nastavnik voj. konjeniške šole v Zemunu polk. Desovič,. častni pred*. Mariborskega kas. društva industrijec Rosenberg itd. Kljub obsežnosti sporeda so se dirke naglo vrstile druga za drugo, tako da »o bile zaključene popreje kakor na praznik. Organizacija dirk je bila tudi tokrat na višku.
Dirka za nagrado mesta Maribora. 1600 m, prvi heat, 5 dirkačev. 1. »Muki«, petletni žrebec Franca Kiseljaka, kilom. čas 1.44, 2. »Legro«, 4 letni žrebec Alojzija Novaka 1.42, 3. »Lada«, staja Biienik, 1.38.
Dirka mesta Beograda, za 3 letne in starejše konje, 2300 m, 11 dirkačev. 1. »Mojca« Ivana Lipeja 1.37, 2. »Bessi« Josipa Kalina 1.42, 3. »Splendit« ekonomije Vukomerac 1.35.
Dirka mesta Maribora, 2. heat. 1. »Dizma« 1.40.5, v prvi heat vožnji je bila peta, 2.
»Muki« 1.43.5, 3. »Legro« 1.40.
Dirka mesta Zagreba. 1. »Krka«, 7 letna kobila staje Bijenika 1.30.8, najboljši čas dneva, 2. »Jasna«, 8 letna kobila Jožefa Kraj-nerja 1.63.2, 3. »Tilda« 11 letna kobila Janka Kocjana iz Ljubljane 1,37, vozač Hafner iz Zagreba.
Dirka mesta Maribora. 3. heat. 1. »Dizma« 1.38, 2. »Legro« 1.37.2, 3. »Muki« 1.47. — Končni plasma: 1. »Dizma« Franca Kodele, 2, »Muki« Franca Kiseljaka, 3. »Legro« Alojzija Novaka.
Dirka baka handicap, za triletne in starejše jugoslovanske konje. 2100 m. 1. »Ora-nia«, 4 letna kobila kapetana Dušana Janač-koviča 1.42, 2. »Prima« 4 letna kobila Alojzija Špindlerja 1.45, 3. »Besi« Josipa Kalina 1.41.
Spominska dirka dr. A. pl. Rossmanita, dvovprežna dirka, 2800 m, 4 dirkači. 1. »Mojca« - »Senorc Ivana Lipeja in Karla \Veitzla 1.47.2, 2. »Orlov« - »Janko« Mariborčana Franca Filipiča 1.40.8, 3. »Lidija«- »Splendit« ekonomije Vukomerac 1.46. Presenečenje pomeni poraz favorita Filipiča, ki sta mu konja nekajkrat nagajala, tako da je izgubil na
Ena zmaga, en poraz
ISSK MARIBOR — SK CELJE 5:0 (2:0)
ISSK Maribor je gostoval proti SK Celju ter se vrnil z visoko zmago, čeprav ni imel kompletnega moštva. Celjani so zaigrali jako slabo ter bi lahko bili dobili še precej vec golov. Maribor je najbolje odrezal s svojo krilsko vrsto, v napadu se nista znašli zvezi, precej šibkejšo partijo pa je dala obramba. Dobro razpoloženi Vodeb je dosegel 4 gole, peti je Milošev. Sodil je g. Reinpreht.
SK SLAVIJA — SK HRASTNIK 2:3 (2:2)
HRVATSKA IN SRBSKA LIGA
V Splitu je Slavija (O) visoko premagala Split s 6:0 (2:0). V drugi tekmi, ki šteje še za jesensko prvenstvo, je Concordia v Sarajevu odnesla obe točki proti Sašku z 1:0 (1:0). Strelec je bil Zemljič.
Varaždinska Slavija je tudi drugo kvalifikacijsko tekmo proti železničarju iz Zagreba izgubila, rezultat je 1:2 (1:0), ter tako izpadla iz hrv. lige.
V srbski ligi so včerajšnji rezultati sledeči: Jedinstvo — Žak 1:0 (0:0), Gradjanski (S) — BSK 0:5 (0:1), Bata — Jugoslavija 2:2, Vojvodina — Jugoslavija (Jabuka) 2:0 (1:0).
V revanžni kvalifikacijski tekmi je BASK premagal SSK Skoplje s 3:0 (2:0) ter ostane nadalje v srbski ligi,
AVGUST PROSENIH KOLESARSKI PRVAK DRŽAVE
Včeraj je bilo na 144 km dolgi progi Ljubljana — Zagreb kolesarsko državno prvenstvo, na katerem je sodelovalo 22 tekmovalcev, med njimi tudi Slovenci Peternelj (Hermes), Golob (Edinstvo), Gregorič (Slovenjgradec),
Gorenje, Jakša, Podmiljščak in Grabner. Radi defekta je en tekmovalec pri Novem mestu odstopil, Zagrebčan Jakober je pa bil diskvalificiran. Tudi letos je zmagal favorit Avgust Prosenik (Gradjanski) 4:14:47 (na uro 33.450 km), sledita Zagrebčana Drago Davidovic 4:19:22 in Nikola Penčev (oba Sokol) 4:20:23, Ivan Peternelj (Hermes) kot najbolje plasiral Slovenec s časom 4:22:35, nato pa Dušan čelesnik (Sokol), Anton Golob (Edinstvo), Mirko Poldrugač (Olimp), Milan Ogo-relec (Pekarski SK), Horvatek (Olimp), Kelle (Gradjanski) itd. Srbski kolesarji letos niso bili zastopani.
s. V okviru II. športnih iger KID je Brati stvo v Jesenicah premagalo Bato (Borovo) 4:2 (3:0). Iz Maribora je sodeloval le Ipavec (PSK) z ekshibicijo proti Pristovu (Bratstvo),
s. SK Ljubljana je v prijateljski tekmi premagal zagrebški prvorazredni klub SK Sparta s 4:2 (2:1). Sodnik g. Mehle.
s. Ligaški plavalni dvoboj Ilirija — Jadrati v Splitu fee je končal z zmago Ljubljančanov 66:42, Jadranaši so pa zmagali v waterpoli| 6:0. Doseženi so bili odlični rezultati, revanž bo v petek v Ljubljani.
s. V Subotici je Ferencvaros dosege! proti Bački le rezultat 2:1.
s. Gradjanski In Hašk sta v Zagrebu v prii jateljski tekmi remizirala 1:1.
s. SK Javornik je v Kamniku tesno prema-; gal SK Kamnik s 3:2 (2:0).
Radio
Torek, 20. avgusta
Ljubljana: 7. jutranji pozdrav; 7.05 po-? ročila; 7.15 pisan venček veselih zvokov; 12. citraši in Šramli (pl.); 12,30 poročila; 13.02 opoldanski koncert; 14. poročila; 19. poročila; 20. gospodarski pregled (Drago Potočnik); 20.10 Kako se bomo znebili tujk fprof. Bojc); 20.30 pester spored (sodelujejo: Radijski orkester, Tea Lovrenčevič, prof. M. Lipovšek); 22. poročila; 22.1q plošče. — Beograd: 12. koncert salonskega kvinteta; 18.20 pesmi, pojo članica beogr. opere ga. Pinterovič; 20.30 kvartet Nje* meček-Slatin ;22. vokalni koncert dr. P. Lorenzi iz Berlina. — Zaffreb: 18. dalma-tinske narodne pesmi; 20. vas v novi hrvatslci književnosti. — Sofija: 12.20 oper-, na muzika. — Praga: 15. koncert orkestra, — Rim: 19. komorna glasba; 22. ruske romance. — Budimpešta: 22.10 koncert ve* likega orkestra.
m Radvanjska občina dobi telefon V
teh časih so silno obremenjene občine ih
morajo biti v stalnih stikih z nadrejenimi oblastmi. Tc slike občine lahko vzdržujejo najlaže potom telefona. Tudi radvanjska občina, ki ima sedaj svojo občinsko hiSo, je sklenila, da čimprej napelje svoj telefon,) Telefon bo uporabljala tudi orožniška po* staja, ki je v isti liiši.
m
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih itant vsaka beseda 50 uar. nalmaniia pristojbina za «« oglas« I* din 10.™. Drttbt. preklici. donltovanla ia ženitovanlski oglasi din I.— no besedi. Nal-manlši znesek ga ta oglaae le din 12.— Debelo tiskane besede te raiunalo dvoino. Oglasni davek za enkratno obiavo ttiaša din I—. Znesek za male oglase se plačuje takol pri naroSilu. oziroma ga I« vposlati v pismu (kupol ■ naročilom ali ca pu poitnl položnici na tokovni ratun it. 11.406. — Za vso olsmene odgovor« glede tnalih oglasov *• mor» priložiti znamka ga 8 din.
SLUŽBO DOBI
PRINO KUHARICO sprejmem takoj, Maver, Tkal sici prehod 6,	16651-2
PERICA
za tedensko enkratno pranje in ribanje se sprejme. Javite se v sredo 21. t. m predpoldne Pristan št, 11.	16682-2
SlUtBO IŠČE
NATAKARICA Išče službo v okolici Maribora, zmožna kavcije in nemškega jezika- Naslov v ogl. odd. »Večernih«. 16690-3
STANOVANJE ODDA
Oddam
DVORIŠČNO STANOVANJE sobo ln kuhinjo ra dve osebi. Studenci, Krpanova 27.
16680-5
TRISOBNO STANOVANJE
išče mala družina za 1. september v centru mosta. Ponudbe na osi. odd. »Večerni-
LEPO STANOVANJE
oddam s 15- sept. Studenci. Cirll-Metodova 17. nasproti poSto,	16527-5
STANOVANJE IŠČE
Vdova pa šolskem upravitelju iiče
ENOSOBNO STANOVANJE ul 1. september v mestu. Toc na plačnica. Pismeno ponudbe v ogl. odd, »Večernika« pod »Stanovanje 13«. 16530-6
Iščem
SOBO IN KUHINJO
za 15. september blizu kolodvora- Ponudbe pod »16692* na ogl odd. »Večernika«,
16692-6
PREHRANA
STANOVANJE
z vso oskrbo v centru in z vestnim nadzorstvom iščem za 17-letnega dobrega dijaka. Naslov v ogl. odd. »Večernika«*	16656-7
DVA GOSPODA
sc sprejmeta na stanovanje s celo oskrbo. Pipušova 4.
16684-7
ISčem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pusti ti v oglasnem oddelku »Ve-čemika«.	6152—9
POSEST
Proda se NOVOZGRAJENA HlSA
2 sobi, kuhinja, klet, drvarnica, lep zasajen vrt: Tezno, Dobrava 12.	16689-11
DENAR
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka. Temveč javit* se takoj pri za stopstvu hranilni posojilnici »Moj Doni«. Maribor, Aleksandrova c. 64. — Priložite znamke din 3.— za odgovor.
16681-12
OBRT - TRGOVINA
»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki. preglejte Vaše peči in štedilnike, predno aastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
5212-13
Proda se
MIZNI ŠTEDILNIK
Mejna ul. 16. Pobrežje.
16673-17
ŽENSKI KOTIČEK
Z novim aparatom dobite NAJCENEJŠE TRAJNE KODRE v salonu Velker, Aleksandrova c. 30.	16685-18
Kupujemo
RABLJENE VREČE
Kmetijska družba, Maribor, Meljska c. 12,	16677-13
■HEEBHHI*
OMARE
postelje, vložke, mize in nit-drace poceni prodam- Studen ci. Aleksandrova 60, pri Ose-beku.	1667'9-17
mu i
GLASBILA u
Proda se
RADIO APARAT
Naslov v ogl. odd- »Večerni-ka«.	16674-20
DIN 2'
R O G E R I J A
I,
ZAROD
L J E IN NJIHO
Kupim kompletni, rabljeni JAZZ BOBEN (Schlagwerk)
Peter Grašič, Razvanje 48.
16665-20
Ant. Rud. Legatov
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ
s pravico javnosti Maribor, Vrazova 4- Vpisovanje dnevno, šolski spored zastonj, last ni dijaški internat. 16687-21
VOZILA
B. M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju	6238-22
PRIDELKI
Ker je letos v Apački kotlini MNOGO JABOLK
želim dobrega odjemalca. Od jemalci naj pišejo oferte na naslov; Franc Žsoks, Podgor je, p. Apače.	16688-23
ŽIVALI
•- ... :v	.>	•	•	.	•	•	j	•
VOLČJAK
se je zatekel. Vprašati pri Mareš, Gosposka 15. 16683-24
Zgubila se je
ROČNA TORBICA
z denarnico .in recept na ime Žirovnik okrog 19- ure med Pekrami in Radvanjem. Po-. šten najditelj naj jo da hišniku pošte 1, Maribor. 16686-.27
jOtfae Mleku M Mme
posebno ugodno v razprocia/f pri
kOKfekciiS "Greta'"'
Oddajte še danes MALE OGLASE
za sobotno številko
"IriTia in ureluie ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisk« Mariborska liskama d. d., prcdsiuvnik Sl .KO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se “	utvara,	M.nta,	KopalHk« alta, 0. _ H*. «***. tov. 25-67 to uprar. JM7. - Mm MM »to Ittv. 11 «*>-