\ mu nam in m Vesele velikonočne praznike selimo vsem bralcem MLADIKE MLADIKA IZHAJA VSAK MESEC FIAZEN JULIJA- AVGUSTA lflflj letellV. štev.3 VSEBINA: 5.D.-. Veliki petek še traja 41 Ivan Udovič: Dih pomladi 42 Boris Pangerc: Sveta mati 42 Zubck - Brecelj: Pomlad Adete CMnoluške ... 43 Kondor: Visok naravni prirastek ..................45 Janko Jet: Zlati j ubite j sip venske univerze .... 4(3 Josip Kravos : Občutena. Velika noč . . .40. Drev: Proračun in petletka občine Tret............4& Bruna Pretot: Drugi blagor 5^ Micka Debeljak: Med vojsko na Foctmlaki . . , S3 Jožko Šavli: Velika noč . 54 Spomin na Ivana Preglja in na Stanka Vuka . . 55 Danilo Sedmak: Upadanje pogumnosti.............56 Zora Tavčar Ob Miklavčevi pesniški zbirki . . . £7 Martin JevTsikart Sodobna slovenska zamejska literatura ..................53 Kulturni koledarček . 59 Uredil JOŽE PETERLIN Revijo indij a uredniški odbor: Stanko Janežič, Marij Maver, Albert Miklavec, Franc Mljač, Sergij Pahor, Jože Peterlin, Zora Tavčai’, Maks Šob, Drago Štoka, Emil Valentinčič in Mariika Koršič. Odgovorni urednik; MARIJ MAVER Zunanja oprema PAVEL MEDVEŠČEK UradnitivD in uprava: Trst, via Domzetti J, tel. 755109 - Pod uredništvo v Dorici: SKAD tekomi račun 11/7019 Registrirano na sodiiču v Trstu ŽE. 193 Tiska tiskarna »Graphis*r Trst, id. Sv, Frančiška 20, tel. 79 4-77 UTEMELJEN PREDLOG V zadnji številki revije vfrlost-piše Tnusffitifir Hočevar v razprti vi, ki je objavljena na uvodnem me&tu, o »dvig iz slovenske prisotnosti v svetu ■■, hi da danes predstavlja -... pomembno o rad je za mnntrnv vključevanje Slovenije v svetovne gospodarske, znamiivi:- ne in druge tokove.* Ato vem, kolikšen odmev bo do živela njegova razprava v Sloveniji, loda zdi se mi, da je in «deri najtehtnejših prispevkov, tar smo jik zadn/e čase brali o ztlojnsivu ¿n zdomcih, iaj je drugače veži no člankov- o podobni tematiki tako ali tako obarvana. Hočevar v omenjeni razpravi pa trezno in znanstveno ocenjuje problem, ki pa dobro pozna, saj živi sam v zdomstvu,. In kaj upo-iav tja pisec? ijgniavija, da o sedanji sistem in vsebina informiranja č zdomcev) ne odgovarjata clanašnjitn stvarnim potrebam.* Zato predlaga, da bi tako kat pri drugih jrank/ifi (Francozih, /Irmcucth Ld.l skušali Slovence v sveta informirati neposredno in tekoče o »slovenskih dogajaniid in stališčih-», tako da bi stlomec lahko • upošteval tu informacijo pri svojem delovanju ta pri ustvarja-rt ja lastnega ntntmjn, 5 katerim vpliva rta okolje,- Hočevar predlaga, naj bi morda vodilni slovenski dnevnik tiskal tedenski izbor. tet naj bi vseboval vse tehtnejše članke iz dnevnih izdaj in sežet prepleti glavnih novic. Ttt Itbor naj bi tis bali na biblijskem papirju, ker bi tako bii po letalski pašil dosegljiv širokemu krapu bralcev po svetu-. »Glavnega gradiva za ta izbor ne bi bilo treha rta nOvO pisali ¿rt tehnično pripravljati, saj bi porabili že obstoječe." UHEUMŠTVO V zadnjem času je menda mariborski -Večer- začel izricijinii posebno izdajo za -jugoslovanske-' delavce v Avstriji. Potezo je treba viekakor pozdravili, vendar se človek sprašuje, zakaj samo za izsel/ence V Avstriji in v kakšnem jeziku je ta -Večer- tiskan: v slovenskem, srbskem, makedonskem alt albanskem? Ali kar v vsoti naštetik? Upajmo, da n« v taki 'jugosiovanščinK kakršna je (isla, s fealero so slovenske tu risi« iz zamejstva vabili na nakupe v novo Gavriievtčevo mesnico rta Kozini. R. T. THŽAŠKO PISMO Spoštovani gospod uredniki Tako vztrajno ste ntc v svojem zadnjem pisemca prosili, naj kat napišem z,a Vašo ugledno revijo, naj spe r S svojega zornega vogala komentiram naše tržaško biti turno življenje, da- sem se danes, na četrto postno nedeljo rega ^kua-ri:ms», odločit nekaj napisati,. Še posebno sato, ker sem Vas zadnjič videl tako pobitega in -soa-ganepa*. Vi me niste opazili, seveda, ker ne osebno še ne poznava. Jaz pa se Vam nisem kotel izdatt. Pustit sem Vas, da si e pri Toniju v miru popili svoj kozarček in sem prisluškoval (ne zamerite!). .Slišni sem, kako ste tožili nad pisanjem nekaterih urednikov Primorskega dnevnika, No, prav, sem sl dejal, zdaj je spel čas, da prime za pero Koš tiari Anita gotovo za to ne bo zverie-ia. Toda dn bi Vas Primorski napadal, potem ko sfe pripravili vabo lepo skupno Prešernovo proslavo, tega nisem mogel verjeli, zato sam šel nazaj bral ¡¿sle ocene in sem jih premleval nekaj večerov. Sad mojih razmišljanj Dalje na 3. strani pkiinlc Posamezna številka Mladike Stane 200 ilr, po pc^ti 22H liz. CeluleLaa naročnina ([0 številk) 2000 (2200) lir, Naročnina za ves letnik V JuBOslavijUi Ndin, v Ameriki stanc 5 p do). Naročnina za ves letnik V Avstraliji 4 funte. v E ŠE NISO _ Človek ni samo bitje, ki more £ siJ o svojega duhc p rem ti pati fantastično razdaljo med Ztrtiljo in med Luno. Je Tudi bitje, ki je zmožno z gorivom Zlo, ki je V lljtm, za netili pekel Dachaua, A us ch uril za, Rižarn e:. Z o krlslfana, ki mu je zgodovino predvsem boj med Duh O m in med Zlom, je prev k o nee n Trač i j s k o to borišče, to izum modernega brez boi nega totalitarizma, preti e sij iv metne n to, kam Jo Ji k p pade el O vek, ki je bo Jel uničiti Duh-o. To je grozljivi veliki petek zgodovino, ko je zd Bogom-Človekom šlo na Kalvarijo no statisDČe njegovih bral ov snniD zofa, ker so ljubili Čla veško tlosJojiiiisJvii, njegovo Svobodo. Za kristjana se na koncu čosa jasni zora Vstajenja, Previte, Obračuna toda koliko jih je danes, za katere veliki petek ie traja? POVSOD UKINJENA TABORIŠČA SMRTI Razmišljanje P E T E K Fotografije, ki si ¡¡k le dol lahko ogledamo v Kulturnem domu V Trstu, nas pretresejo do živega: težko se ¡e vživeli v prizore, ki jih dokumentirajo slike, saj človeka zobale V dno duie. Prav tako nas popade prava fizično bolečina, ko vstopamo V celice-grobnice tržaški Rižarne. In v možganih nam vrtajo vsakokrat iste misli: lakaj f-o? Cernu toliko nečloveškega trpljenja? Kako sc se mogli takšni krvnički, žejni nedolžne krvi, povzpeli na oblast? In kako so mogli dobili Joliko amoralnih paum-gač e v, blaznežev vsoh stopenj, zločin sev vseh vrst, ki so jim pomagali pri trpinčenju nemočnih ljudi? Zakaj SO milijoni in milijoni morali v krematorijske poči, zaktij so se po laboriščlh opoiekali živi okostnjaki, ki SO jih bile Same oči in ušesa? kako je mogel človek poseči pa najnizkatnejsih in najslmšncjših sredstvih, tla je lahko poniževal, uničeval in ubijal sočloveka? Zakaj? Zakaj? Mišjim, da ni človeka, ki si ne bi ob ogledu fotografij strohni, ki jih jo po taboriščih počenjal nacifašizem, poslovil sličnih vprašanj. In vendar odgovor ni tako težak: v človeku, v človeštvu tiči jver, ki jc rti vedno lahko ktolifi. Vso dobra volja, Vti moralni nauki ne morejo vselej zadržati zveri v Človeku. Po Istih in letih mirovanja začne ta glodali noš notranji mir, nas podžigali k nasilnim dejanjem, nam ulivali v dušo zagrenjeno -upornost in željo po itiSŠČevtmju tedi najmanjših krivic, ki nam jih je družba zakrivila. Negodovanje vedno močneje kipi. In Č& slopi V tistem trenutku na Četo množic človek maši oz. nasilen diktator, da uporu obeležje nebrzdanega nasilja. Naščuvano krdelo ti želi krvi in to «lepo zapodi za diktatorjem, ki ga vodi v kri in teror. In vendar bi človeštvo nikdor več I1C smelo pozabili Rižarne, Dnchaua, Auschvritza: ti kraji bi nas morali nenehno opominjal:, da ne sme bili poli spel v Takšna taborišča smrti. Da moramo biti povsod najprej ljudje in videli V vsako m Človeku vselej najprej Človeka- Toda elovejtvo irna krulek spomin: pozablja na krivice, pozablja na pjEstano gorje, rado se igra z ognjem in venomer sili v nasilje, si želi spet sovraštva, trpljenja, krvi. S E T A J A Ni ¡e težje stvori na svetu in obenem laka neskončna lepe kat je ljubezen. Ljubezen do bližnjega, do družbe, do vitegn človCilvtr, Ljubezen in razumevanje. Človek ]o prej pripravljeni in dovzeten tü stvari z velikim odmevom; za heroično dejanja, ÏS laike vzpone prepleza Everest, preplava Rokovski preliv, leti tedne in ledne po vesolju! Vse la je za človeka laže kot nositi v srcu tillO irt nesebično ljubezen da človeštva! Zato se ni čudili, dci smo še dandanes priče uničevalnih taborišč na tvetu : Dachau se je spel odprl v marsikaterem kraju Alije, Afrika, morda Južne Amerike. V sibirskih taboriščih PrpČ pisatelji in drugi, ki so si upali črhniti nedolžno besedo negodovanja nad obvia ječim teži ni oni. V Aziji pobijajo človeka že dosetlc-tjn in ni ¡zgledov id skorajšnji mir. Iz Afrike sma še preči tedni dobivali slike živili okostnjakov, kot bi se otroci in žene, ki 50 pomrli V Dachauu tn Auschwitzu, prebudili nu afriškem kontinentu. Ne, taborišča smrti niso povsod zaprla in delujejo Še danes., kljub lomu, da Hitlerja že 25 lel ni več. Ob lem dejstvu onemimo in nos je sram, da smo ljudje. Srce nas boli, da po svetu le umirajo ljudje od gladu, medtem La sini mi pre-siti. Nili razstav 110 prirejamo na čast temu trpljenju, ker se bojimo sami sebi priznati obstoj taborišč smrti, ker se bojimo na glas povedati, do še dandanes umira na tisoče in tisoče ljudi ad nasilja in lakote. , Brez moči S m O pred lem trpljenjem, soj nimamo oblasti v rokah, do bi ga lahko odpravili. Irt vendar imamo v rokah močno orožje; Kristusov nauk, ki pravi, da je tre bo ljubiti bližnjega vsaj toliko kol samega sebe. Kjerkoli smo, kakorkoli delamo, naj bo la k rščanski nauk noš izhod. V voli ko noč nem času imojme pred očmi to, saj j« Kristus trpel in umrl zn vse, ki -SO Žejni razumevanja in miru, soj je vdal ne samo za vse človeštva, ampak za vsakega človeka, za vsakega izmed nos posebej! 5. D. [VAN UDOVIČ: SLOVENSKA PROSVETA IN SLOV. LJUDSKO GIBANJI ieiila vsem včlanjenim organi Eaci/srri in vsem prijateljem vesele velikonočne praznite- DIH POMLADI ■S prvrHii pomladnimi dnevi prihaja letos uidi Velika noč. Ta trenutek mislimo na toliko naših ljudi, ki so pomlad tako Željno pričakovali: starčki se bodo ogreli oh prvih toplih sončnih žarkih, bolnikom bo vstulu novo n pan je, o! roti bodo smeli mi trato ih razplesti .iro;o igrivost. .. Ob pomladi mislim jia velikonočne praznike, posebej še tki tiste praznike, ki so jih naši očetje in matere tako globoko doživljali. Mislim na tisto Veliko noč, ki je bila vsa prepletena z. ofjtčaji in navadami, pristna našimi navadami, po katerih srno lahko govorili o slovenski veliki n oči,-. Kuku so bili nekoč za praznike naši domovi čisti in pomiti! Ves veliki teden je bil en sant praznik. Na cvetno nedeljo so nesli butarice k blagoslovit v cerkev, da je živina pottžila prve blagoslovljene bilke pomladnega rastja. Na veliki petek je delo prenehalo, soseska se je sešiti v domači cerkvi. V soboto so barvali pirhe, blagoslovljeni ogenj je zajet vso faro v občestveno razpoloženje, Gospodarji, kmečke grče, so se odpravili k spovedi in na Veliko nedeljo .so prinesli ti samozavestni gospodarji Kristusa z ostalo družino v domove. Fn potem obdarovanja s pirhi — dekle fantu, fant dekletu, sekanje pirhov, veseli pogovori in prijateljstvo ... Ko mislim na vse to, se zdir da rut m je potreben povratek k tisti prisrčnosti, k zaupanju in prijateljstvu med nami. kut so ga nekoč imeli. Piprrtsiiei! Kini! je povratek k našim izročilom. Gotovo bomo danes praznovali in doživljali velikonočne prazni ke nrj drugačen način, vendar bomo lahko ohranili šc marsikaj iz naše preteklosti, kar je povsemnaše in nas loči od drugih narodov. Tudi to bo opora pri našem narodnostnem življenju. Tudi naši domači cerkvi prinesimo nekaj dobrote v teh dneh, Saj je bolj naša in bolj domača kakor je bila kdaj koli v zgodovini, ku je materina govorica posoda vsega bogoslužja. Dujmo fi domačnost itidi mi s svojo prisotnostjo. Zastonj bodo naši protesti čez leta, da nimamo svojega rojaka za župnika, če pa vsak dan iti še posebej v velikih praznikih ne branimo tudi svoje cerkvene navzočnosti v domačem svetišču. Naj hi pomlad ogrela vsa Srca, StCCt nas vseh: najprej naših bolnikov in starih ljudi. Ponesimo jim drobec svoje mladosti in zdravja s prijazno beseda, Darujmo toplo misel irr izraz sočutja razočaranim in osamelim v naši bližini. Dekleta, prinesite lep nasmeh, kjer vlada mračnost in napetost. Ob tem bomo bogatejši vsi in srečnejši vsi. To bo potem res naš praznik pomladi in Vstajenju, Rineta 'Mati Ko si me videla, da sen omahnil pred tvojim pragum. laddrt in izmučen, si me prijela, za rok n in raki»: -Vstani! - Ko si. me videi a kraj pota prede penega. vzdihujočega, gj dvignila mojo glavo v Svo|c naročje, mi ubrisitla potno čelo in mi Obvezala runa. Ko h j me videla med podivjano množim, lij |c zahtevala Njegovo .smrt, ?ii se n h j okara zazrla v moje oči J n rt klin -Ti nisi kot oni!- IJaLer. sem -tal od križa, h er sem se bai sulice, ki je prebodla Njegovo etra». Kad bi te pril el za roko, mri ki ti poljubil delo, rad bi ti nekaj rekel i-HJij nekaj mnls‘ga, vsaj nekaj., BORIS PANGERC Prevedel MARIJAN BRECELJ II. teh časih še ni veljal pregovor: Vsakega goita se čez tri dni naveličaj, Ljudje iz bal; odda jenih mest so se videvali redkeje kakor danes, zato obisk gostov ni mogel biti kratek. Soj je morala biri dolžina gostovega bivanja primerno dolžini in naporom potovanja, ki ¡ih ;e obisk zahteval. Železnica je bila se velika redkost in je vozila praviloma le na krajših progah, kot na primer konjsko železnica od Bratislave do Trnava ali s konji vlečeni omnibus na relaciji Bratislava - Dunaj, Je pa tudi res, da ¡e bilo moči tedaj potovati iz Bratislave do Dunaja (prav tako tudi do Peste) s parnikom- Le da |e tako potovale trajalo nekoliko dl|e kakor z omnibusom, ker je moralo ledja n a poti do Dunaja voziti proti toku. V Pošto je bilo laže potovati. Toda še vedno le tja, nazaj pa ne. Omnibus je prevozi' pot od Bratislave do Dunaia v dveh urah m tričetrt, Kjer ni bilo železnice, so IjL>d|e potovali S poštnimi vozovi, kakor na primer na ekspresni relaciji Pešto Prešov, kjer je bila zveza s poštnim vozom dvakrat tedensko. Kjer pa ni bilo niti postne zveze, tam so bili l|ud|e prisiljeni potovati i lastnim vozom, ali pa čakati no «priložnost«. Rokodelski pomočniki in študentje so največkrat potovali »per pedes apostolorum«, peš. Ostroluški so potovali s svojo kočijo. Ker pa so šli v Plemiško Pod g rod j e le enkrat na mesec, so imeli s seboj veliko priloge, Koirjo |e bila obložena z vsem mogočim. Tako so potovali takrat, ko so bili prisiljeni ustaviti se pri nos. Ko pa je prišla Adelka Ostroluška fz Plemiškega Podgradja pome, sva potovali veliko bolj udobna, kajti razen moje košare in usnjene torbe nisva Imeli nobene prtljage- Zelo sem bila zadovojna, da nisem šla z Ostro-luškimi takoj, Toko SO vsaj magl pripraviti svoje domače no mo| prihod, da nisem padla mednje kot prite penka. Po skoraj dveh urah potovanja Iz Žitnjanov, sprva pa lepi cesti, potem pa po razorani, slabši poti, smo prišli do vasi, o kateri je Adelka povedala, do je Bošaca. Komaj sem se utegnilo razgledati malo naokoli, že se je na naši levi strani prikazol lep grad In koci ¡a ž je ustavil. »Doma smo!« je veselo rekla Adelka. »Pa saj gremo do Plemiškega Podgradja, v začetku vasi pa ste rekli, da je to Bošacak Adelko se je nasmehnila. -Nalošč vas nisem opozorila, kdaj ima prišli do Plemiškega Podgradja; bila sem. radovedna, če boste sami to opazi i, Obe naseli sta skupaj, Izgledn to tako, kakor bi bila le ena vas,« Kočijaž |e medtem odprl vrata In na|u zapeka no dvorišče pred glavni vhod, Res, bil ¡e to resničen grad, pri tem pa tako lep! Ko so pri nas doma govorili o plemiških dvorcih, sem si jaz to vedno predstavljala kot velikansko prizem-no stavho s strašna visoko črna skodlasto streho. Ali pa kot enonadstropno štirikotno stavbo z dvema stolpoma, na katerih so bile železne zastavice. Okoli dvorca pa velikanski sadovn^k. V Plemiškem Podgrodju je bilo videti vse to drugače- Bil je to resničen dvorec, kakršne sem dotlej videla le od zunaj Stavba v nadstropja, rumena pobarvana, v ospredju šest velikih stolpov. Verjetno sem pri sestopanju Iz kočije razprla oči kakor kako... kmetica, kajti niti opazila nisem, kdaj sta izginil iz kočije moja košara in torba. Služabnik je odnese! prtljago in jaz sem stopala za Adelko kakor omamljena, V gradu me je Adelko napovedala gospodu in gospe Ostroluškima, s-Pojdita in uredita se po potovanju, nato po pri-elita dol k malici,« je rekla Adelkina mati, jaz pa sem si neverjetno želela biti vsaj za trenutek sema, da se lahko pomirim od razburjenja In uredim razbite misli, Služabnica me je peljalo na drugi konec hodnika in tam odprle neka vrata. »To je vaša soba,« je re-lcia. Vstopila sem. Pri priči so se odprla vrata na drugi steni sobe; odprlo jih je Adelko in zaklicala: »Voilà! Ma chambre k Pa je takoj umolknila, ker se je spomnila, da francoska ne znam, in ml je rekla po slovaško^ »Glej I Moja soba lot Najini sobi sta bili torej sosedni. Tega sem bila vesela in sem z bežnim pogledam najprej pogledala Adelklno sobo, potem pn svd|d. Obe sla bili zelo lepi. Adelkina je bila večja, z dragocenejšim pohištvom, bila po je tudi bogatele okrašena. Pa rrr je bilo tudi moja sobica všeč- V njej je bilo prijetno hladno, ker so bile preko okno spuščene lesene žaluzije, skozi katere je pronikalo sonce le skozi ozke špranje. Pa ¡e bilo kljub temu v sobi dovolj svetlo, da sem pustila žaluzije spuščene. Ko sva se preoblečeni vrnili v družbo, je bila malico že pripravljena. Pred malica sem se spoznala še s preostalimi prebivalci dvorca. Se pravi .e z gospodo. Razen domačih gospodov, se s stricem blagorodnim gospodom Gustavom Ostroluskim in njegovo ženo, tadn razen Adelkinih staršev ¡e bila tam še visoka starega gospa strogega pogleda, ki so ji vsi rekall tante Lora. Bila je to nekako sorodnica gospa Ostroluške, po vsem videzu nekako strašilo v gradu, kajti vsi so se do nje vedli zelo spoštljivo, Tante Lara sl ¡e nesla fornion k očem in me pogledala tako vprašujoče In strogo, da me |e vSO oblila rdečica, kakor bi ne imela čiste vesti. Ogledala sl me je od glave do peto — bagva, kaj je hotela na meni videli — potem pa spustila lornjon, ki |i je visel okoli vrotu na črni svuenl vrvici, in rekla kratko; *Schon g ut.* To je pomenilo »dobro« In meni je takoj od:eglo, ker sem se zavedalo, da sem prvi izpit dobro pre stala. Toda strahu, ki me je pri tem »-pregledovanju« store gospe ali gospodične prevzel, se nisem znebila ves Čas svojega bivanja v Podgradju. In kadarkoli me je potem stara dama ogovorila, vedno mi |e začelo srce divje biti in sem se počutila kakor majhna šolarka, ki ne zna naloge. Kg smo že sedeli zg mizo, se |e pojavil še en gos-t: Adelkin brat Gejza. Do F emiškego Podarad-ja je prišel z Dunaja, ker se z njim takrat v nedeljo pri nas v Žitnjanih nisem srečalo. Začudila sem se, da nima brade, Vsi možje so tedaj nosili brado — daljšo ali krajšo — In brada |e bila znak moškega dostojanstva. Ge|za Ostroluški je imel le krotke črne brke, ki jo se mu zelo .epo podali En za katere je poleg vsega lepa skrbel. Adelka mr je kmalu pojasnila, čemu njen brcat ne nosi brade. Je namreč član sva bo da mi šel nega mladinskega krožke v Pesti in obrita brode predstavlja vidni znak njihovega odpora proti vsemu zastore emu. Tudi Gejza si me je radovedno ogledal, pa ne vem, kakšen vtis sem nanj napravila, ker ni rekel niti tolika, kolikor tante Lora, in se je takoj spustil v razgovor z Adelka. Prvič v življenju sem sedela za mizo s tako visoko družbo in čudim se še danes, da mi ni podlo iz rak skodelica iz Izbranega porcelanu al da nisem prtiča po iia s tista dragoceno pijačo, kakršna |e bi a tedaj kavo. Po malici mi je Adelka razkazala vrt in park okoli gradu. Kakor bi se mi bila hotela oddolžiti zo po- zornost, ki sem ji |0 Izkazala, ko so bi i na obisku pri nas. Mi smo imeli doma pri šoli velik vrt, toda v primerjavi z vrtom Ostrolgških je bil to le vrtiček. Pri tem pa ¡e bil njihov vrt le del ograjenega in z drevjem posajenega prostora okoli gradu. Večji del ¡e obsegal velikanski park s sfoletn ¡mi hrasti in smrekami, višjimi od stolpa. Na jasah SO 5-e sredi zelene trove belila debla brez in temnele goste, v rdeče se prelivajoče krone sak ur. Kaj so to sokure, sem provtako izvedela od Adelke;ta so joponska češnjeva drevesa, ki jih gojijo zaradi prekrasnih cvetov, Razen scikur so rajla v peku še mnoga druga drevesa in rastline, iz tujih dežel, katerih imen si nisem zapomnila. Blagorodni gospod Ostroluški si jih je pred let oskrbel iz botaničnega vrta Erdbdyjev, Sredi dreves SO vodile skrbno spehane, s peskom posute poti, na katerih ni bilo niti bilke — tako skrbno SO jih vrtnarji vzdrževali. Mimo ograje ob parku je tekel potok Boščanka. Na zgornjem koncu, tam, kjer prihaja v park, je stal ob mostičku čoln. »Semkaj bova prihajali in se vozili s čolnom.,« je rekla Adelka. »Danes bi si umazali obleke.« Strinjala sem se z n|o, kajti obe sva bili ohlečeni v belo obfeko. St oprl sva v senčnino na drugem koncu parka, Od tu je bi lep razgled na okoliške vrhove In na biižnje razval ne gradu, k- |e po vsej verjetnosti Izhaja i še iz poganskih časov 5edli sva v senčnici na klop in začeli prvo ekcijo slovaščine. Kakšno lekcijo neki! Pogovarjali sva se o vsem, kor name je prišla no um, ul ko |e Adelko zagrešila napoka, sem jo popravi.a in |i pri tem po|asnila tudi k temu pripadajoči nauk iz slovnice. Že pri malici sem zapazila, da se gospodo pogovarja po nemško. Ce- je šla za spremembo, tedaj je nemščino vedno zamenjala madžarščino, Tudi lakuiu so da|al' ukaze v nemščini. Po slovaško so govorili le s služinčadjo. Meni se "e to stanje zdelo nekoliko čudna, ker nisem vedela, kako nej se ravnam. Sprejel' so me zo Adelkino učiteljico slovoščlne- Ali naj to pomeni, da se moram pogovarjali po slovaško le z Adelko? O tem sem vprašala Adelko, ko sva sami sedeli v senčnic'. Adelka mi je takole svetova a: »te vos kaj vprašajo, iedaj odgovorite v tistem jeziku, v katerem ste bili vprašani. Ko bi česa ne znali, povejte to po slovaško. Tudi noši, tudi stric in teta znata slovaško. In bolje kakor jaz. Nikar se tedaj ne bojte, sporazume I se boste z vsemi.« Takemu mešanemu načinu konverzaci.e sem se kmalu privadila, nisem se pa mogla privaditi gosposkemu načinu življenja. Doma sem delala vsa domača dela: mami sem pcmogala pri kuhanju, urejevanju, šivanju, pranju, delala sem na vrtu ni! pa pletla, V prostem čnsu, ki pn gn je bilo le malo, sem bralo.,. Ko sem ie drugi dan prebudila — tako kakor damo, okoli pete — |e bilo krasno sončno jutro. Ves grad je bil še zavit v tišino. Le iz kuhinje so prihajali zveneči udarci tolkuča ob medeninasti možnar. In res, kuharico je drobila kavo- Iz pa^ko je prihajalo v sobico skozi odprto okno ptičje pet|e, Za trenutek sem se zabavalo s tem, da sem po petju ugibala, kateri ptič po|e. in poskušala sem ugotoviti, kakšno ■udvisnoif je med petjem posameznih ptičev, Ali poje vsot le zase, oII pa se vzajemno sporazumevajo in dopdn|U|ejo? Razmišljala sem hudi o takih »zagonetkah«: ko ie že ptiči znajo izražati le j petjem,, ali pomeni potem to zanje petje, se pravi ha, kar mi razumemo pod to be-ierio, ali p o je zanje to le običajno sredstvo sporazumevanja? Skoraj uro sem zdržala tako nedelovna v postelji. Upala sem, da se bo tudi Adelka prebudilo in da bova obe skupaj vslali. Toda iz Adelkine sobe se je oglašalo le polglasno dihanje. Že se me je pola-ščoln jeza, ker sem morala gledati na okrasno marmornato uro, ki je bila vsak četrt z lagodnim lihim zvenenjem in vsaka uro zaigrala menuet in ker tudi ni bilo pri raki nobene knjige, da bi si lahko pregnala dolgčas z branjem, sem naposled vstolu, se umila >n nalihoma obleklo. Nase sem dala vsakda-nio obleko — saj je bi! delavnik, ponedel|ek — in šla po mehkih preprogah, položenih po hodnikih in po stopnicah, previdno dol, od koder so prihajali pridušeni glasovi in različni zvoki. Domnevala sem, da mora biti tam kuhinja. Nisem pogrešila, Točno sem zadelo. Debelo kuharica v belem predpasniku in / hela čepico na glavi mi je zaželelo »kisdihand« in me vprašala, kaj si Želim. Odgovorila sem ji, da nič, le da sem se že do sitega naspala In da dokler gospoda ne ysta-ne|o nimam kaj delati. Po sem ji prišla mulo pomagat v kuhin o. Kuharica ie J smehlia|em odkfomln mojo pomoč, da bodo oni z delom v kuhinji že sami opravil:, jaz pa, če že ne morem spati, naj se grem sprehajat v park, Pa se nisem dala nelahko odpraviti. Gnjavila sem jih tako dolgo, da so mi dali delo: z velikim nožem sem moralo nasekati s ¿oko sladkorja majhne koščke, da bi ga imeli za kavo pti zajtrku. »Toda pazite, da vam ne br kak košček priletel v oči!« me je opozarjala kuharica. Ko sem nasekala sladkorja, sem si prepasaFa bel predpasnik in sem začela lupiti krompir. Pri tem po sem se že razgovorila in ko sta kuharica ter služkinja videli, da nlmota pred seboj pogaspadene napuhnjenke, temveč da se obnašam tako, kakor bi bili obe meni enaki, sta ml obe odprli srce. Fošta;e smo sl prijatelj ice. Toko smo se pri delu zaklepetale, do .nismo opazi.e, kako čas hiti; nenadoma se odprejo vrata in no kuhinjskem pragu se prikaže blagorodno go-.spo Oitroluška, domača gospa, Ko me je zagledala pred sabo v kuhinjskem predpasniku s skledo olupljenega krompirja, se ji |e obraz stemni Fa se ¡e takoj premagala in me začela občudovali, da tako zgodaj vstajam. Kuharici ¡e nekaj naročila, mene pa je poklicala, naj bi sla v jedilnico, tam da me že čoka Ade-lka. Spraševala me je in ni mogla razumeti, kam sem se bila zgubila. Hudo mi je bilo, da sen pustila Ade'ko čakati in skleni a sem, da se v bodoče v kuhinji ne bom zadržalo več tako dolgo. K sreči se Ade'ka ni |ezila, Ko sem |i pripovedovala, s čim sem si krajšala jutranji dolgčas, se |i je zdelo to zelo smešno. Ko je Adelka po kosilu šla v svojo sobo vadit na klavir, me ¡e poklicala k sebi lente Loro. Nisem predvidevale^ kaj hoče od mene. Stara damo |e sedela v naslon|nču eb oknu S hrbtom proti svetlobi, morda zato, da bi me lepše videla v obraz. NI mi ponudila stola, zato sem morala stati, Spet si je nataknila fornjon in me začela opazovati. Oblečena je bila v črno prozmška obleko z izrednimi čipkastimi okraski prev tako črne barve. Kasneje sem izvedela, da obleke drugačne barve ni nlkdu' oblekla. Neprestano je hodila v črnini, kakor bi vedno žalovalo. Namesto ovratnika ¡c imela okoli vratu črno žametasto ovratnico. Vse ta je še povečevalo strogost njenega obraza. Dolgu ruvnu palica iz ebenovine, na katero se je pri hoji opiralo, je stola naslonjeno ob naslonjač na n'enl desni Tacite bora mi je polg osno, toda istočasno strogo rekla, da, celo naravnost očitci|oče, do je zvedela od svoje nečakinje — v mislih je lme’;i hišno gospodarico—o moj jutranji aferi. Prihodnjič napr6| VISOK NARAVNI PRIRASTEK V slovenskem tiske sem |)tid kratkim bral poročilo o mzpinvi, ki jo ¡e poslanka Anica Kuhar padalu no seji zbora narodov 26, februarja letos. Iz poročila povzemam od-slovek, ki je zanimiv, zalo ker govori o iHTrtrvncm prirastku v Sloveniji ¡ji Jugoslaviji. »Opozoriti želim na še en problem ■ SO besede slovenske poslinile e ki v dosedanjem gradivu ni dobil ustreznega prostoru in g-itrezne obravnave. Gre Zd vprašanje naravnega prirastka. Ta prira-ilck znaša pri nas (v Jugoslaviji op. pisca) po podatkih iz Jelo 1968 10,4 promile in ¡e na vrhu evropske iesluice. Toda podatek dobiva dimenzije za našo oceno, če ga pegi vdamo po posameznih področjih. Medtem ko ima AP Vojvodino najmanjši prirastek i,5 promile, ima Hrvalskd 5,3, Slovenija 6,9 in Srbija 9,1 promile naravnega prirastka. V SR Črni gori pa znaša ta prirastek T4 promile, v £iH 14,6, v Makedoniji 17,3 in V Kosovem in Metohiji 23 promile, torej 2,7-krat več, koi je jugoslovansko poprečjem ;t. j. 4,1-krat več kot je slovenski prirastek Dp. pisca! To. podatek povzemam blii ko- mentarjci. Torki za nas bi bila vendarle zanimivo vedeti tudi, kolikšen je naravni prirastek v slovenski skupnosti v zamejstvu, Bojim SC, do bi bila slika kar precej porozna-Marsikdo ¡e id govoril o juznoti-rolskem »paketu« V ivezi i našo manjšino. Toda zdi se mi, da MEiti-cj na Južnem Tirolskem rešujejo svoje manjšinske probleme predvsem t družinami, ki imajo pO pet, osem in deset Dtrok, m od te ni k a s O pri na5 ravno majhie družine z enim ali dvema otrokoma narodnostni problem številka ena. KONDOR JANKO JEŽ ZLATI JUBILEJ SLOVENSKE UNIVERZE Častni doktorat, Jci so go podelili ob ïlfllem jubileju il e ve nit e univerze in e tem njene teološke Fcikullclu tržaškemu loologu msgr, dr. Jakobu Ukmarju, ni samo priznanje kulturne mu in znanstvenemu delu našega ožjega sorojala, marveč priznanje vsemu kulturnemu in znanstvenemu prizadevanje slovenskih ljudi, ki v osrednji domovini, v zamejstvu in daleč po sV&IU tesno povezujejo slovenstvo- V enoten kulturni in znanslveni pcoslor. Raztreseni udje slovenskega občestva takšna priznanja potrebujejo, da lahko vztrajajo pri obrmttbi podedovanih višin slovenskega iiročila, ki se je ohranilo kljub ostremu trenju z močnejšimi in ne vedno prijazna razpoloženimi sosedi. To je v nagovoru na slavljencu nisgr. dr. Ukmarja piuviiiiü poudaril promoter, mari' borski pomožni škof in profesor bogoslovja dr. Vekoslav Grmič, ko je dejal, da je la podeljeni častni doktorat merodajen poleg njegovih zaslug na kulturnem ih znanstvenem področju Št ruilog, ki temelji na njegovi narodni zavednosti in n e ustrojen Os ti V borbi la pravice malega naroda, ki je bil vedno v nevarnost; za s voj obstanek, in v tej borbi za svoj obstanek je ogroženi slovenski narod V najtežjih trenutkih svoje zgodovine vedno zahteval kot svoj naj vitji smoter svoja, slovensko univerzo. Slovenski voditelji v preteklosti so se pravilno zavedali dejstva, da si prav i utrjevanjem kulturnega ¡n znanstvenega udejstvovanja ulj ra jo ponovno pot V svobodo, kjer si bo slovenski narod spet »svobodno volil kneze tn postaven. Zametke tega hotenja pa kulturnem in znanstvenem uvetjavljanju ugotovimo lahka na eni tirani V povezovanju dela najvidnejših kuHurnikov ir znanstvenikov, ki nam je dafo Akademija delavnih V tUlem abdabju, ko so dobili llaiijani v Rimu svoja Arkadijo, na drugi Strani pa V Že smotrne orguniiirqnnitt višjem Šolstvu, ki je imelo v jezuitskem kolegiju v Ljubljani, in še prav posebno V njegovi teološki in filozofski fakulteti, zametek moderna zamišljenega univerzitetnega študija na slovenskem ozemlju. Jezuilskl kolegij SO ustanovili I, 1595 tudi V Ljubljani z namenom, da bi lavrFi prodirajoče proles tanl-ska šolslvo na ozemlju, ki je bilo podrejeno katoliškim Habsburžanom. Notranji ustroj študija v jezuitskih kolegijih je bši urejen s slovito »Ratio atque inslitutio sludiorum Sfl-eintfltis Jhiis, ki jo je I. 1599 izdal gonorttl ruda Clemens Aqua vi va. »Ratio« ureja višji študij od prvega razreda gramatike do teologijo, ureja zunanje delovanje kolegijev, ima določbe e promocijah, a izpitih itd. Sila je tarej za Slovenijo in deloma tudi za Hrvutsku, kjer so bile šole ii kij učno v jezuitskih rokah, iakon.il okvir celokupnega šolstva. »Ratio« je razločevala nižje in višje jezuitske kolegije: »sçhplqç ¡nier ¡greš et altioresti, Višji kolegiji, kfl- kišna sta bila kolegija v Parizu in Osfordu, so izvajali učni načrt nižjih in višjih šol hkrati, torej načrt gimnazije In deloma iniveuc, kol ja danes pojmujemo. Študij na nižjih šolah je trajal šest let. Razredi so bili: dassis intimo ali elementaris, principio, gramatika, syntoncii, human ¡ta S ali postita in relhorica, V teti razredih SO učili prvenstveno razne jezike. Nato SO se študentje učili dve alt tri leta filozofije. Filozofski Študij je bil prvotna posvečen tako imenovanim »ssptejn arlibus«. Ta so: gramatiko, dialeklika-retoriko, orilmetika, geometrija, astronomija in muzika, ki so bili predmeti artistične fakultete, nekake predhodnice pravega višjega šolstva. A rt ¡slična p uku tlela je bila »cele m rum facullatum nima n n ter«, torej pripravnica zn študij teologije, prava in medicine. V filozofskih tečajih jezuitskih kolegijev so poučevali logika iti dialektiko, matarnntko, fizika, metafiziko, etiko in kazuistika, to je oni del moralne filozofije, ki se vkvarje z reševanjem najglobljih problemov ■■ase vesti, Na ljubljanskem kolegiju so ustanovili te slplico po stopnjah, ker SO pri tem jezuiti naleteli I. 1596 na resne Ovire sovražno razpoloženih deželnih stanov. Kolegij je bil popoln že I. 16-04. Leta 1623 naletimo že no profesorje kontrovorz in I. 1633 tudi na dva profesorja kazuistike poleg ostalih šestih profesorjev gramatične humanistični skupine. L, 1651 dobimo profesorja moralne teologije in I. 1655 profesorja logike ¡It dialektike. L, 1695 ločimo v Ljubljani že nižje in višje šolstvo. Tedanji zapiski namreč izrecna navajajo ntcho-loe h urno ni 0 rOsu in »scholcie superioresv, L. 1712 dobimo imena profesorjev cerkvenega prava, kazuistike, metafizike, logike in mo lem a ti k«. Nekolika kasneje nalelimo v ljubljanskih jezuitskih dokumentih no izraze, kot na pr. isaudiloros philosO-ptiiae«, »auditorES primi et secundi onnic in »auditores matbeseas«. Kolegij h tedaj preimenuj« v akademijo. Iz teh podatkov je dovolj jasno razvidno, da smo imeli v Ljubljani na kancu XVII. in v zočstku XVIII. stol el j a v jez nilske m kolegiju ludi filozofski in teološki študij, Eevsda v tedanjem pomenu besede in po tedanjem ustroju višjega šolstva. O višješolskem oziroma univerzitetnem značaju filozofskega in luološkugti študija na jezuitskem kolegiju v Ljubljani se je razvilo v zadnjih slo letih zanimivo polemika. fe J. Nečasek v delu vGeschlchte des Laibocher G/mnasimus«, objavljenem I. 1359, in A. Dimili v delu vGcschrchte Krains von der alte m Leit bis auf das Jahr 1313, objavljenem leia 13/6, sta ta un iveri ¡talni značaj dokazovala: in skušala utemeljili. Po njunih stopinjah je Stopal tudi dr. J. Polec v svojem temeljnem delu o tem vprašanju: Ljubljanska višje šolslvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, objavljenem oh desetletnici sedanje univeize, i. ¡. teta 192?. Polec namreč v ÍEm delu zatrjuje, da SO iffleie jezuitske visoke Šole značaj uni vene, her so imele pravico podeljevanja naslovov doktorje filozofije oziroma teologijo. V nobenem arhivu pa ni izsledil listine, ki bi to njegovo prepričanje tudi znanstveno dokazala. Prepričan je bil, da smo imeli za ljubljanske jezuitsko visoke šole posebno papeško bulo. Kor pa le bule ni nikjer izsledil, ju bil uverjen, da je zgorela ob usodnem požaru starega ljub-I¡nilskega semenišča leta 1711. Leta 1947 sem se tudi sam zanimat za to zadevo. Zgodovinar jezuitskega reda, Francoz peter La mal le, mi je pojasnil, da SO prišli pred leti k njemu z istim vprašanjem kot jaz tudi zastopniki olomuške univerze. Kar ja pojasnil glede Olomuca, velja po njegovem strokovnem mnenju tudi za Ljubljano, Olomuški in ljubljanski jezuitski kolegij sta Imelo pravico podeljevanja doktorskih naslovov. Te provice si nista pridobila s posebno »od hot« izdano papeško bulo, kot je sodil dr. J. Palec, ampak na osnovi splošne bule papežev Pija IV., Pija V. in Gregorija XIII. Na podlagi teh dveh bul je imel prefehl ljubljanskega jezuitskega kolegija pravico podeljevcinjci naslovov doktorja filozofije ali teologij« vsem a b sol vi ra n i m študentom kolegije, V knjižnici jezuitskega redu je paler Lamalle dal na razpolago ogromno delo belgijskega jezuita Karla Sommer vogla, ki je v svoji ! B i b I i Oth t-g uc do Id Compagnie de Jesus« napisal zgodovino svojega reda V večjem številu knjig velike go lekiikonskega formata razdeljenih v bibliografsko in zgodovinsko skupino. Pivo knjiga prvega dela »Bullarium el C0tnpendium Privilegiorunm ima na SttiUloh 34, 44 ¡n 76 bule papežev Pija IV., Pija V. in Gregorja XIII.. ki so Sankcionirale pravica jezuitskih kolegijev do podeljevanje doktorskih naslovov. TrElja knjiga prvega delo dude* generalis Gra-dus in Socielate« po navajo na strani ¿27 nekaj podatkov o ljubljanskem jezuilskem kolegiju. V seznamu krajevnih Imen (IV. knjiga I, delaj1 je Ljubljana ngvedena kot uLay bachv. Na strani 1530 L dela IV. knjige pa sem našel naslove raznih disertacij, profesorjev - promOtorfev in doktorjev ljubljanskega jezuitskega kolegija. Te svoje izsledke sum objavil v Po-sobnam izveitju državnega učiteljišča »A. M. Sloill-ŠEk« s slovenskim učnim jezikom V Trstu leto 1963. Dr. A. Palec poroča v že omenjenem dolu, da bran Univerzitetna knjižnice v Ljubljani razne razprave in disertacije slušateljev jezuitskega kolegija, čeprav mj ni bilo znana nobena ime prOmOVitoJiCO kolegija. Zavedam se, da smo glede ti-ga napravili korak dalj«, Preseneča po me, da dr. Pran Zwitter v uvodni študiji Višje šolstvo nn Slovenskem da leta 1916 v zborniku Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, ki ja izšel pred kratkim, jemlje te izsledke z veliko skepso na znanje in jih celo pobija, Čel da takšne leze niso bile nič neobičajnega 'L. Pri mojih izsledkih pa niu vzbuja pozornost dejstvo strci n 26), da g led e trinajst primerov tez trikrat omenjam kandidate, ki SO biti slušatelji drugega letnika filozofije. Dr. F, Zwitter pri tem namreč pozablja, da je imet ljubljanski jezuitski kol«' pij som« dva letniku filozofijo. Svoj čas fe zadeva brezplačnega podeljevanja doktorskih diplom V jezu-ilikib kolegijih povzročilo mnogo hrupa in neraz položen j« v posvetnih znanstvenih krogih, zlasti v Franciji, Danes pa lahko kritično presojamo to zadevo s čisto drugačnega zre Iliča, ziasli če up ošteva m o zgoraj omenjene papeške bule, ki sa dajale generalu jezuitskega reda oziramo po njem pooblaščenim prefektom jezuitskih kolegijev pravica; Tl padel je vanju doktorskih naslovov p ra fes or jem jezuitskih kolegijev, no da bi ti kdaj obiskovali kakšno univeno; zadostoval je namreč študij v jezuitskih kolegijih; 2) pravica zahtevati od vseh univerz, da podelijo doktorski naslov profesor j um jezuitskih kolegijev, ne do bi se ti morali podvreči vsem določbam o frekvenci, plačevanju taks itd.; 3| in končna še pravico brezplačnega podeljevanja- doktorskih naslovov vsem študentom jezuitskih kolegijev, ne da bi ti morali prej polagati kakršenkoli izpit na državnih univerzah. Pa mojem skromnem mnenju 11 i namreč vseeno, ali se lahko sklicujemo Itn 50 letno ali pa ne 375-letnci tradicijo višjega šolstva na Slovenskem, zlasti če upoštevamo, da je po razpustu jezuitskega reda leta 1773 vodstvo filozofske in leološko fakultete jezuitskega kolegija prevzelo posebna državna študijska komisija in da so morali od leta 1760 dalje študentje bogoslovne fakultete v Ljubljani hoditi študiral v Gradec. Leta 1735 so ukinili ludi ljubljansko filozofsko fakulteto zaradi svobodomiselnih nazorov, ki jih je prepovedoval njen profesor logike Andrej Novak. Odtlej se je začela -srdita borba vsega slovenskega narada za lastno univerzo. Francoska Ilirija je v letih 1609-1613 dala Slovencem popolna univerzo. Po ponovni nvitrijski zasedbi Ljubljane so to popolno univerza z vsemi fakultetami, kot SO jih imele francoske univerze, razpustili, ljubljuna je ohranila samo filozofski nepopolni študij ter medicinska in kirurško šolo, Matej Ravnikar je sprožil borba za s pop pl ni lev Filozofskega študija in ustanovitev pravne fakultete. Usi napori V tem smislu zlasti po letu 1343 pa sc bili zaman, ker te je dunajsko vlada vedno sklicevala na finančne težave za njihova uresničitev. Dosegli srno le nekaj pravnih predavani ki SO Imela neposredno zvezo S praktičnim življenjem, |, j, ¡1 javnega in Vaz e >lsk ¡¡go plava, pa tudi la predavanja so trajnici le eno leto. Borba Za slovensko univerzo je bila rešena šele letu 1918 z razsulom habsburške monarhije, ko je slovenski narod dosegel narodno s v obad a in politična sqmo-stofnqit. Lojze Španiji. Oprama fertige Stavka Vuftci JOSIP KRAVOS OBČUTENA VELIKA NOČ BREZ PRAZNOVANJA Oh začetku lela 1941. so me r mnogimi iz našegd mesta odgnali na otok Tremin San. Domino v intoma- cijo. Tam SO me vselili v večja Slaro zidano barakp. Ob mojem prihodu je bilo ta že natrpana z vseh vrst deportiranci različnih političnih mišljenji, narodnosti ir pok'i-cev, v starosti od sedemnajstih tal naprej. Vendar pa nas je bila d oh ra pa lav i-cn primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, Iz te barake so me malo pred Veliko nočjo premestiJi v gornji del otoka, kjer je bila novo policijsko zgradba .n kaka desetina hišic. Trem iz Zidane barake so dodelili sobo, prostorno kakih pet kvadrob n ih metrov, v eni izmed teh hišic. To sta bita poleg mene še Berto iz Radgone pri Gorici in neki Virgilio ii okolice Genove. Bilo je ta kmalu po razpadu Jugoslavije in v zočelku j.a Italijo nesrečne vojne prati Grčiji, kar je znatno poslabšalo redno oskrbovanje otoka, ki ¡e bil daleč v Ja- Ltijze SfHicah Krakhii bišo d ronske m morju. Redno smo lahko kupili samo f5Q gr. črnega kruha na dan. Navadno si dobil v otoški trgovinici le star bob -m še ta črviv, čebulo in včas.h še nekaj marmelade. Tako smo si morali za priboljšek nabirati travo ir divjo zelišča po otoku ter kuhano jesti brez zobek. V takem vzdušju smo vsak po svoje občutili Veliko nijč brez slehernega slavja. Zjutraj smo se po apelu vrnili vsi trije v sobico in žalostno posedli po pogradih, nemo s taneč predse. Tedaj se je ne na do mo dvignil Virgilio, stopil do kota in dvignil pritrjeno ruto. Z veselim 'znencidenjem se je pod njo pokazal oltarček s sveto podobico Odrešenika. Ta malo presenečenje nos je predramilo iz otopelosti, da smo pričeli živahno obujati spomine na doživete Velike noči, vsak v svojem kraju. Prvi je pričel Berta, rekoč: »Jaz sem bil obsojen od fašističnega posebnega sodišča na pet let, Po mnogih ječati Ifolije smo tedaj imeli vsaj boljše kotita, po tudi pakete smo dobivab za p mzni k e« Pa go je kmalu prekinil Vir-gdlo: »Kaj b; govorili o ječah. Povejmo si roje, kaj smo lepega doživeli na lake praznike.« In Berto ¡e vedrile nadaljeval: “Soj res, Mislim, da ¡e bilo majo na]lepša Velika noč, ko sem nekaj dni pred njo odsedel svojo krivično kazen in se vrnil domov v Podgoro, ki se mi je po tolikih letih feče zdelo svEltajša. palna ljubečih obrazov, žarečih od prazničnega razpoloženja. In, ko sem bil pa maši v gostilni sredi domačin pevcev, mi |e izrekel toplo dobrodošlico kat junaku ZO svobodo SCI ni župnik Stanko Stanič.« Pri tem mu je pobožni Virgilio vpode! v besedo, ihteč: »Si, da noi, per Pntguci, per re-surrizione del nostro. ..a je hlipajoč obnemel, prevzet od spominov ter si ta brisal debele solze. Videl sem, da je vrsto na meni ¡n pričel sem kot v sanjah posegati v svojo zgodnjo mladost. Pri pove dal sem, koko je bita prelepo, ko smo v družini po vstajenju pričakovali mater, do [c prineslo od žegnanja jedi in jih postov! jata na mizo ob prisotnosti očeta, ki je sedel na ¿□sinem mestu, mi smo pa spoštljivo čakali, da je pričel moliti Oče naš in smo mu glasno odgovarjati. Sele ko smo použili rezinica hrena v spomin na Kristusovo trpljenje, smo se pričeli gostiti z velikonočnimi dobrotami: e pršutom, maslenim kruhom, polico, p"rlii in pomarančami. Smo po slednje raj e shranili, da smo Se patom šli sekanje Z novčiči V pomaranče in peča n j e pirhov, kar je bilo višek velikonočne zabave. Polern sem jim pravil, kako sem doroščal in se ¡e teni zabavam pridružilo še cerkveno perje, ki ga kol pevec tako ljubim. Pa Eto Ee ob tem maja sojetnika razveselila in me zaprosilo, naj zapojem kako vehkonočno pesem. Pa sem jima rad uslregel, ker sem čuti potrebo, do dam duskci svojim prijetnim občutkom. In zapil Sem sebi ih lipmci v utillO Z glasom, polnim hadrečega upanja: »Jezus, premogova vec groba.a REV prorači;ni in prtletkI OBČINE TRST Zdravje In blaginja! To voščilo slišimo iz dneva v dan, a šcil n nas n ti1 h d v n h bistvenih živi jim jsl: ih potrebah pouči, zal ni«Lii ali niči slehernik pa seveda ut more na moriifinsko ulj ekonomsko fakulteto. Vsako k le berem o o proračunih občin, pokrajin, dežel in države, a koliko davkoplačevalcev Je zmož nth n lem izreči si rok o v n o oceno ali vsaj v razlagah strank ločiti stvarnost cul demagogije? KRAJEVNE FINANCE Servisi ali storitve občinske uprave so kot učijo ekonomisti — odvisni zlasti I)d naslednjih či-niteljev! t. od želja prebivalstva, ki te izraža preko izvoljenih pred stavni kov; 3, od go.spudarskih sredstev. S katerimi Občina razpolaga za kriti c stroškov za storit v ti ta sredstvu 90 (I (Ivi 50 a tudi a d guspudarsk e pa Stanja prebivati L V Ai 11. uri podpore države, ki lahko vsili razne StoriLvC Lor mora nato nuditi potrebna sredstva. Pivi kriterij je političen ter je alemoljen, kadar so za Lih resni socialni razlogi. Vedno Je odprta nevarnost- da zgolj političen kriterij zdrsne v bolj ali manj priložnostno demagogijo. Drugi kriterij je gospodarski. ž.a pobijanje skušnjav megalomanije v i at nem sektorju Se je (1'Cba zavedati temeljnega dejstva, da so storitve in investicije javnih ustanov, všteval občine, dopolni lo im spodbujanje zasebnih investicij in storitev pu potre b,lh narodne skupnosti; nikakor ni in ne sme biti njihov cilj uničevanje zasebne pobude ter večanje davčnega pritiska Z» kritje kroničnih proračunskih primanjkljajev. Avtor začetnega osnutka prve italijansko pade tke prof, Saraconfl |e svo|ča.s na Levantskem velesejmu v Bariju opozoril »Ce bi smulrali javne investicije na proizvajalnem področju Z.a alternativo L o ne z« dopolnilo zase h n ih ir vos Lici j, bi nakazali katastru Talno linijo gospodarske politike za itaLijunski Jug.* Ekonomski zakoni so tudi v javnem sektorju obvezni zlasti za tabu imenovanj avtonomna podjetja, na primer za tržaški Auegat. Občine morejo v proizvodnji javnih .Storitev iskati najugoditejšo pl'OiEVU-¡alno kombinacijo enako kul zasebna podjetju, da čimbolj znižajo breme, katero je treba porazdeliti med davkoplačevalce. Pogled čez mejo nam pokaže, tla se v Jugoslaviji po lij et |a ki so v ruk ali JülavsKlIl kolektivov prav nič ne pomišljajo na primer odpraviti nerentabilne proge. » Dohodki — opozarja Dc Viti da M BTC d po- stavljajo meje izdatkom in ne ohratno. Sklep za proizvodnjo javnih storitev vedno predpostavlja obstoj kritja za zadevne finančne potrebe,- Ce ljudje govorijo »openski tramvaj je bil aktiven, dokler je bil v zasebnih ruk«h. a je postal po prc huda v občinsko upravo pasiven,- ne gre samo za spni o deficitu, marveč za velikih huij milici stvar, to je za nezaupanje prebivalstva do javnih podjetij in S tem posredno do same občinske uprave. Hešiluv omenjene problematike Še sicer težka, toda zaradi tepn nič manj nujna. Občinsko uprave morajo še pred proštllo za držav n o po moč Čimbolj Izkoristiti tako imenovane notranja rezurvu, kalurč Brescmni Turroni povzema v naslednjih načelih, preprečiti potrato materiala, znanstveno umno organi 7Ïrati delo, nadzorovati Storilnost uriuJov. preračunati z računovodskimi in stat ¡stičnimi metodami strn-Ške servisov. Mislim, -da bi tudi tržaška o hči n tka uprava laJiku še mai-sikaj prihranil« š premestitvijo osebja po pn-(rebi Iz enega sektorja v drugega ihndist a poklicno p ra k vali fl k aoi jo) Lor š šisllijtlilličniin bojem proti birokraciji Ir proti pofrati materiala [ra primer pri Aregatul. točni d-uigoročui načrti preprečijo izda janj-C ukazov in proti ukaz n v, ki so «dni izmeti vzro- LOJZE SPACAL To Stavil feti smü ofcžhSlii Z reprodukcijami ¡jraf\h iilt. slikar;;i Lvjzçia- -îpacraiii. Želuli tri.. rin hi bot) ipfJïrajir čudovita deia fe£mi HmefniiHt, fei živ j meri nem* in. je sruia v sv-eia umefnaiii kot rMifcoteaterl sli knr. I-Djze Spacal: kftrsîo hov potrat, dede tega j« pozitivno dejstvo ravno gospodarska pr L le L k a lati V - IS7L, Za političnim in gospodarskim kriterijem re treba vzeti v pretres pUsčgE- državO. Zaskrbljenost vzbujalo številke objavljene o tržaških financah, kot so na primer prelivi deni i/d at k L gospodarske petletke 1M7 - 1071 v znesku 15.322,2 milijona ili' ali primanjkljaj občinskega preračuna IHTO V znesku 5.303 milijonov ali davčni pritisk v Trstu, ki le že dosegel £B,307 lir na prebivalca ali tlvii krat toliko, kot znaša vsedržavno povprečje. Vendar mora slehernik prevzeli Svoj delež ud go vornnsti ali konkretno država za zadolženost krajevnih teritorialnih ustanov (občine, pokrajine), ki je lani dosegla ’‘fallmentarnc vsote- 3.5UD milijard lir. Za ozdravljenje krajevnih financ še ne zadošča žabam štev. 904 z dne 12. decembra 19B9, ki vseh uje kreditne olajšave za občine in pokrajine; posojila bodo namreč dalje služila ZA kritje proračunskih primanjkljajev namesto za investicije. Upajmo, da hu DOHODKI, llom ne voj upravni presežek ob koncu leta 1BB9 l. dohodki od davki iv II. dohodki od soudeležbo pri državnih dan.kih m, izvpndavčni dohodki državni prispevek Skupaj Tekoči izdatki Razlika (navzgor) IV. dohodki od prodaje in amurlizacije imetja, ud prenosov kapilalov in od vrnitve posojil V. dohodki od nalemn posojil, od tega 4, IM. 221 JOGO lir za kritje primanjkljaja Skupaj VI. posebno računovodstvo (protivstavi) Skupaj dohodki IZDATKI. I. 'Tekoči izdatki / obvezni izdatki polj ubnl Izdatki Skupaj II. Investicije HI. Izdatki za vrnitev posojil Skupaj IV, posebno računovodstvo (protivstavi I Skupaj izdatki Po pravilih dvojnega knjiguvedsIvu mOni bili bi-Lanen v prospektu uravnovešena (izdatki = riohnd-kil ter zaradi tega formalizma prenesemo primanjkljaj na stran Prihodkov. Efektivne občinske dohodke tako rekoč v celoti porabijo /.a uslužbenca, katerih je bilo npr. Jela ]h(5h 3.2G4. Tako so leta 1962 pol rušili za uslužbence 91.1 odst- efektivnih občinskih dohodkov, leta 1963 93,4 eds*,, leta 19G1 106,2 odst.. Lela 1363 95.0 Odit. irt. leta 196(3 91,e odst. Ip zadnja [fitu se položaj ni spremenit. Tekoči izdatki služijo za poslovanja irt vzdrževu uje, a investicije za povečanje javnega imetja. Primanjkljaj v proračunu tržaške občioe za lato 1970 znaša 5.593.021.900 lir ll.UH.TlU.rjtiO več kot leta TB09) ter ga bo občinska uprava — kol je razvidno iz splošnega prospeta krila predvsem s posojili [4-llMr221 -9011 lir) in delno z državnim prispievkom (1.468.600.000 liri. Ut v i l n J ■zakonik (člen 24241 predpisuje, da morajo biti bilance ne s urno verodostojne, ampuli tudi ¡.VifKi; prepovedana ¡c izravnava postavk, ker bi vodita v /¿ikrinkavunje gospodarskega položaja podjetja, Kako daleč smo od toga predpisa, posredno dokazuje že dejstvo, dri so ustanovili posebno kolajno, katero podelijo podjetju z najbolj jasno bilance. Zgled hi morale dajali /.lasti j ¿iv or ustanove. Slednje pa običajno grešijo že 5 tem, da SO njihove bilance z gel j fin Linču e, ne pa ekonomske: Finančne morda prinesla ozdravljenji’ splošna davčna rei'ur ma, ki je predvidena za leta 1972. Glede davčnih ulai katerih zmanjšanje bi povečalo j ovne dohodke — pa sem mnenja, da jo po-Lrebno delo na dveh frontah! izobraževanje financ ar S kih kadrov, ki naj odkrivajo utajevalce, ter vzgoja ali m-uralizucija prebivalstvu, da se bo zavedalo, kake je goljufanje skupnosti v zadnjih posledicah (pb-I ju Tanj p samega sebe. BILANCA Sedanji knjigovodski prospekt bilance države ler krajevni h teritorialnih ustanov (občine, pokrajine, dežele] temelji na Curtijevem zakonu lz leta (Ulij. 9« teni zakonu zdaj tudi finančno ¡Eto sovpada s sončnim IuUhil. Klasifikacija dohodkov in izdatkov tržaške občine za leto 1970 je po splošnem prospektu naslednja: B4fl.MO.OOa 7.921,351.MO 1.313.987.000 2.043.192.000 1_4B8.B0Q.0M 13,507,630.000 13hS67.630.090 17.557.(586.009 3.990.253.000 3 A6.732.090 S.070.921.MO Zl.445.2B3.W0 tl.734.000.000 39,170,230,flOU 17.309,422. D00 186,164.000 17,557 Ulili, 1)09 17.557,633,M0 2,034.050.000 953,347.000 21.445.26 i.OCO 11.734.000.000 30.179 £33.000 bilance so tako rekoč le do-ig seznam i/dalkov. Id bolj muli» po-vo, Nasprotno pa ekonomska bilanca vsebuje med drugim amortizacijo naprav In opreme, kar jasneje p rud uči d nunsko gospodarsko S ta n le podjetja. Za tržaški A c ega t so že lani trdili, da ima dnlgnve v znesku 10.690.009 000 lin ta vsota Se uLuji rtu bajt potrojiti S preureditvijo plač j n socialnega zavarovanja ter z nakupom moderne opreme, Ekonomska bilanca hi morala pojasniti, koliko jo i*l-pi so n a sedanja oprem ti. kakšna je ocena materiala v skladiščih, kako Je s tako Imenovanimi not cunji mi rezervami (birokracij a, ihI p.sd.k i, po t rala l. Nadalje mora ekonomska bilanca predeči tl enotni strošek za enoto proizvodnje. Ne zadošča na primer splošna trditev, da se z mehanizacijo, ki stane stotine milijonov, prihrani na času in osebju. Preračunati fe treba na krajši in daljši roli renta bi) n ost enega in drugega sistema in nato s kontrolo preprečili, da občinsko osebju ne bo ostalo enukn Številno ob ogromnem povečanju izdatkov za mehanizacijo. Tržaška občinska uprava Je lani obljubila, da se bo Število uslužbencev v A letih zaradi mehanizacije zmanjšalo za 2GA. dejanska pa proračun za leto 1906 1 obračun a še nill vsebuje 299 milijonov lir ža povečanje izdatkov za osebje Mii Um. da nimamo vsi — od davkoplačevalcev do občinske uprave - iskati izhod iz sedanjega koč- Ijivega. položaja, liti' okrog! 30 [D j| ¡jard lir dulgeï (pi'lmanlklíaji o bdite in Acegata ter pngcliia -¿a priimku) vedi un daljši rok v ’■bunkrut« zaradi težkega odplačevanja anuiUit Ipus-ajenl kapital 1 ti obre stil. PreUStroj i te v upravne službe 200 Urbanistika 577 Vozil os L cest 3,800.4 Kanalizacija 2 J 02 Razsvetljava 753,7 Javno zelenje 1.042,0 Kultura 101,2 Sole 3,263 Ljudska stanovati la 0JO Športne naprave 270,3 Mestni upravni centri 100 Prehranska služba in mestni redarji ISO Pokopališča, 1.373,7 Pogrebni prevozi 65 Kopališča 60 Kmetijstvo 205 fckonnmjja 13 Openski tramvaj IDO Skupaj 14.331,1! Mestna snaga 800,4 Skupaj 15,322,3 Iporas-C /a 62Jj,4 v primeri z verjfljiirijtil l«La 1069) Tržaška tibrinšku uprava je v uvodu k petletki pošteno priznala, da njena gospodarska petletka 1067- 1071 ni plan za celotno mestno JfOSpodarstVO-a m pa k samo načrt za njeno delo vanje. Vendar ob Čina Želi S svoji™ načrtom igrati vazno vlogo pri gušpod&r&kejti in socialnem razvoju mesta. Bolj kul za pravi načrt dodaja občinska uprava — gre za osnutek načrta, ki pa je primemo premišljen za dušEgu temeljnih ciljev pri vgradnji mesta- po preciznih linijah gnspndar.skega in socialnega razvoja ter zev prilagoditev občinskih Sto rilo v novim potrebami skupnosti. Kljub temu ostaja občinski načrt izven tipičnega modela strogega guspuElnrske ga programiranja; seveda to pri /.n n nje občiaske uprave še ne pomeni odprave številnih hib. katere takšen načrt vsebuje. Gospodarsko programirani c ima zlasti dva cilja: povečanje zaposlitve in porast narodnega dohodka n a prebivalca; li dve vpraČEJUiji šla Hlod seboj povezani, ker porast narodi n e ga dohodka omogoči večje investicij s ¡p e lem hitrejše ustvarjanje novih delovnih mest. Prvo poglavje zakona štev mus z dno 27. julila 1SI67 pravi, dn je mtigočp povzeti cilje programiranja v premagan ju icktorsliili, ozemeljskih in socialnih neravnovesij, ki no še vodno značilna za Italijanski guspitdEunhi razvoj, in sicer S pomočjo politike, ki stalno teži h polni zaposlitvi ter k višji in holj člo večflngki valorizaciji delovnih šil, kar je sialnu ob vernost programiranja. Drugo poglavja zakona dodaja, da hoče sosuodar-.sko programiranji razvoj narodnega dohodku po Stopnji, ki bd omogočila polno zaposlitev všbH delovnih sil, to je razvoj po letnem povprečju 5r". Nadalje programiranje teži k pn.spešenju razvojnega ritma kmetijski proizvodnje, taku da bo v širši meri zadovoljila naraščal oče notranja povpraševanje in porast izvoza; kosmata proizvodnja v kmetijstvu se mora povečati povprečno na leto za 2,(j do 2,9"-n. Po drugi strani je treba zmanjšati razliko mrd dohodki v kmetijstvu in izven kmetijstva iii sicer s povečanjem proizvaja! n osti ter s skrčenjem pudzApusIono sli v kmetijstvu. GOSPODARSKO PR OČKA MI RA N. ! P. Proračun IHTO spada v okvir občinske petletke 1E4ST-1 f>71. Splošni prospekt petletke je po ■'Verifikaciji., sredinsko levičarskih strank v letošnjem januarju naslednji; PETLETKA IMILUON1 LIR) 1057 1963 1869 11)70 1B71 — — 00 60 80 77 BOO 150 50 100 3JU 1.001,1 1.140.6 39E.3 557,2 577 509 915 1 KI 166 192 — 02.5 440.5 25 05.6 225 13 HO OÍJ0 — 22,2 41 03 510 463,0 641,1 417 320 135 — 150 225 — 67.3 130 t4,5 50.5 , 29 20 30 30 — 40 75 75 — 433,7 699 50 — — — S 80 — — ■ — HO — — — 45 00 150 — — — 13 _ — — 50 50 &26G.3 3.490.5 3.305,4 2.800 2, LOO,7 15 221 395 216,7 142,7 2,231,3 3.720.5 4.290,4 2.010.7 2.243.4 Vprašanje zaposlitve iu narodnega dohodku je bo leta točka tržaškega gospodarstvo. Letu Jfltt”. ob začetku tržaške petle-iJie. SC |e narodni dohodek povprečno V Italiji povečal za fi,3i)-ü in V Trstu samo za 4.9‘'-L.. V letih 1961 - 18-67 se |e narodni dohodek povprečno v vsej Italiji dvignil za 21)0,5it, a V tržaški pokrajini — ki je bila na zadnjem mestu v dl-žavi — samo za loU.lš-li. Zaposlitev v Trstu je v telili 1005 1969 padla za okrog 10.000 ljudi, Konec leta 1086 je bilo zaposlenih 87.7G7 oseb, leta iwfiî hë.434, leta 1853 #7.502 in latu lihSD 0fi.3 BO. Pri zaposlitvi, ki je podla zlasti v industriji zaradi zaprtja ladjedelnice sv. M&rka, smo Slovenci še bulj prizadeti kot Italijani, Iz ljudskega Štetja osrednjega s1 ntialič n ega urada IHTAT leta iBGi je ïi\7 vidno, da je bjln Sl% slovenskega aktivnega prebi val siva zaposlenega v Industriji proti 33lki italijanskega «k tlimega prebivalstva. Fn dragi strani sc le dvignilo š Le vi Id zaposlenih V javni opravi, kjer je po omenjenem ljudskem štetju IjV': italijanskega aktivnega prebivalstva in samo e«j sljpvenskegflL Po odločitvi VI edminis trškega ud bora za, gospe (larskE) programirani e CIPE O Sv, Marku se nadaljuje zaradi naraščanja mednarodne trgovine -boom-v svetovnimi ladjedelništvu, Konec lanskega leta so ladjedelnice izročile ladjarskim družbam 1 nu4 novih Indij za več kot 29,7 milijona ion, kar je nov rekord v zgodovini lindjndt-] rušiva Maraiču število ladij s turbinami (v letih I9Ü7-1969 od 3,07 ra 16,13 milijona tonI■ medtem ko pada številu ladij X Dleslcvillll motorji (v letih 1057 1859 Od 19-»9 na 16,59 milijona tori, kakršne bo izdelovala tovarna -Grandi MutEJ- ri . v Bolj um u, Velja tudi spomniti, da jr švedska ladjarska skupina i-JebsEEi« ti: dnj naročila pri ladjedelnici v Pulju dve orjaški tovorni ladji po 283.000 ton vrste aure-ui] carriers 1 (za prevoz mg lil surovega petru-lejal. Končali JU bodo v latih 1972-1973. 'tržaška u hči (iška uprava sicer ni odgovorna zel odločitve rimskih nb Lasti, vend Lil' j n sestavljena iz vsedržavnih .strank, ki morejo in morajo v parlamentu in vladi posredovati V kurist tržaškega gospodarstva. Razmah gospodarstva bo prinesel eibrini v!ff:jp dohodke /.Ei izvajanje petletke: zgolj zadolževanje kol CCČ&no — vod L v pol mn. i’ri gospodarskem programiranju jc bistvemn Luko imenovano .izučit) pri uri e (de: prednost morajo ime ti objektivno najnujnejše potrebe, ki morajo previti-duli mid politično de m sign gi jo, katera je nevarna zlasti v v o Lil tuli obdobjih. Za -javno Bdenje ■, ki je sicer koristno, a je neproduktivno, občinska petletka predvideva kar 1.042,G milijonu lir, u za kmetijstvo - ki je itak te dovolj prizadeto, med drugim zaradi rtizl tišč e v itn j a. — pa šumi! SftJi milijonov lir. Trst potrebuje velike količine proizvodov 'žlahtnili kultur- in poleg tega bi razvoj modernega kmetijstva ustvaril nova delovna mesta z enakimi d oh oditi kot Izven kmetijstva, v skiudu s, priporočili državflegU in dpželnegu gospodarskega programi ran la. ZAKLJUČEK Slovenci moramo za svoj obstoj poleg splošnih zahtev vsega tržaškega prebivalstva vedno poslavljati se specifično svoje, ki .so /lasti L ustanavljanje slovenskih sol, na primer industrijske strokovne šote v Trstu, ker su šote najboljši jez proti asimilaciji in ram a rodovitni m a, ustavitev ruzhiičevunja slovenske žemlje, ker razlaSčevanle ustvarja brezposelne ter hrez gospo [tare k e neodvisnosti ni politične svubodC: 3. sprejem Slovencev sorazmerno S številom prebivaj siv a v javne službo, it katerih nas je Z- veik Lstci;-no diskriminacijo Izključil fašizem, da homo tudi v oblastvenih organih s-oudiočali o svoji usodi, BRUNA PERTOT Drugi blagor Kot s!rgon plašč je iiomcj z riti j življenje, bral, kor nese me spomin nazaj, J4Z vidim bedo in trpljenje, sovraštvo marja in Iv-ojs kletev in v s iv a m roicnvencu Ut med nama ni bilo besede. Zato nocoj ne godrnjaj. Poslušaj. Kot idej, menda še hi bučalo, kot da sc- večnost V Streho nam zaganja, še breg HO dvoje bo razklalo, da V dušo reže in mrazi Zato v-a j zdaj ne godrnjaj, nocoj ¡ne čutiš?| nisva sama in meni je, kol da je kdo, rte vem, morda sam Križani med nama. Gospod sedal je ob ognju in poslušat In ob svitu odprl je ust« in spregovorili v Na joči, ubogi, mali bral, odšla bo z aiahOr Hlini je krotka kakor trava in samo take imam rad.« Lojze Spacal-. Pred krüiko hiio Po Koroškem* po Kranjskem (Sodelujejo naši braviri - aamnuki) Dnues nu/prej priobčujemo konec sporrrinsfecpci zapiska Micke Debelja k&ve ¿rt njeno iiiiio it letoinje^/u ¡poletja Kot že rečeno, je. delno ohro mela, pisali Diora z tevrco. vendor je kljub osemdesetim Utam irt 34 vnukom ke čila in dobre volje, Iz njenega piso-pi/n lahfcu občudujemo kremenitost slovenskih kmečkih mater Posebno opozarjamo na prelepo morlro&t, ki ja sArita v njenih zadnjih Stavkih. MICKA DEBELJAK MED VOJSKO NA PODMLAKI (Nadaljevanje in konec) Poglejmo še malo nazaj V listo jesen, ko smo brli sami, ker je oče Matevž julijo odšel v vojsko, Silo [e čakalo mlalve, ajda, oves-, pšenica, pa je mati rekla ifKoj boš drugače, kar oča pOjdi naproiit, d S bo p asi a I fantinovce sem, pa ho,d Te pobe je oča drugače sam potreboval, domače fante je bila vzelo vojska. Prišli sa. Mlatili Emo na mlatilnico. Gepelj SO vlekli voli, poganjal ga je pastir, snope je pcjklndaia dekla, noter sem jih pa porivala ¡oz. Fantje so od mlatilnice spravljali slamo Fn zrnje, eden je pa no kupu slama tlačil. Pa smo tako tnlalili, da je bila kaj, takti dolgo smo vztrajali, da je bito vse omlačana in je še oslalo časa, da smo- pokosili praprot. Zahvalilo se m se očetu. Sveloviil je, naj si raje poiščem novo deklo. Ob tistem času je bila navado, da, če niso posla vprašali lak rol, ko j# Sel v gostje, naj še pride, ga niso imeli več name no prositi. Jaz sem takoj a- božiču, k a JtO šli dekleti domu v gostje, vprašalo, če za naprej ostane-la pri naS. Obljubili Sta. To sla bili dekla Kaira in Meče, prejšnja peslrna. Pa za takšno kmetijo je bilo io res premalo. Zaklon carica mi je pravila, da se lam v Mlaki lahko dekla dobi. Jaz kar gnem, dve uri sem hodila do tja, Ko pridem v vos, kar pr, hiši vprašam, kje bi imeli kakD dekle, da bi b 'a voljna iti h kmetu za dekla in do bi znala prijeti tudi za hlapčevska dela. »Ravno pri nas imamo tako, šu raje dela moška dela ill ni Še obljubila nikamor« Imela sem res srečo. ZgOvorili Smo se za plačilo in za dan. »Ali boš znala tja?« »Upom, no Jernejem brdu sem že bila na božji poti.« Tako smo bih zgovo-rjeni. En goldinar are sem ji dalo, se poslovila in odšla. Točno čez štirinajst dni pa pride že zjutraj ob šestih, Jaz sem ravno pripravljala kosilo, da go ponesem v dolino, v Pes tole, ker so šli že zgo daj dol kosit: dekli in Tone. Za Toneta smo klicali domačega otroka, ker je bil Tone njegov stric in je služil vojaški rok, ko je je pričela vojska. Padel je na boji- šču. To je bil dečko! Mati gn ni mogla Z j 0 koti. nojmloj-či iin ¡e bil. Tako ¡e bil tudi moj na j starejši Tone. Navi dekli je bilo ime Johana, stara je bila osemnajst let. Zdela se je starejša. Eila je močna, rjava, bolj možate vrsle, všeč mi je bila. Tokoj je rekla: »Zdaj bom nesla jaz kosilo-l* »A tako boš pridno?* Pripravila sem košara, da odnese kosilo. »Kje imate pa kejšna kosa lama?« je rekla po poljansko. »TonČEk naj ti ja da, goto-vo bo Že utrujen. Sinoči me je prosil, dg noj ga zgodaj pokličem, da bo šal Z deklama. Tako rad kosi.* Po postavi je bii močan, čeprav šele deset let star, res malo premlad za ko-soa - in z Joliano sva šli. Zdaj smo bili štirje kasti, pa nam je kar šEo. Res, mučno ¡e bilo, koder smo kosili v grapi, ker še nismo imeli ule, komor bi spravljali mrvo. Vsa ju bilo treba zvoziti z voli domov, kar je bila V vročini pravd muka zo živino in ljudi, ker iz Pestol do nas ¡e- velika strmina. Take skrb i sem imela i gospodarstvom; večkrat sem noč p reč ul a. Prej sem ie ubogalo, zdaj pa naenkrat vse voditi. In še ID, da SO oblasti segale po vsem, kot da mi Jami nič ne potrebujemo, Stikal so pa žitnici, idevu, svinjakih, taka da sma bili primorani žito skrivati, drugače bč -otroci stradali. A če je še tako hudo, mine pu vse, Dekle sem imelo dobre. Kaira je molzla, Johana je vardrjala živino, Meče je po hiši pospravilo in to in ona, ker je b'!a bolj priročna. Sšile SO- res -dobre punce, vse od kraja SO rade delale, nobenega moškega miem plačala skoz. vjo leta. Koko orodje je popravila Johan-ca, knse klepal sma pa vsako soma. Maje dekle se nrJa nikoli prepirale ali ruvale. Le Johana je pri kakem delu, če ji je nagajalo, hudičnlc in krementimla, — ludi sto jih je poklicala, ko ¡e vklepala voh- Človek lažje potrpi, ko vidi, da n-i drugače. Mož mi je redko pisal, ker ni bila dovOp|eno, To mi ¡a povedal, da ni na fronti, dg je bolj v zaledju iti do voz Iren. Prosil me ¡e, noj se grem z otroki slikal in mu poSljem sTiko, in koto mu je dolgčas, tako rad hi videl atrnke. To sem mu rado ustregla. Tislo zimo po lem je bilo grozno mraz. Moi mi je pisal iz bolnišnice, da je hudo nzeb.ien, da mu hado prsii odpadli. Ležal je že ves mesec v Celovcu v vojaški bolnišnici, Prosil je, ncj ga pridem obiskat in pripeljem s seboj tudi oba fantka. Odločila sem sc, da grem, s seboj sem vzela Taneia. Tako je bil vesel, da greva k afeku. Sli smo zn stavbo gar na n e ki griček, kjer je sijalo sonce, In se dve uri o vsem prav lepo pogovorili m mož je rekel, naj kmalu ¿Ogel prideva, Meni Se je bilo težko odtrgati Dd doma in kmalu mi je skoraj jezno pisal. Če sem bolna, da me ni tako dolgo k njemu. Mislil je nase in pozobil je, kakšno vojsko imam jaz doma. Pa sem le sla in vzela Francko s seboj, Toko je bil vese? očka Matevž in se čudil, kako da je sinko že zrasel. Tisti čas so male posestnice prosile za podporo in tudi kakšna kmehea z gruntom jo je dobila. Jaz nisem prosilo, misleč, soj bo kmalu minilo vojska, kot so v začetku rekli. Pa ¡e ni hotelo biti konec, denarja ?a mi je pričelo manjkati. Naprosila sem Tomažka v Jovorjah, da je šel z menO| v Kranj, la mož je bil Solan, tnal je nemško. No glavarstvu SO sedeli nemškutarji in ta mož je mal dobre govoriti. Ko bi šla soma, bi ne dosegla nič, fgko so mi pa zap:sali srednjo podporo, jidoj mi je bito lažje. Prej sem bila včasih tako y zadregi, na posodo me je bilo sram prositi, žep pa prozen. Hujšega ne more biti za .gospodarja, kakor če manjka denarja. Kar si bodi bi krvava polrebovala, pa sem se morala odreči. Postarani maždki, ki SO doma ostali, so biti nekateri zelo uslužni, da ab nedeljah gredo kosit brezplačno. Dotlej je bilo rečeno, da travnik v grapi potrebuje pet koscev, da ga poderejo v enem dnevu. Seve- da So opal dne nekoliko paspali, tobak prižigali ali mo zevali, za grmom pa steklenka ta krotkega, če bi katerega kaj žcjaJo. Pa sla prišla Jejlarjev oče in hlapec s pastirjem neko popoldne in sq podrli travnik do večera, laka sa bili pridni. 2?. oktobra 1910 |e minila vojsko, Avstrijo so zaigrali. Vojsko je minila nepričakovano, kot se je pričela. Cez nekaj dni govorjenja, da je konec, je prišel naš ata domov, prazen in sam. Zvedeli smo že prej, do bndo tisti pri trenih smEli oditi s konji in vsa opremo, ki bo njih lastnina. Vprašala sem svojega moža, kje imo konje, vlCor spustil sem jih, noj gredo po mili volji. 5-rečen sem bil, da je kemei in da lahko grem cil domov.s Bil pa je bolan, ves prehlajen in prestradan, nage je komaj vlekel za seboj. Kuhala sem mu zdravilne rože, tudi brgno je imel močno, Knnolu je že prijel zo delo in imel glavno besedo. Deklam ni brlo VŠEČ, rekie So, da je bilo lepše, ko smo bile some ženske, zdel se jinn je siten. O svelem Juriju pa dveh nismo prosili več, fina ¡e ostala. Jaz, ki sem se že navadila po svoje in verjela, da kar dobro gospodarim, sem bila kor težko tiho in ponižno ubogala. Pa svojih misli nisem smela izdati in počasi sem se zopet privadila ubogati. Dolgčas nam je bilo, ker nismo imeli nič pestovati. Ata je rekel: Tak je prepusto, nikogar ni, da bi se igral z njim! Marama kupiti še enega ‘antkaiv Pa res, v jeseni nom je bilo že ustrežene, dobili smu fanta. Krstil, smo ga za Matevža, — atova ime. Zelo je bil fanta vesel, vse mu je šlo le no smeh. Morate rn šiiti, koko je bil šele vesel, ko smo dobili še tri dekleta pa še enega fanta. Vseh deiet je imelo dosti prostora in jesti dovolj. Ko jim je doma postalo pretesno, so se razkropili po svetu. Ne godi se jim slaba. j o 2 K o Savu VELIKA NOČ Drugi prispevek num ie ppshil Jpikp £uvter O efilij nam m rJOvadrz! ciru- koi da ¡e s Tominskega in tia, teof pravi' ec nirtuittj izdcia-nega pi.ianjii, vendar bi rad povedal rned temi fu/imr zmesmi, tet jih vtinšajo med ttas, posebno med mkjrii rod, — etju, Tudi potem, ko nisem več samo otroško veroval. To je bilo moje drago doživljaje Vstajenja, ob vsakoletnem Spo-znonju novih obzori, rovih vre d n O-il i, Id noin jih daje vera. V številnih razgovorih sem branil iskrenost preprostega verovanja, liste 1 itre zaupljivosti do Bogu, ki ne potrebuje razumskih dokazov o Božjem bivanju, ampak ga preprosto čuti in ga razodeva v pesmi in veselju. Po razumskih dokazih sumih se ne odločimo za Boga, če te naša duša In čustvo ne ogrej eta zanj. In danes, ko je Velika nač, ne morem ostati miren, Veselim se in prepevam, naj rečeja, kar hočejo. Vstajenje ni skrivnost, iz Velike noči ¡shaja bistvo vsega našega verovanja DR. IVAN PREGELJ Preti desetimi ieti ie umri dr. Ivan Pregelf, vehlti obiitsovdvec naše besede. rapsad zgodovine našega rja rada, obiifcovavec fjašega- človeka z vso njegovo notranj-u ruzklu/ldsijil. Umetnik, kt je v SVOjiJl deiih v edinstvenem slopu izrisal kristjana, ki se z vsa notranja barka prebija skazi življenja in od irercuifzn do trenutka riče zvetlo podobo v sebi. Pregelj je naimarkantnsj Ji pisatelj medvojni dobe v Sioveniji, povezan z zaledjem Trsta, kjer /e odkrival branike davnih rini in jih spreminjat v veličastno epopejo. Mnogim letnikom Doma in sveta, Mladike in drugim revijam, fci so jih izdajali slovenski feulodčarti, je bii Pregelj nedoscffiiivi vzor umetnika in kristalna či-itepn vernvavca v elavanrivts in. slovensko besedo. Ob desetietnici njegove ¿-mrli ieii tržaška Mladika počastiti njegov spomin. DR. STANKO VUK Zvečer 10. marca 1044 so neznanci, še rip danes neugotovljeni, ustrelili Stanka Vuka in njegova že-un IJanica, Strnien zločin je uničit Življenje dveh ljudi, ki sta si komaj ustvarila družina m se imelo neskončno rada. Ta je drugi trpek spumirt no tej borni strani rev ¿je tepa meseca. i-,5(CirjiiO 1/uk i z Mirna prt Gorici, ki l£ bit Odločil, da im živel in delal v ožji domovini, je bil prori koncu obdobja med dvema vojnama: lep obet za primorsko jinjiievnost. Po svetovnem nazoru krščanski sociatisi, je priobčeval svoje pesmi v Domu in svetu m Dejanju, proza pa v raznih listih in v primorski Biblioteki za pouk in zabavo, ki nam je nadomeščala revije, katerih nismo več imeli,- (Franca Bevk) ‘■-Vfopi, uporni Cost, i v stan naš inko preprosit f Zebijev, jermenov in. kisa j ni več nocoj' dver ti odprema, f akna jastrenio. j Prišel bo ¿Cgen tvoj. / Zegen nam zdravja da, j milost-svetosl srca, i (Stanko Vuk- Iz *čtriževega pota-“' DANILO SE DM A K DROBNA, A POMEMBNA VPRAŠANJA UPADANJE POGUMA? dOfiiKtiv. ki prihaiclfO raznim dnevnikom, Opažam, rta se ljudje sicer podpisujejol vendar nočejo, cfd pride njihovo ime v javnost, Po mojem je tu izraz upn-rtanj« pogumnosti, kar se opuzo na splošno v naši družbi. ..« (S M.! Priznam svojemu dopisuj k u originalnost v metodologiji brez dvomu j« zelo zanimiva n rogova por, kako je prišel do zaklj-učka o upadanju pogumnosti (sioer ima naibrž 2a bregom tudi drug« razloge. ki so ga pripeljali do podobnega zaključka). Toda, čo sa omejimo samo nu naš dopis, moram dodati, da je skrajno ne vijmo, potegniti podobne zaključke na podlagi do Ločenki osebnih opažanj. To je namreč naj boi j osnovna in obenem najbolj empirična metoda vsake znanosti, ki j s aicer pogoj vsakega raziskovanja, ne pa zaključevanja. Poudarjam to, ker delamo danes, na žalost, veliko zaključkov na podo ben način, kij uh poudarjanju potrebe po poglobljenem raziskovanju na vseh, posebno na družbenih področjih. Nuj mi oprosti moj cenjeni dopisnik to mojo opombo, da sum namreč izkoristil njegov dopis tudi za razmišljanje o metodologiji. Mnenja sem nam reč, da je metodologija v neposredni zvezi z raziskovanjem. posebno z njegovimi zaključki. Vse preveč siišimo ali beremo rei kup senzacionalnih novic ali -znanstvenihn ugotovitev, katerim smo -prisi 1 j en it= verjeti, ker so -znanstvene«, ne da bi se vprašali, kako s o znanstveniki prišli do teh ali drugih ugotovitev, Mimogrede povejmo, da je to a na naj-boij šibkih točk psihoanalize oz. Freude, kljub nje go vi genialnosti in originalnosti Nimam etatističnih podatkov, da bi lahko primerjal pogumnost ljudi včeraj in danes, zato bo nj odgovor nepopoln. Izredna občutljivost ljudi kur zadeva osebjio življenje, dostojanstvu, prer.Hkio m sedanje preganjanje zaradi osebnih mnenj ali prepričanj, razna Irjž,urjenja, .ki se nanašajo ne. uuebne ¡-žaljivke- Lpd.l silijo ljudi, pa tudi čusn Ekarje-, da. sc pasi uk ujejo celo posebnega izrazoslovja, kakor: -pravijo, baje. Zdi SC .. Tako se izognemo neposredni žalitvi, obenem pa izražamo svoja mnenja. To pa ja tudi naš namen. Vse to ne pomeni upadanje poguma, temveč večjo prefinjenost v izritžanju, ki ima svoj globlji v k rok v prepričanju o relativnosti našega spoznanja, Če motrimo te naše misli 2 evolucijskega vidika, opažamo, du se mladostnik zelo rud izraža v abso letnih pojmih, prekiniva. obenem pa odraža napetost svojega mladostnega Jazu, ki ni v stanu uravnovesiti, omiliti svojo misli -S. objektivnimi spoznanji, posebno ne, kor mo primanjkuje življu o jake izkušenosti. Zato je lahko izreden idealist, zato se Es h ko hitre navduši zn vsakovrstne ideal« in gre zanje celo v smrt. Pustimo ob strani dejstvo, da družba vse prevečkrat to izkorišča, drži pa, ds, ima ca korenine trditev, ki povezuje herojstvo z analfabeti zrnom (bori: neizkušenostjo). Ali bi lahko- po vsem tem še lahko trdili, du je pomanjkanje podpisu izraz boječnosti? In še da dunes pogum upada? Mnenja smo, da n? moremo hii to odgovoriti na splošno ne pritrdilno ne nik&Jno, čeprav ae zdj, du- se tubtnku. odgovora, nagibu v negativno smer. Kako nai si ljudje, ki so preživeli dve vpjni, fašizem, razo« direktne ali indirektne reprc sije, še upajo jasno in odločno izpovedati svoj h. mnenja?! Jasno j«, du iu zatekajo v konformizem, tako niso nikomur napoti, niso tsrea raznih kritik, škrat ka tako Linujo povsod .oprijatelje-. Individualnuet In originalnost, ki jo spremlja, je bila v vseh družbah tarča prerekanj, nasprotovanja ali celo zasledovanju. Z druge strani: nikomur ni všeč, da drugi vidiio in odkrivajo njegove nupake, njegove osebne, skri te misli, njegovo notranjost, ki jo tU-to z VSO Silo upravičeno bram, ker s tem brani svojo eksistenco, svojo osebnost svoje dostojanstvo, Iri ¡c pogosto edi no, kar mu Sc ostaja v naši družbi! Če vzamem o poedincu to ¡mate j a n utv n, k« znaj dume navadilo pred breznom, ki pomeni uničenje osebnosti. Zato je upadanja poguma izraz nuupru vičana ne-tolerantnosti naše družbe, ki sicer dovoli poctfincu svoje mnenje, svoja prepričanj« pud pogojeni, da lo ostane v mejah neizpovedanejia osebnega življenja; v trenutku ho to mnenje Izrazimo, vplivamo posredno ali neposredno na sočloveka, posebno ra mEadega človeka. Od Lod tudi boj za mladino. Upadanje poguma pa ima še korenine v splošni negotovosti današnjega, človeka, negotovosti, ki jo povzroča prihodnost, ki ¡e nud nami kakor Damokleju v meč. Atomska bomba, vesoljske raziskave so to negotovost Še povečale, posebno ker te dokazujejo majhnost človeka v nasprotju z ogromno unicevnim] silo atomskega orožju in majhnost človeka kot mikrokozmosa napram makrakozmosu. Kie nai Luko Črpa poedinuc svoj pogum? Energija posamez ni k a večkrat ne zadoščti, posebno če je tu na «n sil na drug način oškodovan na s voj cm čustvenem področju. Zato pa s« današnji človek e tak n lahko tO zateka na razna se manj adekvatna področja, k^-kor so n. pr. mamila. Tako n us negotovost pred jutrišnjim rinem, pred prihodnostjo pelje v skrajno previdnost, kjer je neti bjavlj snje podpisa pri dopisu samo en in zeio naiven, z.m.o pa tolika bolj simptomatičen odraz vm-splošne negotovosti človeštva. Ostane nain šo primer, k jur jt poinullj kuinie podpisa izraz nu vzgojenosti O tem pa ne bomo zg ubijali časa, kakor ga tie jzgubljnjo niti časopisna uredništva, razen v posebnih primerili. Zbirka PfiOŠNJA ZA .lUTRi je lote™ $ tremi umetniškimi jedkanicami na tri dele, posamezne razdelke pa razmejujejo tudi kratke misli iz Psalmov in Svetega pisma. Če nekolike poenostavimo miselne ir motivne prvine posameznih delov, se nam izluščijo trije precej enotni in zaokroženi cikli, ki bi Jim lahko dali za zaglavja to, kar ja srčika vsakega izmed njih. namreč: Naravo, Boga in Sočloveka. Nekoliko razmaknjene se te tri idejno motivne sestavine razčlenijo na vrs-to soočanj pašnika kot človeka in duhovnika z vsemi tremi omenjenimi elementi. V prvem delu $o to soočenja konkretnega človek«-Kraševca s konkretno pu krajino-kras ko p mej n o in prikazi njegovega skrajno osebnega doživljanje letnih časov na Krasu. V tem razdelku 3e nehote sreča na istem motivnem področju 9 pesnikom Bdičičem, Čeprav je Bdičlč drugačen pesniški format, se nehote vsili primerjava, v čem sta si glede pristopa h Krasu bistveno različna. Eellčič svojo gmajno presije s silo svojega ume to Iškega temperamenta, si jo podredi in Jo preustvarl v edinstveno, beličičevsko gmajno; zraven pa ji pojo v kristalno ¡zbrušeni formi, belokranjsko uglajen in čutno pršeč od metafor. Mikiavtiu pe je tihi, skramni Kraševec, ki jo premišljeno in zamišljeno opazuje kot objektiven npiHzuvafeo, jo pušča, kakršne je v vsej svoji skromni, goli enostavnost!; s skopimi, tršatiml zemahi jo izkleše kot pravi Kraševec Ta gmajna Je pred nami: suha, golu, a hgruita In vonjiva kot naš Kra3 To Je skromna kraška gmajna nekogH, ki je rasel z njo in mu je bila trda mati, zato ga ne more, tudi ko je naJlepSa, zaČBi-Hti, ds bi pozabil na to, kako zna biti trda. In vendar je tudi ta Kras, melanholičen in zamišljeno lep originalen ter se nam prikupi z nekaterimi prelepimi pejsažl. Originalan j« tudi Miklavčev pristop. nekakšne počlovcčavanjc narave, dojemanje kraške narava kut prabitno ženskega elementa v stvarstvu. Prav tako svojsko Je Miklavčevo religiozno presvetljeno doživetje letnih časov, kjer mu pomladi »življenje skipi kot sveže mlako pu ognjišču razgorelih nad»-, jesen mu -nagrbanči čelo, ds bi dojela počelo življenja in smrtih zima, ki navadno navdaja pesnike z grozo pred 3mrtjo, pa mu Je le trenutek, ko ..narava sklene veke za lepe sujijH bodočih dni». Albert Miklavec Prošnja za jutri Ob izidu njegove prve pesniške zbirke Drugi dal ja posvečali avtorjevim religioznim doživetjem, njegovemu soočanju z Bogom. Tudi tu je Miklavec uatd zvest sem nebi in mu je bilo več do tega. da se miselno m čustveno dokoplje dn osebne, čiste in iskra n c podobe svojega notranjega sveto ne glede na obliko In Izčiščenost pesniškega izraza. Tako se mu je posrečilo kljub omenjeni pomanjkljivosti ostati prepričljiv in tudi originalen. To zadnje vidim v njegovem dojemanju Boga, kateremu se kot pesnik približuje skoraj aamo preko medijo narave Preko nje se mu razodeva božja pričujočnost In izključno z metaforami iz sveta narave tudi sam razodeva svoje doživljanje religioznega. Ta njegov pesniški Bog ni nič gregorč;čevsko grozljiv In Miklavec ga ne gleda Iz mračne celice kot ujeti ptič. To je Bog, brez katerega smo ljudje »koL edpadlo listje", »kot nomadi», kot »izgubljeni sinovi» a l kot "meteoriti, krožeči brni cilja*. To Je Ludl kar moderen Bog. ki "daje svetlobna znamenja» v našo temo. Broz njega mu je duša -nemirna kot potepuški pes». Kadar je Bog z njim. mu je, kakor da »spravlja v kašče prlddek. ophan v razodetju», In kadar je v njem. je svetle ..nemiren kot gozd v vetru». Prazniki so mu vedri mejniki in božič mu ni idila s pastirčki, temveč glubu-ko osebno doživi L trenutek žeje po Bogu ali hip globoke religiozne sreče In ob takšnpm ošabno doživetem podajanju njegovega notranjega sveta mu pač lahko odpustimo kakšno kopičenja metafor, kakšno Lrdote ali še ne prečiščen pesniški izraz. V treljem razdelku se naš štiridesetlHtni pagnik iz samote v prvem delu in iz posploševanja in individualizacije v drugem delu spusti tako rekoč v areno življenj« In a« kot duhovnik sreča s svojim poklicem in z Iji.idmi, ketarim bi maral kot sodobni duhovnik pomagati. Ta človek, ki je pred njim, je preobjeden, greiun, v sabi raztrgan, on pa pred njim vos pripravljen in hkrati pralnih tok, ia n n koncu mora zaklicati po pomoč k BoguS tem se zbirk«, ki sc začne z vedro daritvijo vsega Bogu, preko svetle mavric«1 obeh prvih delov zaključi z vdanim priznanjem, da smo vendarle tako nič brez Njega. V tam tretjem delu so posebno lepe pesmi, posvečene mrtvemu očetu. tHhko rečemo, do nam je Albert Miklavec, čeprav v preprostem jeziku in brez posebnih oblikovnih novosLl, Imel mnogo povedati in je bil vredsn, da ga dobimo v pesniški zbirki. ShJ bo morda prav zaradi poslednjih lastnost' našel mnogo bravcov Ludi med tistimi, ki drugače no kupujejo pesniških zbirk, saj je razumljiv vsakomur. ZOBA TAVČAR SODOBNA SLOVENSKA ZAMEJSKA LITERATURA (NADALJEVANJE) JOŽE VOMBERGAR Rodil se j« 1B02 v Pšenični Polici uri Cerkljah na Gorenjskem, dovršil Škofijsko klasično gimnazij« v SL. Vidu nad Ljubljano, nato je študiral pravo na Ijirbljenski univarzi Puntal j* časnikar, korektor, programski referent pri ljubljanskem radiu, od 1338 dalj e? je bil upravni uradnik na ljubljanske m magistratu. Po vo|ni se je preselil v Buenos Aires, kjer je uradnik na ministrstvu za javna dela Vombergar se je v desetletju pred zadnjo vojno uveljavil s tremi iGrami, ki so dosegle velik uspeh v ljubljanski Drami in na podežeIških odrih. To 00; VVnitev drama v treh dajanjih I1992), Vodu, komedija v trah dejanjih 11992, 1935) in Zlato tele, satirična, komedija v štirih dejanjih (5 slikah) {199-ri. V prvi Je pretresljive podal usodo vojnega ujetnika, ki se vrr.e domov, ko si je ¿ena uredila novo življenje. V Vodi j« prepričljivo postavil na oder trde, samozavestne in častihlepne vaške veljake z Gorenjske, ki Jih spretno potegne umetnik, da na njihove stroške napelje v vas prepotrebno vodo, sebi pa preskrbi zaželeno nevesto. Značaji so izklesani, vaška spletke nazorno podano, zato so komedijo igrali po vsej Sloveniji in po vseh deželah, kjer žive slovenski izseljenci in tudi tržaški radio jo je peL-krat oddajaj; v prevodu so jo uprizarjali hrvaški in slovaški odri. V Zlatem teletu Je obsodil goljufivo pos m rt n insko zavarovanje starcev in bolnikov, ki ¿e je razboli otiio v tis Lih časih, ker so sleparji upali, da bodo hitro pomrli in jim prinesli zavarovane zneske. O Vrnitvi in Vodi je napisal pohvalno kritiko Joži ¡'ngačnik (Mladika, 1933, 113), strože iib je februarja V Slovenskem kulturnem klubu filmski večer. PD Slovenec v Borštu priredi Prešernovo prosiavu: nastop doma čega pevskega, zbora, osnovnošolski otroci z recitacijami in petjem, člani SG Ponovitev Silonejevega Ubogega kristjana v Kulturnem domu. februarja V Marijinem domu v ulici Hi ser. ta gostovanje dramske skupine ZSKP iz Gorice Hoja za pradedih mi častmi v priredbi m roži ji A-leksija Pregarca. V Finžgarjevem domu na Opčinah Prešernov večer: govor piša tel ja Alojza Robulc. recitacije členov Radijskega odru. nastop domačega cerkvenega pevskega zbora in nastop glasbenega ansambla mladih z Opčin. Pevski zbor je prvič izvajal novo kompozicijo Zdravljice, Iti jo je napisal Slane Malič. PD Lipa v Bazovici predvaja filma Gorenjaka ohed. in Lucijo. Ponovitev Silnnejevego ubogega kristjana v Kulturnem dnnnu. 23. februarja V Slomškovem domu v Bazovici okrogla miza: Poslanstvo športa med zamejskimi Slovenci. 34. februarja V Slovenskem klubu predavanje dr. Antona Trstenjaka, univ. prol. Iz Ljubljano o temi: Svetlobna reklama in njen psihološki vpliv n h človeka. V Sedežu predavanja dr Draga Gantarja. o temi: Deželna ustanova 7.R razvoj kmetijstva. V Medji vasi predavanje dr. Gre gorica' Gojenje in bo.¡.-¿ni trto. V $PD Tabor na Opčinah predvajanje filma Lucija. 25. februarja Ponovitev Silonejevega Ubogega kristjana v Kulturnem domu. 2tf. februarju PD Skedenj priredi Prešernovo proslavo z govorom, recitacijami in glasbenimi točkami. 27 februarja PD Fran Venturini v Domju pri redi Prešernovo proslavo s sodelovanj b*m pevskega zbora F. Venturini. godalnega k var iti La, plesne skupine iz Ricmani, Z rEcitacijami, nastopi še trio Berdon in govori Irena 2erjal-P Ličnik. V Medji vasi predavan ¡e ing. /.vernimiru Simčiča o kletarstvu. £.&. februarja V PD Prosek-Konto vel gostuje dramska skupi n & PD Tabor z Vdovo nošlinko. V" Kulturnem d n mu gostuje t?pe ra Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s Čajkovskega opero Pikova dama. V Slovenskem kulturna m klubu: bralna predstava čl a m iv Radijskega odra. Od 23, do 2ff. februarja Seminar za slovenske šolnike z najrazličnejšimi strokovnimi predavanji uglednih znanstvenikov z ljubljansko univerze in sodelavcu v Slovenske Akademije znanosti. GORIŠKI KULTURNI KOLEDARČEK 1. februarja V Katoliškem domu gostovanje igralske skupine SKPD * Sedej* iz Števe-rjana z igro Deseti brat. Slovensko gledališče, Glasbena Matica m Slovenska prosvetna zveza priredijo v Prosvetni dvorani osrednjo Prešernovo pruslavo. (Govor Miroslava Košute, recitacije članov SG, solospevi Bratuž Kacjanu ve. komorni moški zbor iz Celja.) 5, februarju V Katoliškem doma gostuje 5G iz Trsta z burko Jake Štoka: Moč uniforme. 7, februarja SG gostuje v farnem domu v Števerjanu z burko Jake Štoke: Muč uniformo. S. februarja Z£KP v Gorici priredi Pustno prireditev s sodelovanjem. društev ir. Doberdoba, Btevarjana, SKAD-a, šolskih otrok, Marijine družbe, skavtov, ansambla Lojze 'Hlede in MI-N1-PE. Dramski odsek PD ŠLandrcS U-prizgri v župnijski dvorani v Stan-drežu Lipahovo veseloigro Glavni dobitek v režiji Aleksi ja Pregarca. S. februarja Odprtje razstave sester Avguste in Henrike ŠarnelJ v Goriškem muzeju (.kromberšliont gradu). 12. februarja V SKAD-u predava prof Pavle Marka: Slovenska glasba ud pni rosne ga blaga do kulturne dobrine H. februarja Na kulturnem večeru v župnij skem domu v Šle v er j on u predavanje s skioptičnimi slikami ravnatelj malega semenišča i7- Vipave, p rol, A. Požara. 15. februarja PD Jezero v Doberdobu priredi Prešernovo proslavo. (Pevski zbor društva in reujtaolja dijakovi. V Katoliškem domu Spominska slavje svetih bratov Cirila in Metoda, Govori Mirko Rijavec, dramska skupina ZSKF pa izvaja Hojo :a pradednimi častmi v priredbi in režiji Aleksiia Pnogarca. Sodeluje pev. zbor pod vodstvom S. Jericija. 17. februarja V prostorih PD Briški grič predavanje Zvonka Markoviča: Zadružništvo v naši deželi. V Katoliškem domu predavanje dr. Eme Pertlove mladini o njenih problemih, lSr februarju V PD Oton Zupančič v Standrc-žu predavanje Zvonka Markoviču Zadružništvo v naši deželi- PnedavanjE dr. Pertlove mladini o prnbiemih mladega človeka. IS. februarja Predavanje dr. Eme PcrLlovo sLuršem o njihovem vzgojnem po slfinstv y. 20. februarja V SRD iz Gorice predava Tone ČJaronov: Sonce, svežni me tež. 21. feb ruarja V župnijskem domu v Sloverju-tiu gostuje dramski odsek PD Štan-drež z Lipahovo veseloigro Glavni dobitek. V klubu Simon Gregorčič dvodnevni seminar o problematiki nase narodne skupnosLj v zameIšivu, na pobudo komisije ra mladino in šport SKGZ. 22. februarja V Katoliškem domu koneaiL cerkvenega pevskega, zbora od Sv, Iva na, iz. Trsta 2J, februarja V klubu Simon Gregorčič pre davanje Draga Košmrlja o makedonskem vprašanju. PD Skala-Cubrje privadi Prešernovo proslavo, Sodelujejo gorički srednješolci z recitacij umi in pevski zbor Jezero iz Doberdoba. S.K.P D »FRANC B. SEDEJ« V 5TEVERJAIUU F nerisednife E. Hlede Sicer objavljamo poročilo z ra h h) zamudo, a je še vedno aktualno. Ob zaključku preteklega leta je hil v župnijskem domu, na sedežu društva redni ubčm zbor dru-šLva SEDEJ. Dosedanji predsednik Mirku I-iuinar je najprej pozdravil prisotnega župana, g. Stanislava Klanjščka, podžupana Cirilu Terpina, občinske odbornike H udri jan a Koršiča in Ainjza Mužiča, predsednika Z.S.K.P. iz Gorica, dr. Kazimirja Humarja, ter vse &tc-verjaOCO posebno mlada, ki SO 50 tako številno udeležili nasedanja. S K.P.D. »FRANC H. SEDEJ« V 3TEVERJANU Potem je podat porodilo o splošnem udejstvovanju organizacije, ki je bilo še kar precej razvejano. Posebno važna sta ustanovitev dvk h odsekov in sicer glasbenega ansambla -LOJZETA HLEDETA IN FANTOV IZ BRITOFA« ter špnrEnegu i-DKDA«. Sledila Sp poročila raznih odbornikov in zastopnikov raznih odsekov. Tajniško porodilo je podala Je rica Koren, blagajniško Helen* Knez, kulLtiriio Anica Vogrič, go spndarsko Roman Vogrič, o ansamblu je govoril Alojz Hlede, o zboru Herman SnebernLč, o športu Edvard Hlede in še o dramski skupini Marjan Ter pin. Po diskusiji je prejel dosedanji odbor rir-rešnicn. P re d I raga,J L sp tudi spnu-membo pravil, da bo sedanji odbor razširjen n* IG Slanov in d« bodo us tu novi) i ožji odbor, za te koče poslovanje. Izvolili so nov šestnajst članski odbor, ki se ie na prvi seji tako konstituiral: predsednik: EDVARD HLEDE, podpredsednik: MIRKO HUMAR. tajnik: SIMON JtO-MJANC, ^¿iplsnlkiirkn: SNEŽIČA ČERNIČ, blagajnik; HELENA KNEZ. gospodar: ALOJZ MARAŽ, kateremu bo pomagal ZVONKO SIMČIČ, kulturni referent: UL.šiAN -ŠKORJANC. za šport BORIS HLADNIK In JOŽKO MUZlC, za dam bosta skrbela ALEŠ PINTAR in SILVAN DORNIK, odborniki: ALOJZ C IG LIC, ANICA VOGRIČ, JEFLtCA KOREN in MARJAN TERPIN. - Nadzornika: Alenka TERCIČ in Roman VOGRIČ, razsodišče; Stanislav KLANJŠČEK, Alojz MU ŽIČ, Hadrijan KORŠIČ. Marjan Ter pin TRŽAŠKO PISMO je to pismo, /n zdaj Vam povem svoj zaključek: Vi ste fiati) pisanje preveč togo in cibc vzeti, ker hi pa ne smeh razumeti do-hesedno, ampak hi morali brati med vrsticami. Saj s. r. na pri mer pife, da so Vasi sodekivci prizadevni, vztrajat, da znajo po dva jeziha m da se oglašajo nd vsepovsod.- iz Londona. Zapreka, Dunaja... ¡id. CA íafeejrtu razmahu Vam moram samo ČesIitaiiJ Kor se pa mene tiče, Vam zagotavljam, da Vam bom v ísraí- kem paslai še kak dopis, laku kot včasih.. tal pa sem medtem posfai ponovno oče in sem imel doma dela čez glava, ker se je tašča nekaj shajala in je cele tri mesece ni bdo k nam. Čepelo je tam v Kobjeglavi pri nebih sa-nOilrt-ibih :n n.i marala slišati ne O hčsrt ne p zetu- ne o vrrithift Sele ko svrt z Anita oba inf ¡venčna obležala, se naju je usmilila. Ko bi Vi vedeti, kako jo je treba zdaj mazati! Samo zaradi rtje hodim vedno pogosteje s tisttm kolegom od SS na kakšno (daven po službi, tako da nd ni treba leteti naravnost domov pod njeno otertlje. Toda pas tirno zdaj le tise hne stvari, Seči monmi, da sem se ps zelo iočudil nad kratkovidnostjo in ozkostjo risfetja j. a. v P. D., fei Vam je očital, da tish veliki K na- platnici pometli fcato-liiJ«. Saj morda pomeni res prav -Vok, Robi, da v peklu kurijo z našimi drvmi?« ■ Kako pa to veš?« »Je očka povedal, Prišel je is drvarnice in rekel: Spet je en hudič pri nas drva kradel.-ir Med prijateljicami: Tratnikova je imela povabljeni dve prijstetljtoi- Pilo 50 kavč irt klepetale. N sen kr ut t« prva po narodnosti prekucnila skodelico -Le dobro, da ni bilo več kave v njej,- Je vzkliknila. Druga pa: »Tudi ¿e bi bila. saj ne bi prišla Jz skodelica.« «Kako to mišliš?« je vprašala gostitelj Leu- Ona pa: -Ker ni bila dovolj močna.* * Dva avtomobilista a La trčila. Prvi je zatulil: »Idioti* Drugi je užaljen stopil ir avto inobila: »Kdo [e idiot? Kdo? Komu ste Lo rekli?« Prvi: »Sebi, ker vozim takrat po cesti kot vi.« fr Šef: «Ja, Prinčič, kaj spat budilka ni zvonila, da ste prepozni?- Prinčič: »Je, ampak takrat, ko sem £e spal!« to, toda trditi to tako kategorično se mi zofi precej ivepono, suj pomeni iakko tudi kobilar, kitajski, knjigarna, korenje, kozolec, kritik in še marsikaj drugega, f(i-di Kobjeglava. Kar popinji*! v pravopisi In ker smo že pri Kobje-Piavi, Vam povem, da mi je Anita poklonila za rojstni dan, ki Sem pa imel januarja, (rojen sem v znamenju f K Jožo roga) peno risbo Roberta Hiavatjjjn -Kobjeglava S3-. Skoraj hi Vam jo posodil, da. bi jo isiiširali in objavili namesto tistih dveh Černigojevih risb iz lefa '39, fei sie ju natisnili v prejšnji iiei n!ki. Sporočite mi, kaj mislite. Pisemce mt lahko piisiite feot pn navadi pri Vratarju. Za danes pa zadosti. N&ki šLJsi' gospod je bil Že dolgo Ll:L populili mm gluh Zdaj pa si je privoščil majhen, skoraj neviden slušni aparat, Ko se je oglasil po treh dneh v trgovini, ki er ga- ie kupil, mu ie trgovec rekel: -Ste videli, gospod, da vam ga nisem tjavdan priporočal. Je užitek, ka|?« »Je, jer odkar nosim aparat, se Zabavam, ko L še oikoll, té trikrat sem spremenil testament.« à »Pikica noče in noče zaspati, Kaj misliš, bi ji zapela uspavanko?« -Ne, babica, poskusi raje zlepa.« it Profesor: »Povejte mi latinsko ime za tole kost!- -■ Bila ie nadlahtnica. -Fe-mur,« je odgovoril študent, ki Jo Jo zamenjal za stegnenico. -No, to bo najbrž lapsus. No?, je bodrilno rekel profesor. i-Du, zdaj sam sc (opomni]: Tu kost je lapsus.« ir Učiteljica je napi salu naslov: «Naš pes«. (Prosti .spis). Francije napisal: »Nuš pes« [Prest! spisi. Pri nas nimamo psa, Lepo Kas pozdnavija Knš stari sodelavec 3, Kobilar tS« rfpfiio t>oifO Za vsak problem ogrevanja se obrnite na podjetje La COMBUSTIBILE (LOVREČIČ ALBIN) DOMIO 36 - Industrijska cona - TEL. 820-331 Zastopstvo ameriško petrolejske družbe AMOCO za Trst NAFTA "GASOLIO-KEROZEN PREMOG-DRVA itd. Postrežbo hitra v velikih in malih količinah, cene ugodne, olajšave. Ko se odločite za nakup, telefonirajte nam, pozanimajte se pri nas! RIM- Slovenski Lastnik Vinko LEVSTIK i f ITALIJA. ROMA - Via S Croop in Gemsalcmmc 40 * Tei. 777-102, 75Í47Í3 Blizu zeltzniikc postale - Dire-klna zveza t avtobusom St. 3 Domača kuhinja '4 Vsa sobe s prhami. TVRDKA ^ y v v UST AMDVLJ ENA LETA 1*** TRST TflG 5. GIGVANNI.1 TEL. 35-me Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vn u goriva. Topolno oprema zi k ulij nje, jedilnico, restavracije ii emajla, ncrjuveétgn (ino*) jekla, itn-kJu itd. Električni likalniki, semlci zn prah., pralni stenji, grelci m voda, hladilniki, ll^kuruljvjij pred mali umetne obeli, od keramike dn brušenemu kristala. Leslenci ter vec vrsie eleklrii-niti luči. klasične In moderne oblike, Mi^nrKO lahko kupile V TRSTU: * v knjigami Failtinatn + v Tržaški knjigarni * v proda jaht E fmu.pJ.viv na kortčnl postu ji upvnskcpa tramvaju < pri Faroviclu v galeriji Terkfe+Teu MA OPCIMAU: ■ V piOtlaitdni iaso])L