Iz Jugoslavije. — Vsem, ki so se mc spominjali ob moji petdesetletnici. se tem potom za ljubeznivo ,pozornost najiskreneje zahvaljujcm. — Andrei R a d e. — Naš položaj. Glasilo O- Z., »Naš Glas«, prinaša v 48. štev. uvodnik, ki nam pojasnjuje. stanje vprašnja regulacije nasega gmotnega položaja. Članek slove sledeče: Razočaranje. Na praznik narodnega ujedinjenja je prineslo dnevno časopisje vest, da se iieznatno povišajo državnim r.aineščencem draginjske doklade0 nabavnem prispevku, o ukinjenju maksainiranja, o izenačbi draginjskih razredov in o ostalih naših zahtievah — o vsem tem ni ne duha ne sluha. Bridko razočaranje je bil naš delež na praznik narodnega ujedinjenja. Tem bridkejše, ker so se zopet dvignile cene — in še prav znatno — vseh življenjskih potrebščin, in ne bo ono povišanje, o katerem je še dvomljivo, če bo veljalo že od 1. decembra dalje, zaleglb prav nič. — Bolj in bolj prodira med državnimi nameščenci prepričanje, da je bilo vse obečanje preteklih tednov le igra in da je bilo prav malo resne volje resnično pomagati. Čermi to, vprašuje vsakdo izmed nas? Ali ne bi bilo boljše, da se nam pove odkrito, da za naše zahteve ni razumevanja in da se nas smatra pravzaprav le za neko potrebno zk> v državi. Druge kategorije državnih nameščencev, kakor vojaštvo, pravoslavna duhovščina, so dobile pred kratkim izdatno povišanje svojih prejemkov, kakor je poročalo časopisje, ne da bi prosile za to in stavile svoje zahteve. Le civilni državni nameščenci so od teh dobrin izvzeti. Vsled tega se človeku nehote vsiljuje niisel, da smo v resnici le potrebno zlo in da se vse naše delo ne upošteva in ne ceni. — Na kongresu 29. in 30. oktobra so se izdelale prav precizno naše zahteve. Glavni Savez jih je tudi predložil vsera merodajnim činiteljem in je storil še nadaljni sklep, da skliče ponovno zborovanje, ako se naše zahteve ne izpolnijo v določenem času. Toda kako smo bili presenečeni ob časopisni vesti, da je predsednik Olavncga Saveza sam šel k finančnemu ministru v družbi poslanca Reisnerja in mu predložil predlog, ki ni niti senca naših tako skromnih zahtev. Ali ni bil predsednik Olavnega Saveza tudi vezan po sklepih zadnjega kongresa? Kako je mogel spraviti v sklad točne sklepe kongresa s temi najnovejšimi predlogi? Kdo ga je pooblastil, da sme zainenjati zahteve kongresa s tem nepovoljmm ^redlogom? — Moč in ugled vsake organizacije sta odvisni od discipline v organizaciji. Kakšno mnenje naj ima finančni minister o naši organizaciji, ako vidi, da se čez mesec dni niti predsednik organizacije ne čuti več dolžnega, da bi spoštoval sklepe organizacije? Brez novih sklepov, brez pogajanj smo kapitulirali in se tako odrekli vsem nadaljnim korakom za izboljšanrje našega potožaja. — Vsakdo izmed nas lahko premeri obup, ki se je danes polastil državnih nameščencev. Še bolj skromno kakor doslej ne more nihče več izmed nas živeti- Izročeni smo popolni propasti. Lahko se zgodi, da izbruhne iz tega obu- pa marsikako dejanje, ki ne bo po volji naših gospodarjev. Odgovornost bodo morali nositi tisti, ki so izzvali današnji naš položaj. — V polnem obsegu sc pridružujemo izvajanjem. — Predlogi za povišanje draginjskih doklad. Načrt se glasi: 1. Vsem aktivnim državnim uslužbencem brez razlike na draginjski razred in višine redne plače se povišajo osebne draginjske doklade, in sicer: a) uradnikom za 8 Din na dan; b) poduradnikom za 5 Din na dan; c) slugam za 4 Din na dan. — 2. Granica draginjskih doklad pri nižjih uslužbencih se poviša, in sicer 1. Poduradnikom v prvem in drugem draginjskem razredu za 200 Din, v ostalih draginjskih razredih za 520 Din mesečno, slugam v vseh draginjskih razredih za 200 Din na mcsec. — 3. Vsem upokojencem in vdovam ter sirotam se povišajo osebne draging'ske doklade, in sicer ) po čl. 17 a in 17 c zakona o draginjskih dokladah za 4 Din dnevno; b) po čl* 17 b in 17 e draginjskega zakona za 3 Din dnevno. — 4. Upokojencem z manj kot 25 službenimi leti se 1000 Din kot dovoljeni postranski zaslužek zviša na 2000 Din. — 5. Upokojenci, ki imajo sicer popolno penzijo, pa jirn do popolne službenc dobe ne manjka več od leta dni, dobivajo tudi popolne doklade aktivnih tovarišev. — 6. Podoficirjem se draginjske doklade zvišajo za 2 Din dnevno. — 7. Predloge za povišanje draginjskih doklad za vse železničarsko osobje ima izdelati ministrstvo saobračaja. — Navodila za prošnje za posredovanja. (To poročilo smio prejeli od merodajne osebe, ki nam v pismu posebej navaja konkretne slučaje, na podlagi, katerih je sestavljen gorenji dopis. Brez prikrivanja — dopis se tiče nekega bivšega slušalca Viš. ped. šole v Zagrebu. — Tudi nas se je oblegalo s sličnimi dopisi. — Z ozirom na celotni položaj zaradi črtanja proračuna za Slovenijo se v tem pogledu ni dalo ničesar doseči- Z dopisi, ki bljuvajo ogenj in žveplo brez obzira na vse strani, stvari ne bi nič koristili. — Kakor vidimo, je napravilo osebno posredova- > nje pri poslancih tudi najslabši vtis in je bilo zaradi nerodnih navedb celo kvarno ugledu našega stanu. — Obžalujemo, da se v takih slučajih ne zaupa organizaciji in se ne poslužuje nje. — Uredništvo. Učitelj mora večkrat za sebe ali za druge prositi za posredovanje pri višjih oblastih. Da je posredovanje sploh mogoče, morajo biti pred vsem točni podatki: ime prosilca, zadeva, kdaj in pri katerem uradu je prošnja vložena; ako se intervenira pri višjem solskem svetu, naj se navede stevilka dotične vloge pri okrajnem šolskem svetu; če se intervenira pri ministrstvu, naj se navede številka vloge pokrajinske uprave. Brez točnili podatkov je zlasti v višjih instancah iskanje akta silno otežkočenio, ako ne onemogočeno. S tem prosilec škoduje sebi, a tudi dobrohotnemu posredovalcu, ki brez potrebe izgublja čas. — Pisma na poslance in druge, ki naj posredujejfo, naj bodo kratka in jasna. V takšnih pismih varujmo se grajajočih opazk, n. pr- »nadzornik je neprijateljski razpoložen proti temu in temu«, ker ne vemo, ali pismo ne pride grajanemu ali njegovemu prijatelju v roke. Takšne opazke so večinoma tudi krivične, kex prebivalec kje v hribih nima pregleda čcz razne težkoče in po krivici dolži oblasti, da so mu nenaklonjene. Končno se pri izobraženih ljudeh razume pač samo po sebi, da je pismo jezikovno in pravopisno pravilno ter da se pisec preveč ne ponižuje in dobrika tisteinu »mogočniku«, na katerega je pismo naslovljeno. Ako pišeš uradniku, ki dobivu več takšnih pisem, priloži tudi znaniko za odgovor, da nima za dobroto šc gmotne škode. — Da bi se koliko toliko poboljšalo stanie školskih nadzornika i njihovih kancelarija (dok se ovo pitanjc pravilno ne reši zakonodavnim putem i državnim bu- džetom) posle mnogih proccdura i prepiske izmedu iVlinistarstva Prosvete i Finansija, ipak je učinjen izvestan napredak. Tako odlučeno je: 1. Da školski nadzornici prvo obidaženje škola imaju izvršiti do 1. marta za što če \m se računati dosadašnji dodatak od 1000 Din; da druŁo obilaženje škola imaju izvršiti od 1. maja do kraia godine. zašta če imati dnevnicu poputninu po uredbi Dr. Br. 96000 samo prehodno imaju podneti Mini; starstvu nacrt svaga sreza i put kojim če obilaziti škole; svako drugo obilaženje vršiče samo ,po naredcnju ili odobrenju, zašta če takode irnati dnevnicu i poputniau po poraenutoj uredbi. 2. Otvoren je kredit kancelarijama školskih nadzcr. na ime ogreva za novembar. decembar, januar i februar do 1 kubni metar drva. ako ira ne uživaiu od okruga odnosno sreza. Tako isto znatno je povišen kredit za kancelarijski materiial. kiriju i poslugu. 3. Kancclarije školskih nadzornika primače besplatno »P o s v e t n i G1 a s'n i k«. 4. Svi razpisi i naredbe Ministarstva obiavljivače se u naročitom listu koji če biti dužne sve škole da primaju. te nadzornici nece imati potrebe da ih raspisuju. N- P. — V današnii števUki prinašamo na- črt zakona o Glavnem Prosvetnem Svetu. Glavni Prosvetni Svet bo v bodoče za celo državo to. kar ie za Slovenijo sedanji višji šolski svet. Opozarjamo okrajna učiteliska društva, da poleg zakona o meščanskih šolah prouče tudi ta načrt in čimprci pošliejo svoje mišljenie poverjeništvu UJU. kqr ga moramo čimprei poslati Glavnemu odboru UJU v Beograd. — oOletnieo Glasbene Matice v Ljubljanl proslavitrio širom Slovenije najlepše na ta način, ako tako posainezniki, kakor tudi društva pristopijo h Olasbeni Matici kot člani. Letna članarina znaša 10 Din in društveni člani dobijo za to vphčano članarino tudi vsako leto članske inuzikalijc. Odbor vabi vso našo javnost, da prilikorn 501etnice številno pristopi v članstvo Glasbene Matice ter tako tudi s tem podpre važno kulturno delo v našem narodu. Ustanovnina enkrat za vselej pa znaša 100 Din. Priglasiti se je po dopisnici, ali pa z nakazilom zneska po poštni nakaznici na odbor Glasbene Matice v Ljubljani. — Uporaba šol za večerne tečaje. G. Ministar Prosvete odobrio ie da se u zgradama osn. škola mogu držati predavanja učenicima večernjih i prazničnih zanatlijskih škola pod uslovima: da se uprava ovih škola stara o čistoti učinioca i na slučai da se inia naknaditi svaka šteta koja bi se od strane daka ovih škola pričinila: u protivnom zabraniče se održavanie predavan;'a. — N. P. — Učiteljski Domi. Glavni odbor UJU v Beogradu se je pričel resno baviti z idejo zidanja Učiteljskega Doma v Bcogradu, ki bi bil naša stanovska centrala v prestolici. — Pov. UJU v SplHu se pa bavi z idejo zidanja Učiteljskega konvikta v Splitu in prinaša »Pokret«, glasilo pov. resno vest o tej zadevi v zadnji številki. — Odmev Učiteljskega Tovariša v Srbiji. Tov- Mil. R. Majstrovič prinaša v zadiiji številki »Narodne Prosvete« obširen in simpatičen članek o razmerah v Sloveniji. Bavi se z našim člankom v 44. številki'Učit. Tov., ki se tiče »Domoljubovcga« hujskanja staršev proti učiteljstvu. Z zadoščenjem belježimo to vest, posebn j, ker nam je to dokaz, da se srbski tovariši zanimajo za naš list, pridno čitajo Učiteljskega Tovariša in se zaniniajo za našo borbo. — Uredništvom mladinskih listov: Uredništvo »N. Prosvete« saznalo je: da Ministarstvo Socijalne Politike — odeljenje za zaštitu Dece — nabavlja za Knjižnice Dečjih Domova sve dečje listove, naročito one, koji izlaze u centrumima naših raznih pokrajina. Izveštavajuči o tame Uredništva Dečjih Listova. skreče im se pažnja. da se ista obrate molbom gore imenovanom odeljenju Min. za Socijalnu Politiku u Beogradu — 'da im isto pretplati po 50 primeraka svoga lista. Uz molbu treba priložiti ,do četiri primerka prvog broia lista od ove godine. — N. P. — Usposobljenostni izpiti v jesenskem roku na drž. mošketn učiteljišču v Ljubljani so se vršill v času od 3. do 11. novembra t. 1. pod predsedstvom ravnatelja Antona Doklerja. K izpitotn se je prislasilo 110 kandidatov in kandidatinj. Izmed teli so izpit uspešno predali a) s p e c i a 1 ni i/.pit za meščanske šolc s slov. n e m. iezikom M. Ignacija Klump in M. Terezija Pock; b) š p c c i a 1 n i i z p i t i z f r a n coščine: Marija Debelak; c) špecialni i zpit iz itali.ianščine: Egidij Čeh in Milena Šiškovič; č) špecialni izpit iz srbohrvaščine na mešč. šolah: S. Resnigija Rosmann in M. Marija Sušnik; d) dopolnilnl ljudskošolski izpit: Angela Češnovar in Marija Možina: e) ljudskošolski izpit: Adamič Arnošt, Aničič Josip, Bartol Ivan, Čuk -Franc, Deržaj Viljem, Gallob Rudolf, Hafner Franc, Iskra Miroslav, Jeglič Milko, Jenko Vinccnc, K!eindienst Lovro, Korenc Henrik, Kovič Ivan, Lachainer Ivan, Ljubič Vinko, Lubej Franc, Malešič Janko, Pogačnik Janko, Prijatelj Josip, Ravniker Vinko, Razingur Valentin, Razpotnik Franc R o j e c Ladislav (z odliko), Rozman Maks, Rupnik Franc, Rupret Vinko, Schein Štefan. Stopar Slavko, Stumpf Ludovik, Štrubelj Josip, Thurnher Edmund, Trobej Matija, Zupančič Franc. — Bandel Marija (z odliko), Bartol Franja, Berger Valerija, Brandstetter Viktorija, č e r n i v e c Katarina (z odliko), Drassal Marjeta, Eckert Frančiška, Fabjan Marija, Fajfar Ljudmila, Glinšek Danica, Herbst Josipina, Jan Marija, Jenko Ljudmila, Jenko Marijana, Josin Verena (z odliko), Kneisel Vida, K o c j a n č i č Erna (z odliko), Korbar Gabrijela, S. Kozole Eleonora, Kramar Justina, Kravanja Emilija, Kržišnik Cecilija, Kuhar Zora, Kunej Marija, M a č e k Ljudmila (z odliko), Madon Olga, Matko Berta, S. Mavri Helena, Merlak Valentina, Mihelič Frančiška, Mlakar Julija, Mrovlje Ana, Mrzel Ivana, Pavel Kristina, Rakovec Marija, R e k a r Milena (z odliko), Rihar Frančiška, Rott Angela (z odliko), Rudolf-Skok Vilma, Savnik Vida, Schiller Avrelija. Seljak Ljudmila, Seručar Marija, Spitzer Julijana, Stibler .lulija, T r t n i k Stana (z odliko), Verce Franja, Vester Cecilija, Weber Josipina, Zalaznik Karolina, Zupanc Frančiška, Zupanc Ljudmila in Žumer Pavla. — 10 kandidatov in 5 kandidatinj je bilo reprobiranih. — Iz učiteljske službe ie izstopila naša vrla tovarišica ter vzorna učiteljica — Inka Kladnik - Karbova službujoča pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V bodoče ji želimo mnogo sreče in zadovoljstva! t MHoš Kamuščič bivši nadučitelj v tržaški okolici, pozneje urednik »Brivca« in naposled zasebnik in občinski načelnik pri Sv. Ivanu pri Trstu, je umrl pred kratkim. Kamuščič je bil rojen 1. 1852. v Vrhpolju v goriških Brdih ter je maturiral v Kopru 1. 1877. Od tedanjih koperskih slovenskih maturantov živijo sedaj menda le še trije: Leopold F u r 1 a n i (kot begunec v Ljubljani), Ivan K r a j nik (izprašani učitelj za meščanske šole v Breznu na Štajerskem) in Janko Leban (kot gost »Usm. bratov« v Kandiji). Kamuščič -je spisal uporabno knjigo »Navod slovenski vrtnarici«. Blag mu spomin! — Popravek. »Razpis nadučiteljske službe na Dobravi pri Kropi se prekliče«. Obcnem se popravlja, da je na jeseniški dekiiški šoli razpisana služba nadučiteljice ne nadučitelja. — Okrajni šolski svet v Radovljici. — Popravek. V zadnji številki se ima glasiti: Na okulističnem oddelku v Ljubljani se nahaja t o v. R u d o 1 f Knez. — Pov. UJU v Zagrebu ima 42 okrajnih učiteljskih društev in 1.800 članov — po stanju v 1. 1921—23. — 15 klišejev za slike na Koroškem. V januarju 1919 je g. A. G. na Dunaju preskrbel nri tvrdki Seidl med drugimi tudi 15 klišejev iz propagandne knjižice »Karnten« za nameravano brošuro o Koroški. Ti klišeii so nekam izginili. Ker tvdka klišeje zahteva in bi nova prireditev slno veliko stala in ker izposoieni klišeji ne more.io imeti nikake veljave za kogarkoli pri nas. vljudno prosim vsakoffar, ki kai ve o teh klišejih. da naznani to Jugoslovenski Matici vLjub1 i a n i a 1 i T o u r i s t O f f i c e. — Tovariši lovci' Obračamo se tem potom na vse tovariše-lovce. da nam pošljejo v svrho nagačenja razne živali: ptice najrazličnejših vrst, štirinogate živali. n. pr. veverice. podlasice. kune itd. 3td. — Pošiljatve kot vzorec brez vred- nosti! Stroške povrnemo! — Naslov: Tvornica učil, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Iz BukovšJce. Šolsko vodstvo je nabralo ta mesec 1500 znamk za Jugosl. Matioo. Nabira tudi za dijaško kuhinjo v Kranju z uspehom. Do danes je nabranega 1000 K* Književnost in umetnost.  —k Važna čebelarska knjiga. Pravkar ie izšla v novem natisu Janšova knjisra »Nauk o čebelarstvu«. Tretjo izdajo predelal Franc Rojina z dodatkom Albertijev-Žnidaršičev pani. Priredil M. Humek. Minulo je skoro 150 let, odkar je umrl na Dunaju najslavnejši slovenski čebelar Anton Janša. mož svetovnega slovesa. Njegova knjiga je izšla v raznih je- zikih in v mnogih ponatisih. Janša je bil izrcdno natančen opaizovalec in čebelarski veleum. da mu svetovna čebelarska literatura ne pozna sovrstnikov. Njegova teorija se ie obdržala do danes. — Čebelarsko društvo za Slovenijo je ob svoji letošnji 251etnici dalo t>obudo za novo izdaio Janševe knjige, da primerno proslavi zaslužnega čebelarskega strokovnjaka. Sai je danes po 150 letih Janša še vedno moderen. njegovemu pogledu v življenje čebeline družine se čudimo, ko čitamo njegovo knjigo. ki je marsikaj svetu pojasnla kar do takrat ni bilo znano. Janševo teorijo so morali sprejeti in priznati čebelarski strokovnjaki svetovnih narodov pa tudi praktična stran Janševe knjige ie še vedno veljavna. Janša. ki se je z vso dušo poglobil v svoio stroko. ]e dosegel v priprostem kranjskem panju v Dunajski okolici občudovanja vredne uspehe. Jasno je. da mi ne raoremo pričakovati podobnih uspehov iz paniev z nepomankljivim delom; sal tudi ne ipoznamo čebelarske teorije v taki meri kakor Janša ,tudl pašne razmere niso danes več iste. kakor v Janševih časih. Nadomestilo za Janševo spretnost pa nam nudi moderno čebelarstvo pri nas v prvi vrsti Alberti-Žnidaršičev panj. Tu prihaiamo k drugemu delu knjige. ker podaia višji čebelarski nadzornik Humek v kratkih jedrnatih besedah vse temeljne pojme. za čebelarenie v tem panju. Kdor ie proučil Janševo knjigo. mu bo vzorna Humekova razprava nudila vso iasnost. kako mu ie preiti od stare kranjske prakse k modernemu čebelarstvu. Humek je to premestitev v svoji razpravi zelo spretno začrtal in izvedel. Čebelar ki razume tudi nekai mizarskega dela si bo znal na podlagi Humekovega opisa ta panj tudi sam napraviti. Humekov opis obsega sledeča poglavja: 1. Albertijev-Žnidaršičev pani in njegova gradba. — Temel;na načela pri sestavi. — Opis in mere panja. — Potrebni pripomočki: a) sipalnik. b) kozica. c) grebljica. d) pitalniki. e) drugo orodje in priprave. f) čebelnjak. II. Čebelarska opravila v A. Ž. panju: 1. Kako čebele naselimo v A. Ž. pani. 2. A. 2. panj spomladi. 3. Prevešanje in nastavljanje. 4. Rojenje. 5. Prevažan.je v pašo. 6. Kako ieml-emo med. 7. Poletje. 8. Jesenska paša. 9. Priprave za zimo. 10. Pozimi. 11. Vzeoia matic. 12. sklepna beseda. Humekova razprava ie jasna in vsakemu čebelarju razumljiva. Vsak tudi načelen nasprotnik A. 2. panja se bo iz nie zelo mnogo naučil. priporočamo. da io vsakdo prav skrbno i.n večkrat prečita. Janševi knjigi s pridei^o Humekovo razpravo o A. 2. panju ie zagotovljen vspeh; knjigo si bo nabavil vsak čebelar. ki ima kaj zmisla za napredek. —k »PesmarJca Olasbene Matlce«. V pro- slavo SOletnice Glasbene Mattce v Ljubljani izda odbor Olasbene Matice svojo že več let tako težko pogrešano pesmarico Glasbene Matice v novi popravljeni izdaji. Pesmarica, odtiskana v isti obliki, kakor je bila I. izdaja iz leta 1897., sanio s to razliko, da je obdržanih v novi izdaji lc polovico starih zborov, to je približno 120 tjsleinih strani, dočim je za 180 tiskanih strani novili zborov vzetih iz najnovejše slovenske literature. Pesmarico je na noyo uredil Matej Hubad in izide sredi januarja 1923. Pesmarica se lahko naroča takoj in sicer stane v prednaročbi okolu 40 Din, dočim se bo cena pozneje, ko pride na književni trg, nekoliko zvišala. Odbor Glasbene Matice prosi vse zasebnike, kakor tudl pevska društva, ki se zanimajo za to pesmarico, da naroče isto takoj potom dopisnice pri Glasbeni Matici, odnosno v Matični knjigarni v Ljubljani, Kongresni trg št. 9. —k Zbašnik Fr.: Drobne pesmi. Z risbami okrasil Rajko Šubic. V Ljubljani 1922. Natisnila in založila Uciteljska tiskarna v Ljubljani. Strani 39, cena vezani knjigi 7 Din. Poleti 1. 1918. je padel na italijanski fronti enaindvajsetletni dijak France Zbašnik. Šele sedaj čutimo in vemo, kaj smo izgubili z njim, kajti po zbirki, ki jo je izdala pred letom »Tiskovna zadruga« in pa po zgoray navedeni ni nobenega dvoma več, da je legel z Zbašnikom v prezgodnji grob eden najbolj nadarjenih in najglobljih pesnikov naše kornaj doraščajoče generacije. Tudi pri njem se je ponovila Murnova in Kettejeva tragedija- Zvežič »Drobnih pesmi«, ki jih je izdala te dni Učiteljska tiskarna obsega 15 »drobnih pesmic«, ki vse zaslužijo, da pridejo čim prej v naše šolske knjige, kajti takih prisrčnih in res otroških verzov po 2upančičevem ' »Cicibanu« in »Ugankah« naša mladina še ni slišala. Prelepo zbirko uvaja pesnikov življenjepis (s sliko), ki ga je napisal njegov stric dr. Zbašnik, krasi jo pa deset prav posrečenih Šubičevih risb. Tudi zunanja oprema drobne knjižice je zelo prikupna, vsled česar je ne priporočamo samo mladini, temveč tudi odraslemu občinstvu kar najtopleje. —k Knjlžnica praktične pedagoglje (Radovi vježbaonica Više ped. škole. Izdajc Dr. Jure Turič. profesor praktične pedagogije) počela je s knjiRom Drja. Turiea Metodika škole rad a , koja se tipravo doštampava. Knjižnica praktične pedagogije hoče da omoguči preobrazbu naše »škole učenja«, koja odgaja ponizne službenike, povodljive i poslušne sljedbenike, u školu »rada«, koja odgaja aktivne radnike i svijesne, saniostalne ljude. Metodika škole rada daje priacipe i osnove za cijelu knjižnicu kao i za praktični pedagoški rad u V. ped. školi. Knjigu dobivaju učitelji, djaci i školske knjižnice do konca aprila 1923. za 20 Din i 3 Dinara poštarine kod Uprave Knjižnice praktične pedagogije Zagreb, Tvornička 10, pa kod Knjižare Kugii, Zagreb, i u svim drugim knjižarama za 90 K, 22 Din 50 p. više poštarina. Velike zapadne demokracije preobrazile su u ratu i poslijc rata svoju školu, u koliko je to potrebno za školo rada. Mi ovai ostatak iz vremena ovisnosti moramo posve da preobrazimo, kako je to prikazao Dr. J. Turič u svojoj »Osnovi za preobražavanje naroda »školom«. U jednom od glavnih interesa je tiaroda i učiteljskog staleža naših srednjili i osnovnih škola. da Knjižnica praktičnc pcdagogije najde moralnu i materijalnu potporu, koia čc joj omogučiti da poda našoj školi nužno podlogu za sigurnu i temeljitu prenbrazbu n stanje, kakvo su dostigli napredni narodi. —k Sokolskemu naraščaju! Zbor! II. 1923. Izdala Sokolska župa Maribor. Prav ličen in priročen koledarček ima sledečo vsebino: Koledar 1923. Za sokolskim praporom. (Pesem.) I* Jugoslov. vsesokolski zleti. Fiignerjeva stoletnica. Nasa dolžnost do neosvobojenih bratov. Slovensko Sokolstvo. Fran Podobnik. Slike: 1. Predaja prapora. 2. Sprevod naraščaja. 3- Stik naraščaja. 4. Proste vaje. 5. Fran Podobnik.