MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XVII • marec 2011 • Številka: 2 str. 8 str. 10, 35 str. 16 STOP divjim odlagališčem na Barju 14. Podkrimski pustni karneval Občinska revija pevskih zborov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2011 Spoštovani bralke in bralci! Pred nami je pomlad, čas, ko se v naravi prebuja novo življenje. Tudi na Igu smo s pustom simbolično pregnali mrzlo zimo, o tem, kako je potekal že 14. Podkrimski karneval, poročamo v rubriki Aktualno, na barvni strani pa predstavljamo najbolj zanimive maske. Pomlad je tudi čas, ko praznuje tudi naša občina. Praznovanje spremlja vrsta prireditev, od različnih športnih dogodkov do osrednje proslave, na kateri bodo podeljena občinska priznanja, razglašena pa bosta tudi športnik in ekipa preteklega leta. Nagrajence vam bomo predstavili v prihodnji številki. Svoj krajevni praznik bodo v spomin na požig podmo-krških vasi med italijansko ofenzivo leta 1942 obeležili na Golem. Vedno toplejše vreme nas pogosteje zvabi na plan, kjer nas ob poljskih in gozdnih poteh na naših sprehodih spremljajo ne samo zvončki in trobentice, temveč tudi prazne pločevinke, plastične vrečke in podobna nesnaga, ki ne sodi tja. Zakaj se je znašla tam, in ne v smetnjakih, je vprašanje, na katerega težko najdemo razumski odgovor. Konec marca bo zato organizirana vsesplošna čistilna akcija, ki bo potekala ne samo po naši občini, temveč po celotnem Ljubljanskem barju. Ta ravninskem Barju so zlasti problematična divja odlagališča, zato STOP divjim odlagališčem na Ljubljanskem barju! Odločite se in se pridružite čistilni akciji. Skupaj poskrbimo, da bomo ponosni na lepo naravno okolje, ki nas obdaja in s katerim se tako radi pohvalimo naokrog. Ljubljansko barje je bilo pred dvema letoma razglašeno za krajinski park in s kratkimi novičkami se nam javljajo upravljavci parka. Kako pa pomladno prebujenje vidijo lovci, nam na primeru divjega prašiča predstavlja Lovska družina Ig. Prijetno branje in pozdrav do prihodnjič, Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 15. aprila 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 30. marec 2011. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Koledar prireditev ponedeljek, 14. marec, ob 18. uri, Gasilski dom, Vrbljene torek, 15. marec, ob 19. uri, Center Ig - 3. nadstropje sreda, 16. marec, ob 17. uri, Knjižnica Ig petek, 18. marec, ob 19.30. uri, Športna dvorana Ig sobota, 19. marec, ob 13. uri, Športna dvorana Ig sobota, 19. marec, ob 18. uri, Kulturna dvorana Golo ponedeljek, 21. marec, ob 19. uri, Knjižnica Ig torek, 22. marec, ob 19. uri, Mladinski dom, Ig četrtek, 24. marec, ob 19. uri, Mladinski dom, Ig petek, 25. marec, ob 16.30. uri, Center Ig - 3. nadstropje petek, 25. marec, ob 19. uri, Center Ig - 3. nadstropje sobota, 26. marec, ob 8. uri, celotna občina Ig sobota, 26. marec, ob 19. uri, Gasilski dom, Iška Loka sobota, 2. april, ob 9. uri, Senožetka, Iška Loka torek, 5. april, ob 20. uri, Mladinski dom, Ig sreda, 6. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig torek, 12. april, ob 20. uri, Mladinski dom, Ig sobota, 16. april, ob 8. uri, pred gostilno Ulčar, Ig nedelja, 17. april, od 13. do 19. ure, Gasilski dom, Vrbljene torek, 19. april, ob 17. uri, Knjižnica Ig MOSTIŠČAR ЈЕ URADNO GLASILO OBČINE IG Obrezovanje sadnega drevja in grmovnic Predavanje Toma Križnarja English Mind Lab Proslava ob občinskem prazniku Srečanje upokojencev Krajevni praznik vseh vasi izpod Mokrca XVII. Govekarjev večer Predavanje Zavest o vodi in njenih kristalih Predavanje Barje, ali te poznam Projekt Za zdrav način življenja Potopisno predavanje Sejšelski otoki Spomladanska čistilna akcija Pozdrav pomladi Čistilna akcija v Iški Loki Film Po meji Slovenije Delavnica slikanja na bombaž Indija - po poti misijonarjev 4. srečanje starodobnih vozil občine Ig Razstava velikonočnih jedi in butare velikanke Velikonočna ustvarjalna delavnica TD Krim Občina Ig MKL - Knjižnica Ig Občina Ig DU Ig, Občina Ig SVS Golo-Selnik Društvo Fran Govekar Ig Društvo Fran Govekar Ig Društvo Fran Govekar Ig Občina Ig, Ord. splošne medicine MKL - Knjižnica Ig Občina Ig in društva SVS Iška Loka SVS Iška Loka Društvo Fran Govekar Ig MKL - Knjižnica Ig Društvo Fran Govekar Ig Ljubitelji starodobnih vozil Ig TD Krim MKL - Knjižnica Ig Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR brez DDV (350,00 sIT). Naslov uredništva: telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Anton Tegelj 2.400 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Lektoriranje: Računalniški prelom: Naslovnica: tisk: Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Katarina Mihelič Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Foto: Maruša Švigelj Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. Drage občanke, spoštovani občani, tudi v letu 2011 imamo velike načrte pri nadaljevanju projektov, ki bodo prispevali k večji kakovosti bivanja v naši občini. Čeprav je letošnji proračun nekoliko nižji kot predhodni, upam, da bo postorjenega kar nekaj, kar je zapisanega in potrjenega s strani občinskega sveta v dokumentu za leto 2011. Glede na gospodarsko in finančno krizo, ki duši razvoj na vseh področjih tako v svetu in še posebej v Sloveniji, iz katere nas naši vrli politiki in gospodarstveniki ne znajo potegniti, upam, da bo dotok denarja v občinsko iz državne blagajne, ki je predpisan z zakonom o financiranju občin, konstanten in bomo lahko izpeljali vse predvidene projekte ter programe. Lahko pa se tudi kaj zatakne! Dnevno prihaja do stečajev podjetij, odpuščanja zaposlenih in strmega padanja konkurenčnosti našega gospodarstva, na drugi strani pa bohotenja državne uprave čez vse normalne in razumne meje ter trošenja denarja za stvari, ki ne prispevajo k razvoju in boljšemu življenju v tej skorumpirani deželici na sončni strani Alp. Ja, skorumpirani! Vsak lahko počne, kar hoče (krade, goljufa, preprodaja mamila, se ukvarja z različnimi nedovoljenimi posli, drvi po cestah kljub omejitvam in povzroča nesreče tudi s smrtnimi izidi itd.). In nikomur se nič ne zgodi. No, tistim, ki kradejo in potiskajo državo v gospodarski propad, se res nič ne zgodi. Mirno uživajo v nakradenem premoženju in se smehljajo z malih zaslonov. Zgodi pa se tistim, ki zaradi nizkega osebnega dohodka ali premajhne pokojnine ne morejo plačati položnic. Nemudoma jih kaznujejo, in to tisti, ki so krivi in odgovorni za stanje v državi. Ker je glavni vir prihodka občinske blagajne 35 % dohodnine, smo lahko zaskrbljeni glede na stanje, kakršno je v državi. Mislim, da bo leto 2011 eno najtežjih, odkar je Slovenija samostojna. Nadaljevali se bodo stečaji, odpuščanja, padal bo bruto družbeni proizvod, socialni položaj ljudi bo vse težji. Ali pa morda tudi ne? Upam, da se motim! Nekateri ekonomisti zatrjujejo, da je najhuje že za nami. Da bi bilo to le res. Pa najbo, kakor pač bo, upanje umre zadnje. Upanje pa je vse večje, da bo prišel dan, ko se bodo začela dela na rekonstrukciji državne ceste Ig—Ljubljana. Pred nekajtedni smo imeli župani občin od Ljubljane do Kočevja sestanek pri ministru za promet glede problematike obvoznice mimo Škofljice in Lavrice, ki naj bi razbremenila nevzdržne prometne razmere prek občin Škofljica in Ig. Predolgo se že obljublja, da se bo resno začela izgradnja te prepotrebne obvoznice (15 let), zato smo župani ministru za promet Vlačiču in ministru za okolje Žarniću postavili štiri zahteve, od katerih ne odstopamo. - Priprava državnega prostorskega načrta do —septembra 2012 s potekom trase prek Barja zahodno od Škofljice. Ta faza je ena zahtevnejših, saj gre za izredno občutljiv eko-sistem. Vsi nadaljnji postopki do izgradnje obvoznice bodo manj zahtevni. - Začetek in konec gradnje priključka stare ceste Škofljica-Šmarje na avtocesto Grosuplje- Ljubljana v letu 2011. - Začetek oziroma nadaljevanje rekonstrukcije državne ceste Ig-Ljubljana, ki mora biti končana v letu 2012. - Končanje rekonstrukcije železniške proge Ljubljana-Kočevje. Če se ne bodo začele izpolnjevati naše zahteve, bomo župani na celotni trasi od Ljubljane do Petrine začeli izvajati ukrepe, ki pomenijo zapore tako na lokalnih kot državnih cestah. Minister Vlačič kot tudi minister Žarnić sta brezpogojno sprejela naše zahteve z obljubami, da bodo vse izpolnjene. Upam, da bo res tako. Po informacijah, ki sem jih pred kratkim dobil s strani pristojnih na Direkciji za ceste, so se stvari začele premikati, saj je že objavljen javni razpis za nadaljevanje rekonstrukcije ceste Ig- Ljubljana. Upam, da je ta informacija točna, več pa bom vedel po sestanku z direktorjem Direkcije za ceste Gregorjem Fickom, ki je predviden v prvi polovici marca. O vsem, kar se bo dogajalo ob sanaciji Ižanke, vas bom, drage občanke in dragi občani, obveščal. V februarju so na pobudo župana Zorana Jankovića stekli pogovori med Mestno občino Ljubljana in Občino Ig za podaljšanje mestne proge št. 19 do Iga. To bo dolgotrajno pogajanje, saj gre za sofinanciranje proge iz občinskega proračuna občine Ig. Želim si, da bi bila pogajanja uspešna. Uspešna pa bodo samo pod pogojem, da bo prišlo do obojestranskega razumevanja tako finančnih kot tudi drugih problemov obeh občin. Če bodo pogajanja uspešna, se bomo z mestnim avtobusom lahko vozili že od septembra letošnjega leta. Občina pa ima tudi nekaj drugih prihodkov, ki so zagotovilo, da bodo zastavljeni projekti izpeljani. Ti pa so glede na prejšnja leta okrnjeni zaradi krize, v kateri smo. Proračun je tako prilagojen vsem težavam, in glede na to računam na razumevanje vseh proračunskih porabnikov. Ta kriza bo prav gotovo minila. Še vsaka je in skrbi, kako bomo preživeli bodo odšle. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da v naši občini živi že več kot sedem tisoč prebivalcev. V zadnjih treh letih je izredno močno priseljevanje in veliko število rojstev. Dejali boste, da to pa res ni skrb vzbujajoče dejstvo! Res je. Veliko število rojstev in priseljevanje so nam lahko v ponos. To kaže, da je bivanje v tem prostoru pod Krimom prijetno in ne predrago. Ta medalja pa ima tudi drugo plat. Manj svetleča plat medalje razkriva, da ni prijavljenih več kot 15 % stalno živečih oseb v naši občini. Nimamo še natančnih podatkov, morda je ta številka celo več kot 20 %. Pri tej zgodbi gre za velik izpad prihodka v občinskem proračunu, morda celo za pol milijona evrov. Ko bomo pridobili vse podatke, bomo lahko izračunali natančne številke, prepričan pa sem, da bodo visoke. Sprašujem se, ali je to pošteno do vseh tistih, ki združujejo dohodnino v našem proračunu in s tem zagotavljajo razvoj. Tisti, ki so prijavljeni v drugih občinah in živijo tu pri nas, pa ne prispevajo ničesar, samo koristijo dobrine vse infrastrukture (ceste, zimske službe, vodovodi, kanalizacija, vrtci, šola itd), ki je bila zgrajena brez njihovega deleža, in z uporabo le-teh krajšajo njihovo obratovalno dobo. Nekaj ukrepov že pripravljamo na področju otroškega varstva s spreminjanjem pravilnika o sprejemanju otrok v vrtec. V tem primeru bo imel otrok, katerega starša sta oba prijavljena v naši občini, absolutno prednost. Na drugih področjih pa bomo z ukrepi začeli, ko bomo pridobili natančne podatke od pristojnih organov. To moje razmišljanje in ugotovitve najne sejejo strah, ampak temeljit razmislek tistih, ki se jih to razmišljanje in ugotovitve dotikajo. Breme je treba razdeliti na vse. Drage občanke, spoštovani občani, želim vam prijetno praznovanje ob občinskem prazniku. Janez Cimperman www.obcina-ig.si 3 4 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2011 Režijski obrat sporoča Obvestilo lastnikom zemljišč v bližini vodo- ■ • V I • v v hranov in črpališč Lastnike kmetijsko obdelovalnih površin, tudi gozdnih v varstvenih območjih vodnih virov in na njihovem robu, odsvetujemo kakršnokoli gnojenje površin oziroma drugo tretiranje, ki ima na pitno vodo negativne posledice ter lahko pomeni biološko in kemično tveganje za zdravje uporabnikov. Objekti so priklopljeni na kanalizacijsko omrežje, vendar kanalščine ne plačujejo Po pregledu evidenc in stanja na terenu je bilo ugotovljeno, da lastniki kar nekaj objektov v občini ne plačujejo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (kanalščine), čeprav so na kanalizacijsko omrežje priključeni. Lastnikom objektov, kjer je bilo ugotovljeno tako stanje, bo poslano obvestilo, na položnicah pa bodo dodatno navedene postavke odvajanje odpadne vode in čiščenje odpadne vode ter okolijska dajatev za objekte, priključene na kanalizacijsko omrežje. Priklopi na kanalizacijsko omrežje Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna (Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ig, UL RS, št. 41/2009). Po pregledu evidenc je bilo ugotovljeno, da nekateri objekti, čeprav imajo možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, še niso priključeni. Lastnikom objektom bodo poslani dopisi s pozivom na priključitev skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne ter padavinske odpadne vode na območju Občine Ig (UL RS, št. 41/2009). Neporavnane obveznosti - vodarina in kanalščina Kljub poslanim opominom nekateri uporabniki niso poravnali obveznosti z naslova vodarine in kanalščine. Neplačnike opozarjamo, da morajo kot uporabniki skladno z 32. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ig (UL RS, št. 41/2009) in 41. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Ig (UL RS, št. 41/2009) plačevati račune za storitve javne službe v roku, navedenem na računu. Če ravnate v nasprotju z zgorajnavedenima odlokoma, vas lahko kaznujemo z globo 400 eur za neporavnane obveznosti javne službe oskrbe z vodo in 400 eur za neporavnane obveznosti za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Kako uredite spremembo plačnika storitve? Informacijo o spremembi lastništva lahko posredujete na obrazcu: po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po faksu: 01 2802-322, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Sprememba mora vsebovati: - verodostojno listino, ki izkazuje lastništvo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiško-knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev), - stanje obračunskega vodomera ob primopredaji. Poravnane morajo biti vse zapadle obveznosti do primopredaje. Kako opravite reklamacijo računa? Če na računu ugotovite nepravilnost, morate račun reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok reklamacije. Reklamacijo lahko oddate: po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po faksu: 01 2802-322, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si osebno na občini Ig v času uradnih ur. Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01 2802-314. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času. 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Zaščita vodomerov pred zmrzaljo Zaradi nizkih temperatur je zmrzal pogosti krivec za poškodbe na vodomeru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opozarjamo, da sami poskrbite za preventivno zaščito za vgrajene vodomere, saj ste stroške zamenjave v tovrstnih primerih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zaščito pred zmrzaljo: - dovolj globoki vodomerni jaški z izoliranim pokrovom, - dodatna zaščita nad vodomerom z izolacijskimi materiali. Javljanje stanja vodomera Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer: - na tel.: 01/2802-314, - po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, - prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si. Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem visok znesek na računu. Odpadno olje na ekološkem otoku Konec decembra je občan opazil odložen 50-litrski sod z iztekajočim odpadnim oljem na ekološkem otoku v Zagorici na Igu. Posredovali so ljubljanski poklicni gasilci in pristojne službe Kemisa, ki so sod odpeljale v ustrezno skladišče. Upamo, da se take stvari v prihodnje ne bodo dogajale. Katja Ivanuš, občinska uprava Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • marec 2011 MOSTIŠČAR Skladno s proračunom Občine Ig (UL RS št. 25/2010), Statutom Občine Ig (UL RS, št. 129/06) in Pravilnikom o sofinanciranju letnih turističnih programov v Občini Ig (UO št. 2/07), Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje letnih turističnih programov v Občini Ig za leto 2011 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje programov turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo v občini Ig in imajo to opredeljeno v svojih programih. 2. POGOJI IN MERILA Pravico do sofinanciranja imajo tisti, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: • da imajo sedež na območju Občine Ig, • da so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa, • društva morajo imeti urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot določa zakon o društvih, • da so registrirani najmanj eno leto, • da je društvo prireditev prijavilo v letni koledar prireditev Občine Ig, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma, • da izvajajo redno turistično dejavnost, • da redno - letno, do 30. januarja, dostavijo Občini podatke o članstvu, poročilo o realizaciji programov preteklega leta, načrt aktivnosti in poročilo o doseženih rezultatih. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli programi in projekti z vsebinami: • izvajanja promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev občine in društva na raznih sejmih in drugih prireditvah, sprejemanje, informiranje turistov in obiskovalcev (vodenje) ipd., • izdajanje promocijskega materiala: prospekt, brošura, vi-deokaseta, razglednice, ipd., • spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma, • akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanju in olepševanju okolja ter oblikovanje turističnih produktov s področja rekreacijskih aktivnosti: urejanje in vzdrževanje poti, piknik prostorov, kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč, klopi za počitek sprehajalcev, turistične signalizacije, čistilne akcije ipd., • organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena, • aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka, • izobraževanje članov za namene pospeševanja turizma: organiziranje raznih delavnic, predavanj, predstavitev (npr. oblikovanje izdelkov domače obrti, potopisna predavanja, predstavitve turističnih krajev in območij, sodelovanje in izmenjava izkušenj z drugimi društvi, ekskurzije ipd.), • projekti, ki povezujejo k skupni izvedbi več turističnih in drugih društev oziroma elementov civilne družbe. 3. VIŠINA SREDSTEV Višina razpisanih sredstev za leto 2011 znaša 10.000,00 EUR. 4. ROK PORABE SREDSTEV Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2011 za programe/projekte, za katere so bila dodeljena. 5. VSEBINA PRIJAVE Predlagatelji morajo oddati prijavo izključno na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dvignejo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6. Ig, v času uradnih ur ali na spletni strani www.obcina-ig.si. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so v razpisnem obrazcu. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 6. ROK ZA PRIJAVE IN NAČIN PREDLOŽITVE Rok za prijavo na razpis je 1. 4. 2011. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom »Javni razpis-turizem - društva«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. Izbor programov in izvajalcev bo opravil Odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo Občine Ig. 7. OBVESTILO O IZIDU RAZPISA Prejete vloge ovrednoti strokovna komisija občine Ig, potrdi pa odbor za gospodarstvo, turizem in gostinstvo. Predlagatelji bodo najkasneje v 30 dneh po preteku roka za predložitev prijav pisno obveščeni o izidu razpisa. Občina Ig bo z izbranimi sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Dodatne informacije na telefon: 01/2802-318, e-pošta: marica.zupan@obcina-ig.si Datum: 1. 3. 2011 Številka: 32201/001/2011 Župan Občine Ig Janez Cimperman www.obcina-ig.si 5 4 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2011 Na podlagi 92. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07- UPB3 in 45/08) RAZPISUJEM naknadne volitve članov svetov vaških skupnosti na območju Občine Ig 1. Naknadne volitve v vaške svete Draga, Gornji Ig, Iška, Kre-menica, Podgozd, Podkraj, Staje, Škrilje in Tomišelj, bodo v nedeljo, 10. aprila 2011. 2. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 1. marec 2011. 3. Rok za oddajo kandidatur je 23. marec 2011 od 10. do 18. ure. 4. Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija. Številka:0410/004/2011 Franci Molan l. r. Ig, dne 1. 3. 2011 Predsednik OVK Rokovnik za izvedbo volilnih opravil Rokovnik za izvedbo volilnih opravil za dodatne volitve članov Svetov vaških skupnosti Občine Ig, ki bodo potekale 10. aprila 2011: 1.3.2011 Razpis naknadnih volitev v Svete vaških skupnosti (v nadaljevanju SVS). Od tega dne začnejo teči roki za izvedbo naknadnih volitev. 1.3.2011 do 23.3. 2011 Politične stranke in volivci določijo kandidate za člane SVS. V tem terminu Upravna enota, pristojna za vodenje evidence volilne pravice, objavi število volivcev za posamezna območja SVS Draga, Gornji Ig, Iška, Kremenica, Podgozd, Podkraj, Staje, Škrilje in Tomišelj. 10.3.2011 Občinska volilna komisija določi volišča za izvedbo glasovanja. 23.3.2011 Do 18. ure OVK opravi preizkus kandidatov - list kandidatov in določi seznam kandidatov oziroma list kandidatov z žrebanjem vrstnega reda. 29.3. 2011 OVK objavi seznam potrjenih kandidatur ter list kandidatov na razglasih. 9. 4. 2011 Med 9. in 11. uro se izvede predaja volilnega gradiva posameznim predsednikom volilnih odborov. 10.4. 2011 Splošno glasovanje in sprejem volilnega gradiva ter ugotavljanje izida glasovanja. Franci Molan Predsednik OVK Pri nas doma ločujemo! ^Вјр ^Др" ^sj Bioodpadki V zabojnik za bioodpadke odnesem: zelenjavnein sadne odpadke, ostanke hrane, kavne filtre in čajne vrečke, jajčne lupine, umazane papirnate vrečke, robčke in prtičke ter vse pokvarjene prehrambene izdelke, brez embalaže seveda. Pozor: V zabojnik nikoli ne vrzi bioodpadkov v plastični vrečki! Stresi jih ven ali pa uporabi biorazgradljive vrečke. Embalaža V zabojnik za embalažo odlagam: plastenke in pločevinke pijač in živil, kartonsko votlo embalažo tekočin, plastenke čistilnih in pralnih sredstev, plastično embalažo šamponov, zobnih past in tekočih mil, CD-jev in DVD-jev, plastično folijo, v katero so zaviti izdelki, ter čim več plastičnih vrečk. Pozor: embalažo vedno izprazni in ji odstrani zamašek ali pokrovček! Papir V zabojnik za papir stlačim: časopise, revije, zvezke in knjige, prospekte, kataloge, pisemske ovojnice, pisarniški in ovojni papir, papirnate vrečke ter kartonsko embalažo. Pozor: kartonske škatle zloži ali stlači skupaj. In ne pozabi odstraniti lepilnih trakov! Steklo V zabojnik za steklo spustim: steklenice in stekleničke, kozarce in kozarčke živil, pijač, kozmetike in zdravil. Pozor: stekleno embalažo vedno izprazni in ji odstrani zamašek ali pokrovček! Ostali gospodinjski odpadki V črn ali siv zabojnik sodi le še peščica odpadkov: plastificiran papir, manjše količine stiropora, zamaščene folije, plenice, mačji pesek, ohlajen pepel, tkanine in usnje, vrečke iz sesalca, kasete in fotografije, pluta in guma, keramika in porcelan, žarnice ... h Življenje je KUL' karresrab Uporabim ponovno Ločujem odpadke čisto do vašega praga Dodatne informacije: www.snaga.si, tel: 477 96 30 ali 477 96 67, e-pošta: info@snaga.si 6 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • marec 2011 MOSTIŠČAR Ekološki otoki Je v Za potoku nov zbirni center za odlaganje odpadkov? Foto: Uroš Čuden Zgledno urejen ekološki otok Foto: Katja Ivanuš Začasni zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov Matena-Ig Kaj je zbirni center? Zbirni center je nepokrit ograjen prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje nekaterih vrst ločenih odpadkov. Odpadkom je namenjenih več velikih zabojnikov, pred vsakim je napis, kaj v določen zabojnik sodi. Odpadke v posamezne zabojnike odlaga uporabnik sam ob asistenci in nadzoru oskrbnika zbirnega centra. Občasen nadzor zbirnega centra (med obratovalnim časom in zunaj njega) bodo izvajali uslužbenci Medobčinskega inšpektorata. Lokacija in odpiralni čas: - je znotraj območja čistilne naprave Matena - vsako soboto od 9. do 12. ure (razen če je sobota na praznični ali dela prost dan) Komu je namenjen? Nam enjen je ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev. Storitve zbirnega centra Ig lahko koristijo prebivalci občine Ig, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki - pred oddajo odpadkov se bo oskrbniku treba izkazati z odrezkom plačane položnice za odvoz odpadkov. Kaj lahko pripeljete v zbirni center Matena-Ig? kopalniška oprema, preproge, oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, svetila in senčila ipd. omare, stoli, gradbeni elementi, parket, iverne plošče ipd. monitorji, TV-aparati, zasloni, radijski sprejemniki, računalniki, telefoni, bela tehnika ipd. masivne kovine, radiatorji, jekleni profili, kopalne kadi, sodi, ročke, kantice, konzerve, pločevinke pijač ipd. grmičevje in vejevje, ostanki košenj, listje, rože ipd. g; g^ffR organski kuhinjski odpadki, povrtnine, sadje ipd. večja kartonska embalaža nosilke, ročke, plastenke, PE- in PP-zabojčki, odpadna in ovojna folija bel, čist stiropor, embalaža ovojna folija iz kmetijske dejavnosti V sklopu začasnega zbirnega centra bo urejen tudi EKO otok za ločeno zbiranje nekaterih drugih frakcij (modra posoda: papir i n karton, zelena posoda: steklo, rumena posoda: plastenke in pločevinke). Večino teh odpadkov se lahko predela. Ker ste jih oddali ločeno, ne bodo končali na odlagališču, temveč v predelovalni industriji. Je odlaganje odpadkov brezplačno? Oddaja odpadkov iz gospodinjstev je BREZPLAČNA. Zaradi tega dejstva se v občini Ig od zdaj ukinja letna akcija zbiranja kosovnih odpadkov po domovih. Kje lahko oddate preostale odpadke? Preostale odpadke (npr. gradbene, azbestne odpadke, avtomobilske gume, nevarne odpadke ...) naši občani lahko oddajo v Zbirnem centru Barje. Za odvoz odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih (proizvodnja, obrt, kmetijstvo), je dolžan nosilec dejavnosti skleniti pogodbo z ustreznim pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov. Za dodatne informacije lahko pokličete na Občino Ig (tel.: 2802 312, Uroš Čuden). Hvala, ker ločujete odpadke! www.obcina-ig.si 7 Spomladanska čistilna akcija STOP divjim odlagališčem na Barju 2011 OKOLJEVARSTVENO DRUŠTVO BARJANSKI ZMAJ Velika povezana akcija prostovoljcev z nazivom STOP divjim odlagališčem na Barju bo letos potekala v soboto, 26. marca 2011. Razveseljivo je, da je udeležba prostovoljcev vsako leto večja. Izboljšala se je tudi kultura varovanja okolja, kljub temu pa je takšna akcija na Barju še vedno potrebna. Res je, da spomladanske čistilne akcije v vseh barjanskih občinah niso nič novega. Prepričani smo, da je s povezavo prostovoljcev za okolje narejenega več. Tako kot drugod po Barju se akciji tradicionalno pridruži tudi veliko število nevladnih organizacij in posameznikov iz območja občine Ig. Brez udeležbe številnih prostovoljcev iz gasilskih društev, lovskih in ribiških družin, članic in članov turističnih in športnih društev, šolarjev, skavtov, tabornikov ter drugih okolijsko ozaveščenih posameznikov si uspešne izvedbe takšne akcije ni mogoče predsta- vljati. Akcije si zato ne more in ne sme lastiti nihče. Ne nazadnje tudi zato, ker bomo s čisto naravo brez divjih odlagališč pridobili vsi. Kakovost življenja se ne meri samo z denarjem, prej ko slej bo merilo postalo tudi stanje narave in okolja. Res je tudi, da je po Zakonu o varovanju okolja za odstranitev divjega odlagališča v naravi odgovoren lastnik zemljišča, kjer so ti odpadki. Večina teh kupov smeti pa je ob javnih poteh in kolovozih, ki so v lasti lokalnih skupnosti, in ravno odstranjevanju teh je namenjena ta akcija. Tako kot lansko leto bomo tudi letos poskušali prostovoljce na veliki barjanski čistilni akciji še dodatno motivirati, zato jim bomo poskušali zagotoviti večjo varnost in vidljivost z odsevnimi brezrokavniki in posebnimi rokavicami. Z njimi bo zagotovljena prepoznavnost njihove udeležbe na akciji, lahko pa jih bodo uporabljali tudi kot udeleženci v prometu vse leto. Vabimo torej vse posameznike iz številnih prostovoljnih društev v občini Ig in vse okolijsko ozaveščene posameznike, da se pridružijo skupinam, ki bodo čistile naravo v svojem kraju! Vse podrobnosti o zbirnih mestih skupin, ki bodo sodelovale pri čiščenju narave, bodo objavljene na spletnem portalu www. barje.net. Prostovoljci se lahko odločijo za čiščenje svoje okolice ali se pridružijo skupinam na drugih lokacijah. Na spletnem portalu www.barje.net želimo poudariti prispevek vsake organizirane skupine prostovoljcev, zato bomo veseli informacijo vsaki skupini in območju, ki so ga očistili. Te informacije z navedbo skupine, številom prostovoljcev in koordinatorjem bomo tudi javno objavili. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 040/464 326. Organizirano bo tudi žrebanje udeležencev akcije za lepe nagrade (poleti z balonom nad Barjem, knjižne nagrade, organizirani izleti po Barju, vožnja po Ljubljanici itd.). Okoljevarstveno društvo Barjanski zmaj Potek čistilne akcije v občini Ig Kot vsako leto bo tudi letos Občina Ig v sodelovanju z vaškimi sveti in društvi organizirala tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Letošnja čistilna akcija bo potekala v soboto, 26. 3. 2011. Čistilna akcija bo potekala pod naslovom STOP DIVJIM ODLAGALIŠČEM NA BARJU 2011. Vsa nadaljnja navodila bodo vaški sveti in društva dobili po pošti. Vabljeni, da se v čim večjem številu odzovete akciji in s svojim zgledom pripomorete k večji ozaveščenosti občanov za čisto okolje. Uroš Čuden Občinska uprava SVS Golo - Selnik sporoča: Marec bo mesec čistilnih akcij, zato bomo skupaj čistili tudi mi! Pokažimo, kako pomembna je skrb za okolje in kakšen vpliv imamo posamezniki, ko združimo moči. Brez vašega sodelovanja akcija ne bo popolna. Dobimo se v soboto, 26. marca 2011, ob 8.00. Zbirna točka bo pred trgovino na Golem, kjer bomo delili vrečke in zaščitne rokavice. Se vidimo! Vabilo Svet vaške skupnosti Iška Loka vabi vse vaščanke in vaščane Iške Loke na čistilno akcijo, ki bo zaradi proslave Pozdrav pomladi en teden pozneje kot v drugih vaseh občine Ig, in sicer 2. aprila 2011. Zbor je ob 9. uri v Senožetki! Vljudno vabljeni! SVS Iška Loka 8 www.obcina-ig.si Vabilo Turistično društvo Kurešček vabi vse svoje člane in vse občane, da se udeležijo spomladanske čistilne akcije Očistimo Slovenijo pred svojim pragom 26. marca 2011. V sodelovanju z Občino Ig, vaškimi sveti in Turistično zvezo Slovenije bomo prispevali, da bosta naša vas in naš kraj nam v ponos, da bo naš kraj urejen in lep. Za vašo udeležbo in pomoč se vam iskreno zahvaljujemo. V slogi je moč! Predsednik TD Kurešček Braco Vukosavljević Vabilo V PD Krim se udeležujemo občinske čistilne akcije v soboto, 26. marca. Zbrali se bomo ob 8.30 v Strahomerju pri mostu in se razdelili po skupinah, saj imamo namen očistiti vse markirane poti, ki vodijo iz naše občine na najvišji občinski vrh Krim. Ker je teh poti in stez veliko, smo se odločili, da bomo s čiščenjem nadaljevali tudi 16. aprila, ko bo vseslovenska čistilna akcija. Tudi 16. 4. bo zbor ob 8.30 uri v Strahomerju pri mostu. Vabljeni vsi naravovarstveniki! NO PD Krim Razpored cepljenja psov proti steklini za leto 2011 Sreda, 23. marec 2011 14.00 ŠKRILJE pri gasilskem domu 14.30 GOLO pri Cotmanu 15.30 DOBRAVICA pri Piškurju 16.00-17.00 IG, Gerbec Tone, Zabrv 19 Sobota, 2. april 2011 9.00 ZAPOTOK pri Mlakarju 9.30 VISOKO na Vasi 11.00 IŠKA VAS pred trgovino 12.00 VRBLJENE na hipodromu 13.00 TOMIŠELJ pri Gričarju 15.00 BREST pri gasilskem domu 16.00 MATENA pri Stražišarju 17:00 IŠKA LOKA pri gasilskem domu Cena cepljenja je 34,89 eur. Če bo pes proti steklini cepljen prvič, prinesite s sabo EMŠO lastnika, ki mora biti starejši od 16 let. Na razpolago bodo tudi ampule proti zunanjim zajedavcem. Če se cepljenja na terenu ne morete udeležiti, lahko psa pripeljete tudi v eno od ambulant Veterinarske postaje Ljubljana (v Mestni log ali BTC). Veterinarska postaja Ljubljana Prijave zbiramo do 25. 3. na tel. 041 715 323 ali prijavnica v Komet baru. www.obcina-ig.si 9 aktualno MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2011 Barvno fotoreportažo s karnevala objavljamo na predzadnji strani, o karnevalu pa bomo v besedi izčrpno poročali v prihodnji številki Mostiščarja. Foto: Matjaž Zupan Mačkara Zahvaljujemo se SILVAPRODUKT d.o.o., Ljubljana DOLINŠEK TRANSPORT d. o. o., Ljubljana 0 mmm transport JOŽKO KRALJIČ d. o. o., Golo PREVOZ STVARI ŽUPEC ALOJZ S. P., Ig sponzor|em: Pomagali so nam tudi: LEKARNA IG, SIMONA VUČKO MOLE, Ig TOMISLAV GOLOB S. P., Škrilje TAUBI-T.R., d. o. o., Ig MEHANIKA PIŠKUR, Janez Piškur s. p., Ig ŽAGAR T. d. o. o., Iška vas KOŽAG d. o. o., Iška vas BERTAL d. o. o., Golo MESNICA FARKAŠ BORIS s. p., Ig MERCATOR - LUMPI ELEKTRO ZDEŠAR Robert Zdešar s. p., Podpeč NOVAK FREDI s. p., Domžale PEKARNA PEČJAK d. o. o., Škofljica Kaj je dobro delo? Čeprav na prvi pogled deluje naslov, kot da bom pisal o sama-ritanstvu, pa v besedilu ne gre za to. Zanima me konkretna relacija med vsakodnevnim delovanjem, najbo to na povsem obskurni ravni vsakodnevnih dejavnosti, in pravilnostjo tega delovanja. Čeprav nisem filozof, je sestavek, ki ga poskušam napisati, naivno filozofski, vendar nadvse obvezujoč, če želimo družbo pravilnosti in navsezadnje tudi družbo pravičnosti. Zastavek se glasi: kadar naletimo na neko delo, prakso, izvedbo, izjavo, za katero menimo, da je v teritoriju tega, kar imenujemo etično in navsezadnje tudi moralno dejanje, slišimo glas, pa čeprav samo v svoji glavi: »To je prav.« Z ne preveč razlage bi bilo to možno prevesti v: »To je pravilno.« Dobro delo tako ne govori o humanizmu ali cenenem moraliziranju, temveč o tem, da je pravilno. Pravilna in s tem dobra dela so lahko povsem drobna dejanja ali dela, ki vplivajo na nas in naše okolje. Tako rekoč vsaka, še tako majhna gesta je pomembna. Konkretnost, ki me zanima, se navezuje na drobceno novico, objavljeno v zadnjem Mostiščarju (Utrinki s srečanja vaške skupnosti Visoko-Rogatec) oziroma željo občanov po dodatnih obcestnih lučeh. Čeprav nas floskula 'dejanja, in ne govorjenje' zavezuje k takojšnji akciji, bi opozoril na temnejšo plat te zahteve in poudaril, da so nadvse potrebni razmisleki o količini, vrsti in mikrolo-kacijah obcestih svetil. Opozoril bi na to, da je Slovenija preveč osvetljeno ozemlje in pripada krogu držav, kjer je zavest o svetlobnem onesnaževanju nadvse nizka. Ne trdim, da svetila niso potrebna. Postavitev je potrebna predvsem tam, kjer je frekventnost pojavitve pešca in prometa na cesti dovolj velika. To pomeni ne kar povsod, kjer si to kdorkoli zamisli. Seveda se govori, da bo o tem odločala stroka, vendar pa je ta žal veli- kokrat v primežu lokalnih interesov, ki lahko služijo tudi oblikam nagajanja. Navsezadnje pa je treba tudi opozoriti, da je folklora različnih kvazivarnostnih luči v našem okolju mnogo predimenzionirana. Tako luči svetijo v vseh mogočih smereh, velikokrat tudi na področja, ki ne pripadajo samo parceli, ki naj bi ji bila osvetlitev namenjena. Seveda je možno, da se postavljalci zaradi neobčutljivosti za drugega ne zavedajo svojih dejanj. Velikokrat pa se ne morem znebiti vtisa, da gre za cenen način medsosedskega maltretira-nja. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja je tu jasna: osvetlitev naj bi bila obrnjena navzdol in naj bi minimalno ogrožala okolje, ki mu osvetlitev ni namenjena. Če pri postavljanju obcestnih svetil opozarjam na preciznost določitev mikrolokacij, pa močno podpiram idejo predsednice SVS Visoko-Rogatec Jožice A. Demšar o skupnem zunanjem prostoru za druženje, za igro otrok in mladostnikov. Ideja javnega prostora je izjemno pomembna, saj spodbuja socializacijo vseh segmentov bivanja. Vsekakor je to tema, ki bi ji v prihodnje želel posvetiti še več prostora. Čemu ta zapis? Predvsem temu, da se zavemo, da je življenje v nekem okolju odvisno od minimalnega standarda še sprejemljivega delovanja sosedstva. To je, da se svoboda posameznika konča tam, kjer se začenja svoboda drugega. Navsezadnje so težave sosedstva vezane na dejstvo, da ima zemlja omejeno površino, kar pomeni, da je ob vedno večjem številu ljudi sosedstvo tako rekoč danost, ki se ji ni mogoče odpovedati. Seveda pa se konkretnost sosedstva začne na mnogo manjšem prostoru. Jože Barši Rogatec nad Želimljami POSLANSKI KOTIČEK Referendumi Pred nami je kar nekaj referendumov, na katerih bomo odločali o zakonih, ki so že bili sprejeti v parlamentu, a so različne zainteresirane skupine zbrale podpise za razpis zakonodajnega referenduma, torej referenduma, na katerem bomo odločali, ali naj zakon stopi v veljavo ali ne. Prvi bo v odločanju Zakon o malem delu. Referendum je predlagala Študentska organizacija in zbrala več kot 47 tisoč podpisov. Čeprav se večinoma strinjamo, da je področje študentskega dela treba urediti, pa tudi poslanci SDS nismo najbolj naklonjeni malemu delu, saj izkušnje iz Nemčije in Avstrije kažejo, da se je tako le povečalo število občasnih del, in da ti 'mali delavci' za vedno ostanejo mali delavci ter ne dobijo redne zaposlitve. Referendum o Zakonu o malem delu bo v nedeljo, 10. aprila, čeprav smo v poslanski skupini SDS predlagali, da ga zamaknemo za en mesec, s tem se je strinjala tudi Študentska organizacija Slovenije, ko bomo najverjetneje na referendumu odločali tudi o novi pokojninski zakonodaji. Tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč čaka odločanje na referendumu. Tokrat so to predlagali sindikati, vlada pa se je odločila, da povpraša Ustavno sodišče RS, ali ne bi nastale protiustavne posledice, če se referendum izvede. Od odločitve Ustavnega sodišča je odvisno, ali referendum bo, vendar se bo to najverjetneje zgodilo. Zato bi bilo smiselno in ceneje, da se opravita oba in morda še kateri od referendumov, ki se napovedujejo (o arhivih in TEŠ 6), na isti dan. V PS SDS smo to že nekajkrat predlagali, zdaj pa celo vložili zakon, s katerim bi kot referendumski dan določili drugo nedeljo v maju in bi se na ta dan izvedli vsi referendumi. Kadar se pojavi predlog za razpis referenduma, mora biti ta razpisan v najmanj 45 dneh in največ enem letu. Žal za zdaj naši predlogi o enem referendumskem dnevu niso bili sprejeti, čeprav je pred dobrima dvema letoma, ko je vajeti prevzemala v svoje roke, vlada Boruta Pahorja v koalicijski sporazum zapisala, da bi proučila tudi možnost o enem referendumskem dnevu v letu. Samo upamo lahko, da bo vladna koalicija v prihodnje bolj racionalna in ne bo vztrajala pri tem, da je vsak referendum na svoj dan, ker "naj bi bila materija zapletena in državljanke in državljani potrebujemo več časa, da se poglobimo v zakon". V teh kriznih časih se mi zdi, da je večina za to, da ne trošimo več denarja, kot je potrebno, za referendume in podobno. Lahko me obiščete v poslanski pisarni v Mladinskem domu na Igu (Troštova ulica 15, Ig ) v ponedeljek, 4. aprila 2011, ali pokličete na tel.: 01/478-99-82 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije www.obcina-ig.si 11 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2011 Bil je Stojkov, bil je prvi ... bil je tudi nočni, pohod namreč. Res da je Stojan postaven možakar, vendar smo po njem poimenovali samo pohod, ki ga je Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje, organizirala nekaj dni pred januarsko polno luno, 15. januarja 2011. Zakaj Stojkov, zakaj prvi, zakaj nočni? Stojko je s svojimi pomočniki, ki so skrbeli za sredinski in zadnji del kolone, popeljal 120 udeležencev pohoda iz Želimelj v Zapotok in nazaj. Odločili smo se, da pot, ki se na začetku kar strmo vzpenja proti Rogatcu, nadaljuje mimo Visokega na Kurešček in naprej do Zapotoka, prehodimo ponoči in v vsakem vremenu. Vreme nam je bilo naklonjeno, sij že skoraj polne lune je polagal sence dre- ves, vzdušje na poti je bilo razigrano in prijetno. Poleg vseh drugih rekreacijskih in učnih pohodov, ki jih organiziramo, je bil to naš prvi nočni pohod. Udeležba nad pričakovanji Presenečeni smo bili nad tako velikim številom udeležencev. Predhodno smo zbirali prijave, da ne bi skuhali premalo golaža in polente. Zakuriti smo morali kar pod največjim kotlom. Prijave so prihajale od vsepovsod - iz drugih občin, sosednjih društev, od naših prijateljev in znancev. Seveda nismo nobenemu mogli reči ne. Kako je divjačinski golaž pikanten, kako se slastno topijo piškoti v ustih ter za povrh še čaj in šilce domačega, vse to smo poskusili v rekreacijsko-turističnem centru v Zapotoku oziroma 'štali, kot ji pravimo, kjer smo se odpočili in si preoblekli preznojene majice. Naša štala je prav lepa in velika, tako da lahko sprejme tudi takšno množico ljudi. Ogreti in polnih želodčkov smo se v poznih večernih urah spet peš podali nazaj v dolino, čeprav bi marsikdo še kar ostal ob topli peči. Stojkovi pohodi evidentirani Vsak udeleženec je za spomin na prijetno druženje in zaradi evidentiranja pohodov prejel evidenčni kartonček, kamor smo mu vpisali: 1. nočni Stojkov pohod. Odločili smo se, da bo pohod tradicionalen. Za pet zaporednih Stojkovih pohodov udeležence čaka prijetno presenečenje, zato ne izgubite evidenčnega kartončka. Že zdaj vas vabimo, da se prihodnje leto na januarsko polno luno ponovno udeležite pohoda. Vabljeni tudi tisti, ki se letošnjega niste mogli udeležiti. Darja Mlakar Sekcija za zdravo življenje Društvo Zapotok LSV Ig predstavlja svoje člane Naš Stane Zdravje je možakar in pol. Najprej zaradi prostora pod njegovim kozolcem, kjer prezimu-jemo nekatera naša vozila, nato pa kot član, zadolžen za povezavo med LSV in občinskimi gasilskimi društvi. Častni član LSV Ig, ki si je častno članstvo zagotovo prislužil. Med drugim bomo letos spet imeli konec 4. srečanja pri njem doma. Tako so naša vozila ob slabem vremenu na varnem, mi pa tudi. Letos ima odgovorno nalogo, da na naše 5. septembrsko srečanje povabi in pripelje tudi izjemna vozila častitljive starosti ljubljanske poklicne gasilske brigade Magirus letnik 1933 in Stayer letnik 1917. Obenem ima nalogo, da povabi ižanske gasilce z gasilskimi vozili in črpalkami, starejšimi od 40 let, iz naših gasilskih društev na naše srečanje. Naš Stane se zelo rad šopiri po Igu na lepem traktorju stayer letnik 1966 z 18 konjskimi močmi. Poleg starega kmečkega orodja in starih čelad zbira tudi stare radioaparate in šivalne stroje. Človek, na katerega se lahko vedno zanesemo, veseljak, ki popestri naša srečanja in nam nariše nasmeh na obraz. V sončnih dneh ga videvamo po Igu na njegovem traktorju ali starem poštarskem motorju, ki od vseh naših motorjev vedno vžge v prvo, na kar je še posebej ponosen. Marko Hvale Traktor starodobnik Foto: Marko Hvale Matijev nočni pohod na Krim TD Iška vas je tudi letošnje leto organiziralo tradicionalni že 9. Matijev nočni pohod na Krim. V petek, 25. februarja, ob 18. uri (nekateri malo prej, drugi pozneje), je s parkirišča v Iški na pot krenilo več kot 70 pohodnikov. Opremljeni vsak s svojo lučko smo tiho in previdno stopali po stezi, ki je bila na nekaterih mestih zaradi nizkih temperatur poledenela, višje pa tudi zasnežena. Vzpenjati se v jasni noči proti 1.108 m je za vsakega pohodnika posebno doživetje. Na vrhu v topli koči so se naša prezebla telesa hitro ogrela, še posebno, ko smo si privoščili toplo malico in šilce žganega. Koča je bila zapolnjena do zadnjega kotička, kar okoli 120 pohodnikov se nas je nabralo, saj so nekateri krenili proti vrhu tudi iz drugih smeri. Vzdušje je bilo zelo prijetno, še posebno, ko smo ob zvokih harmonike zapeli našo domačo pesem. Za spodbudo pa sta najstarejši in najmlajši udeleženec pohoda prejela pokale. »IŠKA VAS Z željo po varni vrnitvi v dolino in obljubo, da se prihodnje leto spet srečamo, smo se nekateri prej, drugi malo pozneje poslovili in odpravili proti domu, bogatejši za še eno vznemirljivo doživetje. Sonja Žagar TD Iška vas Foto: Sonja Žagar Pohodniki pred začetkom vzpona Veselo vzdušje v koči na Krimu ^ DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Društvo Fran Govekar Ig vabi na 10. redni letni zbor članov, v sredo, 16. marca 2011, ob 19. uri v Mladinskem domu na Igu (Troštova ulica 15, Ig) Dnevni red: 1. Imenovanje delovnega predsedstva (predsednik, zapisnikar, overova-telja zapisnika) in verifikacijske komisije 2. Zapisnik 9. zbora članov DFG 3. Poročila: Predsednice Nadzornega odbora Disciplinske komisije Blagajnika Vodijskupin 4. Izvolitev dodatnih članov v Upravni odbor DFG 5. Določitev višine članarine za leto 2011 6. Načrt dela v letu 2011 7. Razno Občni zbor bomo začeli s kratkim kulturnim programom. Na občni zbor lahko povabite svoje prijatelje, ki bi želeli sodelovati v kateri od skupin društva. V okviru društva delujejo naslednje skupine: • Lutkovna skupina • Mladinska in odrasla gledališka skupina Pod odrom, • Ženski pevski zbor Ig, • Moški pevski zbor Ig, • Skupina Borovničke, • Likovno-video skupina, • Literarno-glasbena skupina, • Turistično raziskovalna skupina, znotraj nje pa tudi turistični podmladek. Vabljeni k ogledu spletne strani našega društva: www.drustvo-frangovekar.si, kjer boste našli vse informacije in povabila na prireditve v organizaciji našega društva. Bi želeli peti, igrati, plesati, prebirati poezijo ... Pridružite se nam! V Društvu Fran Govekar Ig se veselimo novih članov, novih idej ... Pristopno izjavo najdete na naši prenovljeni spletni strani www.drustvo-frangovekar.si. Prisrčno vabljeni! Alenka Jeraj, predsednica www.obcina-ig.si 13 ^GEO S S IJruAlvi» гл ii/vcij in vtfuviilja ubDŠ!*-a I Natošte P cMSnpJttftüfif i m.-* ■■ ni i ЧП Ihvilt! i чi Stičišče NVO osrednje Slovenije - servis za društva Kdo soNVO? Nevladne organizacije - s kratico NVO - so neprofitne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti neko obliko pravne osebe. V Sloveniji so to društva, ustanove in zasebni zavodi. Zaključna poročila za nevladne organizacije Leto 2010 se je končalo, pripraviti je treba le še zaključne račune. Društva so zavezana k oddaji letnih poročil na poenotenih obrazcih do 31. 3. 2011, in sicer prek spletne aplikacije AJPES. Nepridobitne organizacije, kamor sodijo zasebni zavodi in ustanove, pa morajo letna poročila predložiti do 28. 2. 2011. Pri sestavi izkaza poslovnega izida je treba upoštevati pravilnik, ki opredeljuje pridobitni in nepridobitni del dejavnosti. Čeprav so zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (društva, zasebni zavodi in ustanove), oproščeni plačila davka, morajo v vsakem primeru obračunati in plačati davek od pridobitne dejavnosti. Obvezna je oddaja obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Rok za oddajo tega obrazca je najpozneje do 31. 3. 2011, in sicer izključno v elektronski obliki prek sistema e-davki. Za vstop v sistem e-davki vse pravne osebe potrebujejo digitalno potrdilo oz. si morajo urediti pooblastilo. Več informacijo pripravi in oddaji letnih poročil najdete na spletni strani www.srce-me-povezuje.si. Dnevi usposabljanj za NVO 2011 Pridobite ključna znanja za uspešno vodenje nevladne organizacije (društva, zasebnega zavoda, ustanove) na Dnevih usposa-bljanjza NVO, ki bodo potekali med 11. in 13. 3. 2011 v Centru Harmonija v Mengšu. Skozi pester program delavnic in predavanj se boste usposobili za pravilno vodenje organizacije od sklicevanja sej, vodenja računovodstva, oddajanja poročil, pridobivanja sredstev skozi razpise in s fundraisingom do učinkovitega komuniciranja prek različnih medijev. Udeležba na dogodku, ki ga organizira Stičišče NVO osrednje Slovenije, je brezplačna za vse predstavnike društev, zasebnih zavodov in ustanov iz osrednje Slovenije s predhodno e-prijavo na dogodek. Dodatne informacije in obrazec za e-prijavo najdete na spletni strani www.srce-me-povezuje.si. Vljudno vabljeni! Odprimo svoja vrata novinarjem in gospodarstvenikom Stičišče NVO osrednje Slovenije skupaj z drugimi stičišči in CNVOS v okviru pobude MOJA DRUŽBA še naprej spodbuja krepitev sodelovanja med NVO in drugima sektorjema. Z letošnjo kampanjo se osredotočamo na sodelovanje z mediji in gospodarstvom, saj tako novinarji kot tudi podjetja še ne poznajo NVO sektorja in vseh dejavnosti, ki jih društva, zasebni zavodi in ustanove opravljajo. Novinarjem bomo delo v NVO približali tako, da jih bomo povabili, da en dan preživijo z vami pri vaših dejavnostih v organizaciji. Novinarji bodo o preživetem dnevu v NVO pripravili prispevek. S sodelovanjem v tej akciji si lahko povečate prepoznavnost, medijsko pokritost in boljše stike z mediji. Sodelovanje med podjetji in NVO še vedno temelji predvsem na donacijah in sponzorstvih, le redko takšno sodelovanje preraste v partnerstvo pri izvajanju aktivnosti ali v ponujanje storitev NVO podjetjem. Z željo po izboljšanju sodelovanja med podjetji in NVO bomo le-tem ponudili možnost teambuildinga v NVO. Zainteresiranim NVO bomo skupaj s strokovnjaki pomagali pripraviti teambuilding programe in jih povezati s podjetji. Vse zainteresirane NVO vabimo, da nam sporočite svoj interes glede sodelovanja v akcijah do 30. 4. 2011 na elektronski naslov info@srce-me-povezuje.si. Pošljite opis svoje organizacije in dela, ki bi ga novinar opravljal oz. bi ga lahko opravila skupina podjetnikov. Pozorni bodite na to, da bo delo povezano z vašim osnov- nim poslanstvom in primerno za novinarja oz. skupino. Več informacijo poteku akcij najdete na spletni strani www. srce-me-povezuje.si. Izvajanje projekta TWINFOS V okviru projekta Twinfos nudimo nevladnim organizacijam in občinam osrednjesloven-ske regije možnost navezovanja stikov (pobratenja) z romunskimi organizacijami in občinami. Seznaniti vas želimo z evropskim programom Evropa za Državljane, ki sofinancira mednarodne projekte, kot so srečanja državljanov pobratenih mest, in konkretne projekte organizacij civilne družbe, ki imajo namen izboljšati ozaveščenost o evropskih zadevah. Za dodatne informacije smo vam na voljo prek elektronske pošte barbara@drustvo-geoss.si. TiuinrOf Tjaša Bajc, Stičišče NVO osrednje Slovenije Vabilo Člane in vse, ki nas podpirajo, vabimo na LETNI ZBOR ČLANOV KD MOKRC, ki bo v petek, 25. 3. 2011, ob 19. uri v Kulturni dvorani na Golem. Vabljeni! KD MOKRC 14 www.obcina-ig.si Пс^гм p н џ i t \ p Turistično društvo Krim vabi na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 25. marca 2011, ob 19. uri. Na občnem zboru bomo predstavili delovanje društva v preteklem letu in sprejeli načrt za leto 2011. Ob tej priložnosti si bomo na DVD-posnetkih ogledali aktivnosti društva v preteklem letu. Vsi lepo vabljeni. Turistično društvo Krim Janez Modic, predsednik VABILO NA OBČNI ZBOR KUD IŠKA VAS v soboto, 26. 3. 2011, ob 19. uri v Kulturni dvorani Iška vas. Predstavili bomo delovanje vseh sekcij kulturnega društva v preteklem letu in naredili načrt za novo sezono. Lepo vabljeni vsi zainteresirani! KUD IŠKA VAS 8. februar - kulturni praznik Pesem je praznik KULTURA Občina Ig je v sodelovanju z Osnovno šolo Ig pripravila ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prireditev z naslovom Pesem je praznik. Prireditev, ki jo v spomin na našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna pripravljamo vsako leto, je bila v četrtek, 3. februarja 2011, v Športni dvorani Ig. V kulturnem programu, ki ga je pripravila Osnovna šola, so nastopali sedmošolci OŠ Ig, Mladinski pevski zbor OŠ Ig pod vodstvom Ive Vnučec in male plesalke podružnične šole Iška vas pod vodstvom Anite Jošt. Kot poseben gost pa se nam je pridružil igralec SNG Drame Jernej Šugman, ji je recitiral Turjaško Rozamundo. Kulturni in povezovalni program je lepo pripravila Slavica Čergič, scena na odru pa je bila zamisel Jožice Antolič Hkrati pa se je na prireditvi s svojimi likovnimi deli predstavila likovna sekcija društva Fran Govekar Ig na temo Prešernovih pesmi. Marica Zupan Foto: Barbara Oblak Igralec Jernej Šugman je interpetiral Turjaško Rozamundo. Občinska revija pevskih zborov V kulturni dvorani gasilskega doma v Iški vasi smo 12. februarja prisluhnili pevskim zborom, ki delujejo v občini Ig. Potekla je namreč že 16. Občinska revija pevskih zborov. Na reviji je sodelovalo devet zborov (prijavljenih je bilo 11, vendar sta dva zbora zaradi bolezni odpovedala nastop), od tega pet otroških oz. mladinskih in štirje odrasli. Sodelovali so Otroški pevs-ki zbor Vrtca Ig, Otroški pevski zbor Vrtca Ig - enota Hribček, Otroški pevski zbor OŠ Ig, Otroški pevski zbor podružnične šole Golo, Mladinski pevski zbor OŠ Ig, Ženski pevski zbor Ig, Mešani pevski zbor DU Ig, Ženski pevski zbor Žene in dekleta dveh vasi in oktet Orfej. Pred polno dvorano obiskovalcev pa so se med revijo predstavile tudi mlade glasbenice Zala, Lara in Nika Janželj iz Iške vasi. Strokovnispremljevalec letošnje revije je bil zborovodja in glasbenik Mitja Gobec, ki je po končani reviji tudi pisno ocenil vsak zbor posebej, povezovalec programa pa je bil Tomaž Simetinger. Za pogostitev nastopajočih je poskrbelo Društvo žena in deklet Ig. Upamo, da vam je pesem tisto soboto polepšala dan. Marica Zupan Foto: Maruša Švigelj Otroški pevski zbor Vrtca Ig 16 www.obcina-ig.si Valentinov koncert Po starem kmečkem koledarju Valentin prinese ključe od korenin, zato so mu pravili tudi Spomladin. Ta dan je poleg gregorjevega znan tudi po tem, da se ptički ženijo. Društvo Fran Govekar Ig je letos v dvorani na Golem pripravilo Valentinov koncert. V petek, 18. februarja 2011, smo uživali v koncertu Stiškega kvarteta in gosta Roka Ferengje. —" DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG V Društvu Fran Govekar Ig se zahvaljujemo KD Mokrc, ki so nas prijazno sprejeli v svoji dvorani, Aniti, Alenki in Mateji, ki so na oder nasule srčkov in vrtnic, ter glasbenikom, ki so nas obiskali in nas spomnili, da je ljubezen nekaj najlepšega. Hvala zbrani publiki, ki je z aplavzom nagradila nastopajoče in organizatorje. Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig Začetki kvarteta segajo v junij leta 1991, ko so 4 prijatelji - Mare, Dušan, Lojz in Tone - prepevali v Stiškem moškem zboru, začeli pa so prepevati tudi kot kvartet. Leta 1995 so posneli prvo samostojno kaseto Slovenskih narodnih pesmi z naslovom Z veselim srcem voščim in še isto leto kaseto Božični koncert z gosti. Pozneje se je kvartetu pridružil basist Jože in ob desetletnici delovanja so posneli zgoščenko Pesem je naš praznik. Sodelovali so s številnimi glasbeniki zabavne glasbe, z narodno-zabavnim ansamblom Mi trije pa so se udeležili štirih Vurberških festivalov in posneli zelo uspešno zgoščenko V deželi desetega brata. Kvartet je v teh 20 letih veliko nastopal po Sloveniji in tujini. V Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Češkem, Švedskem, Hrvaškem in v Srbiji. Najboljso ponosni na srebrno plaketo, ki so jo prejeli na glasbenem tekmovanju Praga cantat na Češkem, pa tudi na priznanja s festivala v Toskani, že deset let pa so kot edina slovenska skupina udeleženci priznanega festivala na Hvaru. Uspešno gojijo prijateljstvo z njihovo klapo For ter vsako leto pripravijo skupni Koncert prijateljstva na Hvaru in v Stični, v letu 2010 so pripravili že dvajsetega. V leto 2011, ko praznujejo 20 let delovanja, stopajo z novim članom Jožetom, saj je Lojze zaradi bolezni prenehal petji. Ob tem visokem jubileju junija 2011 pripravljajo veliko koncert. Stiškemu kvartetu se je na odru pridruži pevec Rok Ferengja, ki ga poznamo kot ustanovitelja Rok'n'Banda. Že njegova prva skupina, Ghosts of the 50's je dala jasno vedeti, od kod črpa navdih: iz glasbe petdesetih let in njenih najodmevnejših izvajalcev. Od mladostnega navdiha do navdušenja mladih je šlo potem zelo zelo hitro: prve tri pesmi Ne težit, Dekle mojega prijatelja in Moja mlada ljubica so leta 1996 r ^ : 'i ** * kK: v J т>ш Na Golem so skupaj nastopili člani Stiškega okteta in Rok Ferengja. zavrteli na radiu Hit. Leta 1997je izšla plošča z naslovom Da padeš dol! Nika, zagotovo najpogosteje od vseh Rokovih pesmi, se je rodila leta 1998 - s ploščo Kako me mika, ki je dosegla platinasto naklado! Enako plemenita je bila tudi leta 1999 izdana tretja plošča V nevarni fazi. Dej ruk'n me, Moja mlada ljubica, Nika, Vedno bom le tebe ljubil, Ostani še minuto ali Verjemi - to je samo nekaj velikih uspešnic skupine, ki si je našla svoje mesto na slovenskem glasbenem prizorišču. Zdaj Rok nastopa samostojno, z Rok'n bandom pa tudi s Stiškim kvartetom, kot se je predstavil na Golem. Zbrani poslušalci smo se ob sproščeni in na trenutke improvizirani predstavi zabavali ob odlični glasbi in glasbenikih. Prijetne ljubezenske melodije so omehčale srca zbranih, nasmejani in veseli - in upamo, da tudi malo bolj zaljubljeni - smo odhajali domov. Prijeten in lep koncert se je končal v sproščeni druščini in pogovoru z nastopajočimi. Mateja Jere Grmek www.obcina-ig.si Projekt _ v _ v Ženska od Ž do A Vabimo vas, da se nam pridružite na prvem delovnem srečanju, ki bo v sredo, 30. marca 2011, in v petek, 1. aprila 2011, obakrat ob 18. uri v sejni dvorani Centra Ig, Banija 4. Vse dodatne informacije dobite pri: • Nevenki Kovač, 031/872 327, kovac.nevenka@gmail.com • Maruški Markovčič, 031/278 489, maruska.markovcic@gmail.com • Marici Zupan, Občina Ig, 01/280 23 18, marica.zupan@obcina-ig.si • Andreji Zdravje, Občina Ig, 01/280 23 24, andreja.zdravje@obcina-ig.si _kultura MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • marec 2011 Jeklene magnolije ali Kar ne ubija, krepi Naslov te fantastične drame Roberta Harlinga izraža zanimivo nasprotje med hladno trdnim jeklom in nežno krhkim magno-lijinim cvetom ter ga sestavlja v realno celoto - žensko, ki sicer kot edine predstavnice dveh spolov nastopajo v tej poučni drami. Vrle Ižanke so se pod režisersko vnemo Alenke Jerajpogumno lotile tega obsežnega teksta in ga že večkrat zelo pristno (resnične solze) predstavile po ljudskih odrih po naši državi. V soboto, 19. februarja 2011, smo si predstavo, ki je bila zelo dobro obiskana, lahko ogledali v kulturni dvorani na Škofljici. Harling je v dramskem besedilu uporabil mnogo komičnih fraz in jih skozi različne situacije uspešno postavil ob bok težkim življenjskim odločitvam oziroma preizkušnjam. Osnovna fabula drame je sicer preprosta. Dogaja se v frizerskem salonu odmaknjenega podeželskega mesta, kjer se redno srečuje cvet tamkajšnjih dam. Vsaka s seboj prinaša svoje spomine, želje in seveda tudi težave. Središče dogajanja je mlada Shelby, ki se pripravlja na poroko, nato se odloča o spočetju otroka, kar ji sicer zdravniki zaradi hude sladkorne bolezni odsvetujejo, a ga kljub temu rodi, toda žal se njeno telo vda - zaradi bolezni ji odpovejo ledvice. Na pomoč ji z darovanjem svoje ledvice priskoči mati, vendar operacija ni uspešna. Shelby umre in z njeno smrtjo se drama konča. Tako gledalec, ki ga duhovito besedilo, zanimivi zapleti in težave mestnih dam sprva izstrelijo v nebo komične evfo-rije, doživi preobrat in pristane na realnih tleh. Vendar bistveno sporočilo ni v minljivosti življenja in vsega lepega, temveč v tem, da kar ne ubija, krepi, in da so ravno ženske tiste, ki imajo jekleno moč, da vse težave lahko prenesejo ter ob tem celo ostanejo cvetoče magnolije. Režiserka je vloge porazdelila izredno domiselno. Frizerka Truvy (Katarina Zupančič) je umirjena, na trenutke zasanjana gospa, ki v svojem frizerskem salonu povezuje vse like in usmerja tok dogajanja. Njena pomočnica Annele (Manca Hostnik) je dobro zadela odmaknjenost lika, ki občasno preseneča z močnimi duhovnimi sporočili. Alenka Križman Černič, ki igra vlogo Shelby, se je naravnost poistovetila s svojo vlogo. Pristno začutiš radost poročnega dne, brezpogojno zaupanje v božjo (po)moč in svoje kratko, a pomembno poslanstvo. Očitno ji je rožnata barva všeč tudi v realnem življenju. Mati Mlynn (Božena Števančec) izraža skrbnost in ponos odgovorne matere. Glasna in nestrpna soseda Quiser (Mateja Jere Grmek) nima treme, uživa v vlogi in je ponosna na svojega psa. Županova žena in ponosna lastnica mestnega radia Clairee (Irena Trček) je nekakšen mediator med vsemi nastopajočimi. Občinstvo se je smejalo, včasih celo huronsko, kar je najboljše spričevalo, da so vse nastopajoče dramsko besedilo uspešno spravile v življenje z dobro premišljeno interpretacijo vlog. Tako lahko vsem igralkam in režiserki, ki so sicer polno zaposlene matere in žene, ter preostalim sodelavcem izrečemo izredno priznanje. Iztok Petrič Foto: Aleš Hostnik Vabilo na srečanje s koliščarji fe) W W FUN goveka Društvo Fran Govekar Ig vas vljudno vabi v Mladinski dom na Igu (Troštova ulica 15) v soboto, 19. marca 2011, ob 10.00, kjer bomo odprli razstavo kipov z naslovom Kolesarska srečanja s koliščarji in predstavili novo pobarvanko o koliščarjih. Ob 11. uri bo sledilo brezplačno vodstvo po stalni razstavi Koliščarji z Velikega jezera. Ne zamudite Razstava skulptur Aleksandra Arharja Kolesarska srečanja s Kipar in grafik Aleksander Arhar se je rodil leta 1951 v Ljubljani, prve skulpture pa je začel variti leta 1968. Od leta 1989 stalno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Med pomembnejšimi razstavami v tujini je bila udeležba na mednarodni grafični razstavi brezplačnega vodenja po razstavi Koliščarji z Velikega jezera 19. 3., ob 11. uri Ste si vedno želeli kaj več zvedeti o koliščarjih in zgodovini naših krajev? Pa o Franu Govekarju in drugih, ki so zaznamovali življenje na Ižanskem? Pridružite se nam! v Tokiu in na Malti. S serijo kolesarska srečanja želi opozoriti na možnosti kolesarjenja, ki jih dajejo različna območja, med njimi tudi Ljubljansko barje. In na Barju se lahko kolesar sreča s koliščar-jem ... Nova pobarvanka Koliščarji z Velikega jezera V okviru projekta Leader -razvoj podeželja smo izdali pobarvanko Koliščarji z Velikega jezera. Besedilo s predstavitvijo življenja koliščarjev je pripravil dr. Anton Velušček, za prevod v angleščino in španščino ter lektoriranje sta poskrbeli Marjeta Žebovec in Saša Pušnar, pobarvanko pa je z odličnimi ilustracijami je opremil član likovne skupine Društva Fran Govekar Ig in naš občan Zvonko Dobovšek. Društvo Fran Govekar Ig 18 www.obcina-ig.si kultura Ш i GLASILO OBČINE IG • marec 2011 MOSTIŠČAR Intenzivne vaje ŽPZ Ig v Portorožu ^—' DRUŠTVO ^ FRAN GOVEKAR 16 Repertoar novih skladb postaja vse obsežnejši in vsako leto zahtevnejši. Ker želimo doseči zastavljeni cilj, redne vaje enkrat tedensko nikakor ne zadoščajo. Kot vsa leta do zdaj smo se tudi letos odločili, da za dva dni pustimo vsakodnevne skrbi doma in se posvetimo samo petju na intenzivnih vajah. Tokrat nas je gostil Portorož. V bregu nad mestom stoji na Senčni poti Karitasova Sončna hiša in tu smo utrjevale svoje pevsko znanje. Zborovodja nam je pripravil kar obsežen urnik vaj in disciplinirano smo z notami v rokah preživele približno deset ur. Vadile smo razdeljene po glasovih v treh skupinah: sopran pod vodstvom korepetitorke Polone Černe, drugi glas pod vodstvom zborovodje Iztoka Petriča in tretji glas s pevko Urško Debevec. Ta dva dneva smo preživeli resnično pevsko intenzivno, ob tem pa smo vseeno našli čas za sprostitev, za sprehode po že kar toplem, skoraj pomladnem Portorožu, posedanje ob morju ali za kopanje v bazenu. Same smo morale poskrbeti tudi za hrano. Hvala Branki, Marinki, Marini in Lojzki, da so predano poskrbele za zajtrke in večerje. V nedeljo, 6. februarja, smo se popoldne poslovili od Portoroža. Seveda pa tudi od jeseni do zdaj nismo sedeli križem rok. Poleg rednih vsakotedenskih vajsmo se udeležili kar nekajprireditev. Že septembra nas je Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi povabilo k sodelovanju na slavnostni akademiji ob 15-letnici društva. Že prej smo večkrat nastopali na prireditvah omenjenega društva, slavnostno akademijo v Špas teatru v Mengšu pa smo skupajs pianistko Polono Černe popestrili s pesmimi Dekletom, Šmentana muha in Edelweis. V novembru smo se odzvali povabilu občine Dol in prvič sodelovali na tradicionalnem Gradiškovem srečanju pevskih zborov, ko se v dveh večerih predstavi veliko zborov iz Slovenije in zamejstva. Božično-novoletni čas je mimo nas spol-zel skoraj neopazno, saj smo svoj božični program zapele samo na koncertu v cerkvi na Golem, po novem letu pa smo s svojim programom božičnih in ljudskih pesmi razveselili oskrbovance v domu starejših občanov Janeza Krstnika v Trnovem. Marca nas čakata dva nastopa na občinski in medobčinski ravni, v začetku maja pa bomo na povabilo Aktiva deklet in žena s podeželja gostovali v Bruslju. Emilijana Meglič KOTIČEK ZA MLADE Otroške radosti na kmetiji - pustne maske Na drugi otroški delavnici v okviru programa LEADER-LAS Otroške radosti na kmetiji smo se v petek, 18. 2. 2011, dobili na Turistični kmetiji Petek na Visokem. Tokrat smo oblikovali, polepili in pobarvali papirnate maske v obliki živali in klasičnih beneških mask. Kreativnejši so naredili celo več različnih mask in tudi kakšno po lastni domišljiji. Otroci so na koncu delavnice maske nadeli in zapeli, Pia pa je pred vsemi zbranimi recitirala kot Sneguljčica z masko metuljčice. Delavnico sta obiskala tudi vodji projekta LEADER-LAS Marjana Marn in Josip Pintar. Naslednja delavnica bo 11. marca, takrat bodo tako najmlajši kot tudi večji otroci spoznavali delo z računalnikom. Zaradi organizacije delavnice in zagotovitve zadostnega števila računalnikov prosimo za obvezne prijave. Se vidimo v petek ob petih pri Petkovih na Visokem na kreativnem druženju! Vabljeni! Pavel Petek Zuhra Jovanovič EKRP V ^ 1 ■ r A j WM jk^^H'^ jp * / j A Л 'ЗД iA j ШкР шШ hill j (III ITI 1 < 1 .Ј-л ir Srce z nasmehom V ponedeljek, 14. februarja 2010, je v CUDV Dolfke Boštjančič v Dragi potekala prireditev Srce z nasmehom. Prav na valentinovo zato, ker je imela tudi dobrodelno noto. Delavci družbe Abbott vsako leto zbirajo igrače za varovance Centra. Tokrat so jih podarili na dan, ob katerem si izkažemo ljubezen in pokažemo, da nam ni vseeno za soljudi. Dvorana je bila okrašena s papirnatimi srci in veselimi obrazi, ko je zbrane nagovorila direktorica dr. Valerija Bužan, nato pa je Natalija Podjaveršek Petković, predstavnica družbe Abbott, pripravila zabavno, a zelo poučno predavanje o srcu, njegovem delovanju in pomenu zdravega življenja. Varovanci so z vese- ljem sodelovali in ugotovili, da sta tudi ljubezen in smeh pomembna za zdravje našega srca. Prav to dvoje pa so nam v velikih količinah podarili člani dramske skupine iz Centra, ki so zaigrali igrico Cirkus Frenki. V njem so nastopili Pika Nogavička, strašni lev, vrvohodka, trebušna plesalka, žongler, čarovnik in vsi drugi, brez katerih si cirkusa ne moremo predstavljati. Točke so požele močne aplavze in narisale na obraze vesele nasmehe. Sledila so še glasbena prese- ■ " Vn i 4 ^ttf Zapela sta mlada talenta. Gledališka predstava Cirkus Frenki nečenja: najprej je Daša Černič zaigrala na harmoniko, nato pa sta, najprej vsak zase, potem pa še v duetu, zapela Lina Kuduzović in Benjamin Dolić, mlada zvezdnika oddaje Slovenija ima talent. Z odličnim in iskrivim nastopom sta požela bučen aplavz in val navdušenja. Prireditev se je ob druženju še nadaljevala, v zraku pa je bilo čutiti tisto pravo valentinovo: polno ljubezni, bližine in prijetnega občutka, da nekomu ni vseeno. Maruša Švigelj Foto: Maruša Švigelj Otroški parlament V četrtek, 20. januarja 2011, smo se v šoli predstavniki razredov pogovarjali o medijih. Letošnja tema otroškega parlamenta je Vpliv medijev in družbe na razvoj mladostnika. Poznamo slušne, vidne in slu-šno-vidne medije. Ugotavljali smo, da različno vplivajo na nas. Nekateri imajo dobre, drugi pa slabe lastnosti. Dobra lastnost medijev je ta, da hitro izvemo novice. Slaba lastnost je, da nam škodujejo, saj nas lahko zasvojijo. Večina medijev nas poneumlja. Veliko otrok že uporablja spletno stran Facebook. Otroci večino dneva preživimo za računalnikom ali televizijo, kar je slabo. Vendar pa brez medijev ne bi mogli živeti. Maruša Birsa, 4. a 20 www.obcina-ig.si Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika Mnenja učencev in učenk naše šole o temi, ki smo jo obravnavali v okviru Otroškega parlamenta 20. 1. 2011 na OŠ Ig: Danes se skorajna vsakem koraku srečujemo z mediji. Doma, na ulici, v šoli, na delovnem mestu dobivamo množico informacijin sporočil, tudi če se z nikomer ne pogovarjamo. Živimo v okolju, ki je nasičeno s sporočili. Dobivamo jih prek časopisov, televizije, radia, računalnikov in mobilnih telefonov. Ogromno informacij dobimo tudi na medmrežju. Razlikujemo med tiskanimi mediji (časopisi, revije), slišnimi mediji (radio, glasbeni stolp) in slišno-vidnimi mediji (televizija, medmrežje). Zadnji so najbolj popularni. Televizija ima še večjo prepričevalno moč od medmrežja in časopisov, saj se prizori zdijo tako resnični. Televizija poleg govora prinaša še gibljivo sliko, včasih pa še glasbo. Prepletanje vseh teh sporočil močno vpliva na gledalca. To pa tudi ni vedno dobro. Slike so sicer zabavne, vendar nas ne naučijo logično misliti. To nas bolj naučijo časopisi in knjige. Najpogosteje večina učencev gleda televizijo, internetne vsebine, le malo pa jih posluša radio ali berejo časopis. Več kot polovica učencev gleda televizijo ali internetne vsebine vsak dan. Zelo veliko učencev pa je ob medijih ob koncu tedna, ko ni pouka in nalog, namesto da bi bili v naravi. Večina učencev vsebine oddaj ali spletnih strani, ki jih gledajo, izbira sama. Učenci vedo, kaj je to sovražni govor. Ob poročilih in časopisih je nekaterim dolgočasno, drugim preveč nasilno, tretjim pa včasih zanimivo. Vse informacije, ki jih najdemo na medmrežju, so velikokrat neresnične in neuporabne. Zato se moramo naučiti izbirati med stranmi, ki so za nas primerne in poučne, ter med stranmi, ki nam lahko kakorkoli škodujejo. Ob uporabi medijev je treba razmišljati. To je ključno. Vsaki stvari, ki nam jo ponudijo mediji, ne moremo kar verjeti. Nekateri (npr. rumeni tisk) služijo samo z opravljivimi zgodbicami, mi pa vse to podpiramo, ker jih kupujemo, beremo, poslušamo. V današnjem času mediji ne gledajo veliko na kakovost, ampak samo na zaslužek. Predvsem smo pozorni na reklame. Ni vse tako, kot povejo! Če si na Facebooku, ne smeš nikomur dajati svojih podatkov, saj lahko oropajo starše. Dobro moraš premisliti, preden kaj objaviš na Facebooku. Na Facebooku je namišljen svet, kjer dobiš virtualne prijatelje. Zdi se manj krut od realnosti. Večina ne mara nasilnih vsebin, nekaterim pa so všeč filmi s tako vsebino. Iger na srečo, kot je poker, ne smemo igrati, saj pobirajo denar. Vsakodnevno igranje igric povzroča odvisnost. Pozitivni vplivi medijev: - vemo, kaj se dogaja v svetu - smo v stiku z drugimi - so zabavni - obveščajo o novostih - zaposlujejo veliko ljudi - učenje jezikov - vidimo reklame in se lahko odločimo, kaj bomo kupili - se ne dolgočasimo - spoznamo prijatelje po svetu (npr. Facebook) - izvemo kajnovega in se kaj naučimo - na televiziji lahko gledamo zanimive oddaje, risanke ali kvize, oddaje o naravi, oddaje o kuhanju, znanstvene oddaje ... Med ugodne posledice medijev lahko štejemo tudi to, da smo državljani z nekaterimi spletnimi stranmi bolj povezani in spoznavamo nove ljudi, nove prijatelje. Negativni vplivi medijev: - preveč nepotrebnih informacij - zavajajoče informacije - vdor v zasebnost - preveč spolnosti in nasilja - slovenska TV je slabe kakovosti - zmanjka časa za prijatelje - slabo vplivajo na zdravje - lahko zaidemo na za nas neprimerne spletne strani - računalnik povzroča sevanje in to škoduje zdravju. - zapravimo preveč denarja - ne znamo se pogovarjati med seboj - če si na računalniku več kot dve uri in se to ponavlja iz dneva v dan, lahko dobiš očala - in to škoduje našemu zdravju Razvoj medijev ima nekaj neugodnih posledic. Največ filmov, glasbenih spotov in oglasov prihaja iz Združenih držav Amerike. To vpliva na življenjski slog ljudi iz manjših držav. Danes so najstniki po svojem videzu in obnašanju veliko boljpodobni ameriškim vrstnikom kot pa svojim staršem in prednikom. Nekateri menijo, da ves svet posnema slog Američanov. Izgubljale naj bi se posebnosti majhnih narodov, kakršen je slovenski, njihov način življenja in običaji. Svet naj bi zaradi tega postajal manj raznovrsten in manj zanimiv. Ajda, Nejc in Nik SPOROČILO STARŠEM Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika Glede teme želimo staršem sporočiti misli učencev in učenk naše šole: 1. Imejte nadzorom nad otroki. Preglejte vsebine, ki jih otroci gledamo, poslušamo. 2. Še preden pride do kakršnihkoli težav, se z nami pogovorite. Seznanite nas s posledicami naših izbir. Opozorite nas o pasteh spletnega življenja. Naj vas ne bo strah. 3. Dajte nam možnost, da vam pridemo povedat, če se nam je zgodilo kaj neprijetnega (npr. zloraba) v zvezi z mediji. 4. Vseeno pa nam pustite zasebnost, da se vam ne začnemo upirati. 5. Vprašajte nas vsak dan, kaj delamo na internetu, kaj se nam dogaja. 6. Časovno nam omejite uporabo interneta. Največ eno uro do dve na dan. 7. Naučite nas in poskrbite, da najprejnaredimo vse za šolo, potem gremo lahko na internet oz. se zabavamo. 8. Na računalnik namestite aplikacijo za spremljanje obiskovanja spletnih strani in se pogovorite z nami, zakaj smo sploh obiskali neprimerne strani. Vprašajte nas, kaj nas privlači pri takih straneh. To je dobro, da nas vprašate vsak dan, ne le v zvezi z mediji. 9. Naučite nas zaupljivosti že od malega. Že od malega nam pustite, da pridemo lahko kadarkoli do vas. Ne se preveč jeziti. 10. Ne smete biti prehudi in tudi ne preveč popustljivi. Če ste preveč popustljivi, je tudi nam vseeno za ocene. 11. Vemo, da nam npr. oče in mama dajeta različna pravila, omejitve. Uskladita se, tudi če je nekdo odsoten. 12. Na Facebooku nadzirajte, kdo so naši prijatelji. 13. Če bi samo enkrat videli profil svojega otroka, katere podatke, fotografije objavi, bi se starši spametovali. 14. Niste dovoljinformirani o internetu. Uporaba Facebooka je dovoljena od 14 let dalje. www.obcina-ig.si 21 Ribice in Račke pri uri telovadbe Kadar nam jo zagode slabo vreme ali mraz, izkoristimo dopoldanski čas za preizkušanje naših sposobnosti v telovadnici. Tokrat smo se preizkusili v premagovanju ovir na poligonu. Ugotovili smo, da smo že zelo pogumni. Enota Gozdiček »t m«tnj I knjižnica 1 I IjublpiVn KNJIŽNICA IG VABI OTROKE NA VELIKONOČNO USTVARJALNO DELAVNICO V TOREK, 19. APRILA, OB 17. URI. MLADI USTVARJALCI Poklicni dan MERCATOR CENTER Sprejela nas je gospa Marija, ki je poslovodkinja. Ogledali smo si trgovino. Šli smo v skladišče. Izvedeli smo, da morajo biti živila in drugi izdelki med seboj ločeni. Bili smo tudi pri mesarju. Poklici zaposlenih v tej trgovini so prodajalka, poslovodja, bla-gajničarka in mesar. Na koncu so nas pogostili s piškoti in sokom. Brina Ambrož, 4. b Maja Turk, 4. a Pina Eržen, 5. a 22 www.obcina-ig.si mladi ustvarjalci GLASILO OBČINE IG • marec 2011 MOSTIŠČAR MVA KIG KIG V podjetju MVA nas je sprejel gospod Miha Vedral, ki je direktor podjetja. Pokazal nam je stroje. Najbolj mi je bil zanimiv stroj, ki dela plastične zama-ške za brizganje lepilne pene. Povedal nam je,da je njihov glavni izdelek pištola za brizga- nje. Izdelek nam je tudi predstavil. Opisal nam je, kako jih naredijo. Naštel in opisal nam je poklice pri njih. To so orodjar, strojni tehnik, strojni inženir in priučeni delavec. Tadej Trlep, 4. b Na Igu tovarna KIG stoji, tam delavci in stroji izdelujejo kovinske reči. Vse po naročilu delajo in po načrtih izdelajo. Na koncu še pobarvajo, sestavijo in zapakirajo. Timotej Gregorič, 5. b Tovarna KIG je velika in ni majhna kot pika. V tovarni žvenketa, kovina ropota. Tudi stroji ropotajo, a delavci se smehljajo. S kovino se ukvarjajo in malo pogovarjajo. Tovarna se smeji, ker v njej nihče ne spi. Zunaj star stroj stoji ki o preteklosti govori. Žana Prek, 5. b Stopite narahlo, kakor v copatih naravnost pri glavnih vratih v ta lepi dan, kot bi šli v pesem. Svet naokrog je vabljiv in vonljiv, čudno resen in nemalo slovesen: nekdo se pravkar je rodil. In to je najlepša pesem. (T. Pavček) Članice in člani Društva Fran Govekar Ig čestitamo Nadji in Bojanu Janežiču ob rojstvu sinka Luke. Želimo jim veliko sonca in lepih trenutkov ter čim manj neprespanih noči. SVS Iška Loka ob dnevu žena in materinskem dnevu čestita vsem ženskam in amicam. SVS Iška Loka Novice iz Krajinskega parka Ljubljansko barje G 19. januarja je bila na Brezovici 4. seja Sveta zavoda Krajinskega parka Ljubljansko barje. Na seji smo predstavili poročilo o delu za leto 2010 in program dela za leto 2011. Poleg tega so predstavniki Centra za kartografijo favne in flore predstavili rezultate izvedene terenske raziskave Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje travniških habitatov v KP Ljubljansko barje. Naloga je pokazala, da se tako količina kot tudi naravovarstvena vrednost najpomembnejših travniških habitatov v prvem varstvenem območju KP Ljubljansko barje precej hitro zmanjšujeta. G Skupaj z drugimi zavarovanimi območji v Sloveniji smo se predstavili na sejmu Turizem in prosti čas, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču od 27. do 30. januarja. Z veseljem smo ugotovili, da je zanimanje za Ljubljansko barje med obiskovalci precejšnje pa tudi poznavanje tega območja med Ljubljančani ni tako slabo. Najbolj so povpraševali po označenih učnih, kolesarskih in pešpoteh ter pripravljenih izletih po Barju, čemur se bomo letos bolj posvetili. Ker so se posamezni subjekti s področja Ljubljanskega barja predstavljali na različnih stojnicah, so stekli pogovori o morebitnem skupnem enotnem nastopu na naslednjih sejmih. G Slovenska turistična organizacija je izdala katalog Naravni parki Slovenije, kjer boste na 40 straneh našli vse pomembnejše informacije o slovenskih naravnih parkih ter obilo fotografij, ki prikazujejo znamenitosti teh biserov narave. Katalog je izšel v petih tujih jezikih (angleškem, nemškem, italijanskem, španskem in francoskem) in ga lahko dobite na sedežu parka vsako dopoldne med delavniki. G Leto 2011 je svetovno leto gozdov, 2. februar pa je svetovni dan mokrišč. Letos je ta dan potekal pod geslom Vitalna mokrišča -zdravi ljudje, s čimer se želi opozoriti na pomen ozaveščanja o pozitivnih učinkih mokrišč na življenja ljudi. Mokrišča so življenjski prostor številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zaradi česar so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Izraz mokrišča zajema območja močvirij, nizkih barij, šotišč, stalna in začasna območja proste vode, poplavne površine, manjše stoječe vode in morja, ki ob oseki ne presegajo globine šestih metrov, ter podzemna mokrišča. Ramsarska konvencija danes vključuje Q Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-■ že 153 držav z vsega sveta. Na podlagi kriterijev, ki jih določa konvencija, je bilo do zdaj na seznam mednarodno pomembnih lokalitet vključenih 1.616 mokrišč, njihova skupna površina pa presega 145,2 milijona hektarjev. Kljub temu mednarodnemu sporazumu pa so danes mokrišča na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. V spomin svetovnega dneva mokrišč smo v Krajinskem parku Ljubljansko barje pripravili odprtje razstave in predavanje o Krajinskem parku Ljubljansko barje v Botaničnem vrtu Ljubljana v avli tropskega rastlinjaka. Mobilna razstava o Ljubljanskem barju se je 1. marca preselila na Ministrstvo za kulturo, kjer bo gostovala do konca marca. G 7. februarja je bilo v Dolu pri Borovnici v prostorih Doma krajanov v Dolu odprtje fotografske razstave o Ljubljanskem Barju. Razstavljali so Marko Gorenc, Tomaž Krašnja, Žiga Rebolj in Vid Rotar. Ob razstavi je bila organizirana tudi fotodelavnica, predavanje o digitalni fotografiji, recital dr. Franceta Prešerna in nastop Slavčkov iz Kužnice. G Na slovenski kulturni praznik smo s predstavitvijo Krajinskega parka Ljubljansko barje sodelovali na predavanju za izobraževanje kmetov na Verdu v sklopu letnega izobraževanja KKS Vrhnika. Število poslušalcev kaže, da je tudi med kmetovalci veliko zanimanja za novosti, ki jih v prostor prinaša krajinski park, ter da je še vedno precej strahov v zvezi z omejitvami za kmetovanje. Zato ponovno vabimo vse, ki imajo dodatna vprašanja, da se oglasijo na sedežu parka v Notranjih Goricah, da bomo skupaj razjasnili dileme. V naslednjem mesecu bodo znani rezultati analize Kmetijstvo na Ljubljanskem barju, o čemer preberite v naslednji številki Mostiščarja. Barbara Zupanc Foto: Arhiv KP LB Krajinski park na sejmu Turizem in prosti čas Močvirske logarice Foto: Simon Širca 24 www.obcina-ig.si MALI OGLASI V Brestu pri Igu nudim varstvo otrok! Za vse dodatne informacije me lahko pokličete na 041/660-136 ali na petra.voncina@gmail. com_ PREKLIC Andrej Rogovič, stanujoč Tomišelj 21, 1292 Ig, izjavljam, da Mira Rogoviča, stanujočega Čopova 4, 1234 Mengeš, ne priznavam za brata._ Kupim parcelo neposredno ob Ižanski cesti. GSM: 031 / 87 44 0 VABILO Vabimo vas na Gajino predavanje o obrezovanju sadnega drevja in grmovnic, ki bo potekalo v dvorani Gasilskega doma Vrbljene-Strahomer v ponedeljek, 14. marca 2011, ob 18. uri. Predaval bo Luka Kužnik. Vsi lepo vabljeni! * Turistično društvo Krim KRIM 1џш jut no O * u -9 T V t} Župan Direktor občinske uprave Sprejemna pisarna Družbene dejavnosti Komunalne dejavnosti Gospodarske dejavnosti Kmetijstvo Požarna varnost in zaščita Turizem Finančno-računovodska služba Urbanizem Režijski obrat Medobčinski inšpektorat 01 280 23 02 01 280 23 04 01 280 23 00 01 280 23 10 01 280 23 12 01 280 23 08 01 280 23 24 01 280 23 24 01 280 23 18 01 280 23 06 01 280 23 16 01 280 23 14 01 360 16 24 NASE GOSPODARSTVO Plinifikacija občine Ig V zadnjem času se je med prebivalci Iga povečalo povpraševanje po oskrbi z zemeljskim plinom. Pisali ste nam nekateri Ižanci, nekateri ste iskali odgovore tudi pri županu in z njegovo pomočjo smo se dogovorili, da v vašem občinskem časopisu podrobneje predstavimo načrte za plinifikacijo občine Ig. Plinovodno omrežje je na tem območju že od leta 2004, ko je bil zgrajen glavni plinovod med Lavrico in Ižansko cesto. V letu 2005 je bil zgrajen plinovod do Matene. Vzporedno z gradnjo plinovoda med Mateno in Igom se je začela tudi gradnja plinovodnega omrežja v naselju Ig, kjer je zgrajena že večina distribucijskega plinovodnega omrežja. Objekti, ki so ob trasi glavnega plinovoda in že imajo zgrajene priključne plinovode, lahko odjemajo zemeljski plin že od začetka 2009. Ig je v prihodnost usmerjena občina, saj je daljinska oskrba s plinom dokaz, da v občini razmišljajo tudi za bodoče prebivalce, ki jim bo omogočena zanesljiva in ekološko sprejemljiva oskrba z energijo. Nizka cena zemeljskega plina ni njegova edina konkurenčna prednost. Plačevanje stroškov ogrevanja glede na porabo brez vnaprejšnjega nakupa goriva na zalogo, zanesljivost oskrbe, dejstvo, da plinska peč potrebuje le malo prostora za namestitev, upravljanje z njo je preprosto, prilagojeno znanju in sposobnostim vsakogar izmed nas - vse to so prednosti oskrbe z zemeljskim plinom. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. V skrbi za čistejše okolje je zemeljski plin prava izbira, saj je najčistejše fosilno gorivo, je energija prihodnosti. Zemeljski plin je energent, ki je zaradi izredno majhnih emisij pri zgorevanju odlična alternativa vsem drugim fosilnim gorivom, zato je uporaba plina za ogrevanje zeleni prispevek posameznika k izboljšanju kakovosti zraka. Resničnost te trditve je mogoče preveriti prav v Mestni občini Ljubljana, kjer se je izmerjena vrednost koncentraciji od leta 1990, ko je bila 100^g/m3, znižala na 4^g/m3, kar je posledica priključevanja obstoječih in novih stavb na daljinske sisteme. Zemeljski plin se upravičeno ponaša z nazivom zeleni plin, zato je razumljivo tudi zanimanje Ižancev zanj. Prizadevali si bomo, da bomo te želje uresničili. V nadaljevanju vam bomo podrobneje predstavili, kako je in bo v prihodnje potekala plinifikacija občine Ig. Glavno plinovodno omrežje in priključni plinovodi na Igu potekajo po Barjanski ulici, Baniji, Debevčevi ulici, Govekarjevi ulici, Griču, Hrenovi ulici, Kramarjevi ulici, Ljubljanski cesti, Na Pungart, Pri mostiščarjih, na Rakarjevi ulici, Rastuki, Šturhovi in Troštovi ulici. Prav tako je plinovodno omrežje že na območju Ceste na Kurešček in V ptičji gaj ter v naseljih Matena in Iška Loka. Končala se je tudi gradnja plinovodnega omrežja na Vodomčevi in Kalinovi ulici ter Cesti na Kurešček. Energetika Ljubljana bo nadaljevala izgradnjo priključnih plinovodov v naseljih Matena in Iška Loka. V Ljubljani z okolico je zgrajenih že 950 km plinovodnega omrežja. Ne uporabljajte ga samo za to, da hodite po njem. Izkoristite njegove prednosti. Energetika Ljubljana Informacije za priklop na zemeljski plin Energetika Ljubljana, d. o. o.,Verovškova 62, Ljubljana, klicni center 080 2882 ali www. energetika-lj.si. www.obcina-ig.si 25 Ћ k svet okoli nas MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2011 Prostovoljno delo v Indiji V Indijo nas je odpotovalo šest - Andrej, Klemen, Ančka, Erika Petra in jaz. Skupina mladih, ki smo se združili v okviru programa mednarodnega prostovoljstva POTA, željni, da bi avgust preživeli v oddaljeni deželi in tam po svojih močeh pomagali. Na odhod smo se pripravljali več kot šest mesecev prej. V tem času smo se spoznavali, pripravljali ustvarjalne delavnice za otroke in tudi zbirali denar, ki smo ga odnesli s seboj ter darovali za potrebe tamkajšnjih ljudi. Sredstva je darovalo tudi mnogo Ižancev, za kar bi sem jim na tem mestu rada zahvalila. Ko je bil čas za odhod, je bilo kar nekajstrahu, kako se bomo zavarovali pred malarijo in drugimi boleznimi. Nismo vedeli, kako bomo prenašali hudo vročino in vlago ter hkrati še delali. Potovali smo z letalom iz Brnika, prestopili najprej v Istanbulu ter nato še v New Delhiju in Kolkati, preden smo dosegli cilj, majhno letališče v Dimparuju v Indijski zvezni državi Nagaland. Prva dva tedna in pol smo preživeli v Nagalandu, na skrajnem severovzhodu Indije, med plemeni, katerih moški so bili še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lovci na glave, danes pa se dežela spopada s terorizmom. Tam sem v paru s Petro pomagala v sirotišnici in učila v bližnji osnovni šoli. Z otroci smo se zelo zbližali, zato je bilo slovo težko. Za tem nas je čakala 35-urna vožnja z vlakom v Kolkato, umazano, prenaseljeno in revno mesto. Tam smo zadnja dva tedna delali v različnih centrih Matere Terezije z najbolj ubogimi med ubogimi, z bolnimi, umirajočimi, prizadetimi in zapuščenimi. V času, ko smo bili tam, je celo mesto praznovalo stoletnico rojstva Matere Terezije. Obiskali smo tudi Mojco Gayen, Slovenko, ki je blizu Kolkate s svojim možem Anupom ustanovila šolo za revne otroke. Indija je res neverjetna, kot pravijo. Je grda in lepa hkrati, bogata in revna, duhovna in pokvarjena. Domov smo se vrnili polni vtisov in globoko prepričani, da edino čas, ki ga posvetiš drugemu, ni izgubljen čas. Alma Meglič Foto: Alma Meglič Razigrani indijski učenci s slovensko zastavo Če vas zanima, kaj vse sta Alma in Petra doživeli v Indiji, vas vabimo na predavanje INDIJA - PO POTI MISIJONARJEV v torek, 12. aprila 2011, ob 20.00 v Mladinski dom, Troštova 15, Ig. Vabljeni! ZDRAVJE Naredite nekaj zase - pridite Želite za preostanek svojega življenja zase izbrati najboljše? Želite ostati ali postati mladostni v zrela in pozna leta? Želite premagati svoje gene, zunanje vplive, sebe? Želite ostati ali postati vitki, imeti lepo postavo? Se želite dobro počutiti, biti polni energije, biti bolj zdravi? Vse to in še marsikaj bi vam rada ponudila kar doma, pred vašim pragom. Ni se treba voziti nikamor, ni treba plačevati drage članarine, prav tako ni treba kupovati drage športne opreme! Ponujam vam rešitev, uporabno za vse generacije, vsakogar in vse življenje. S sponzorji bom med nas pripeljala znane športne pedagoge, vaditelje in izkušene športnike, ki bodo z nami delili svoje znanje in izkušnje. Človek se je razvil, da živi v pomanjkanju, nenehnem gibanju, ko išče hrano in beži pred zvermi. Današnji čas nas sili, da živimo nenaravno - večino časa pre-sedimo in preveč jemo. Besedo udobje smo zamenjali za besedo sreča. Pri svojem delu se srečujem s stanji, ko posamezniki pričakujejo čudežno pomoč sodobne medicine, vendar instantne rešitve ni! To vemo vsi, le priznati si je treba. Ne pomaga pogoltniti tablete. Treba je spremeniti svoje navade, način razmišljanja, način dela, prioritete in način preživljanja prostega časa. Kako to doseči, boste izvedeli na okrogli mizi z naslovom Naredimo nekaj dobrega zase in svoje najdražje, ki bo 25. marca 2011 v dvorani Centra Ig ob 16.30. Sodelovali bodo priznani strokovnjaki s področja zdravstva, športa, pedagogike in komuniko-logije, ki bodo z veseljem odgovarjali na vaša vprašanja. Marija Štefančič Gašperšič, dr. med. 26 www.obcina-ig.si PLANINSKO DRUŠTVO KRIM VABI NA TRETJI REDNI ZBOR ČLANOV SVOJE ČLANE IN DRUGE PRIVRŽENCE V SREDO, 23. MARCA 2010, OB 19. URI V GASILSKEM DOMU V VRBLJENU OB HIPODROMU. Obveščamo vas tudi, da lahko poravnate članarino za 2011 v Medgeneracijskem centru na Igu, Troštova 5, vsak tretji petek v mesecu med 19. in 20. uro, ko ima društvo uradne ure, ali pa se dogovorite z Danijelom na tel.: 041/342369. Več info: www.pdkrim.si. Načrt izletov za leto 2011 Datum prireditve Naziv ture, pohoda in druge akcije Zahtevnost ture Vodnik Marec/april LAHKI TURNI SMUK POD KRIŠKO STENO Z - delno zahteven, primeren za začetnike BOŠTJAN GAČNIK bostjan@iskaadventure.si 26. marec Čistilna akcija: ČIŠČENJE POTI NA KRIM L - lahka označena pot JANKO PURKAT janko.purkat@gmail.com 16. april MALINOVEC (1.106 mnm) L - lahka, delno neoznačena pot MARJAN CIBER Stik: 041 408 706 23. april GLINŠČICA V ITALIJI (VAL ROSANDRA) L - lahka, delno neoznačena pot ALEŠ CVAHTE cvahte.ales@gmail.com 11. junij KOFCEGORA L - lahka neoznačena pot BOŠTJAN P. STRNAD bostjan@votanleoburnett.si 18. junij MALA MOJSTROVKA PO ZAVAROVANI HANZOVI POTI SZ - srednje zahtevna pot ZPP - zavarovana plezalna pot ALEŠ CVAHTE cvahte.ales@gmail.com MALA MOJSTROVKA PO NEPLEZALNI POTI Z - delno zahtevna označena pot vodnik določen naknadno 25.-26. junij 8. POHOD PO MEJAH OBČINE IG L - lahka, kondicijsko zahtevna neoznačena pot MARJAN CIBER Stik: 041 408 706 julij VISOKA PONCA ZZ - zelo zahtevna pot BOŠTJAN GAČNIK bostjan@iskaadventure.si 9. in 10. Julij IZ PEKLA V NEBESA Z- brezpotje - omejeno št. Udeležencev JANKO PURKAT janko.purkat@gmail.com 20. avgust GRINTOVEC L - lahka označena pot ; n - naporna BOŠTJAN P. STRNAD bostjan@votanleoburnett.si 27. avgust RISNJAK (1528) L - lahka označena pot MARJAN CIBER Stik: 041 408 706 september JALOVEC - DVODNEVNA TURA ZZP - zelo zahtevna plezalna pot BOŠTJAN GAČNIK bostjan@iskaadventure.si 3. september LISCA L - lahka označena pot JANKO PURKAT janko.purkat@gmail.com 10. september PLANJAVA (Repov kot - Planjava - Kamniško sedlo -Kamniška Bistrica) Z - zahtevna pot, delno brezpotje ALEŠ CVAHTE cvahte.ales@gmail.com 24. september ČISTILNA AKCIJA: Čiščenje poti ob reki Iški do sotočja Zale in Iške L - lahka označena pot in brezpotje po kanjonu JANKO PURKAT janko.purkat@gmail.com 1. oktober POHOD NA KRIM Praznovanje tretje obletnice ustanovitve PD Krim L - lahka označena pot MARJAN CIBER Stik: 041 408 706 20. november VERTOVIČEV POHOD L - lahka označena pot MARJAN CIBER Stik: 041 408 706 25. december Božični pohod PLANINCA L - lahka neoznačena pot MARJAN CIBER Stik: 041 408 706 www.obcina-ig.si 27 Prva legla Počasi, a vztrajno se približujemo sušcu (marcu) ali mesecu ljubezni, kot so mu dejali že naši pradedje. V naravi bo Kupid začel izstreljevati ljubezenske puščice vse povprek. Tudi ptički bodo svatovali na gregorjevo. Med tem ko se bodo nekateri samci vneto borili za samice, branili svoj teritorij, se bahavo šopirili in razkazovali, bodo samice natančno opazovale, kateri je najboljši snubec. Povsem drugačna zgodba pa je pri divjih prašičih. Svinje v tem obdobju namreč že polegajo mladiče. Poglejmo si torej kratko zgodbo o divjem prašiču. Latinski izraz za tega mogočnega ščetinarja je Sus scrofa, spada pa v družino svinj (Suidae). Zajetno telo nosijo kratke in močne noge. Prsti so štirje, vsi s parklji. Prednji del telesa je posebno močan. Dolga, klinasta glava se postopno zožuje v koničast rilec. Kratek rep se konča s čopom dlake. Oči so razmeroma majhne, uhlji pa kratki, široki in pokončni. Telo pokriva močna ščetinasta dlaka, ki je sivo rjava do temno rjava. Mladiči so svetlo rjavi, s temnimi vzdolžnimi progami. Pri odraslih živalih so posamezne dlake tudi bele. Po sredini hrbta je dlaka daljša, na trebuhu pa gostejša in volnata. Velike podočnike, ki se izvihajo navzven, poznamo pod imenom čekani, ki so pri samcih močnejši kot pri samicah. Klinasti trup divjemu prašiču omogoča življenje v raznovrstnih naravnih okoljih, tako v goščavah kot v zaraslem močvirnem svetu. Zaradi te izredne prilagodljivosti se kakor drugod po Evropi množi tudi pri nas, to pa je pomembno tako za lov kot za nadaljnje ohranjanje vrste. Pri nas je divji prašič predvsem divjad mešanih gozdov, kjer so prehranske možnosti pomembnejše kot mir. Zlasti ugodna so okolja, kjer so tla humozna, od dreves pa zastopani bukev, hrast, domači kostanj in različne vrste divjega sadnega drevja. Divji prašič se prehranjuje z gozdnimi sadeži in semeni, iz tal si narije mnogo mrčesa, golazni in miši, vsejedo zobovje pa mu omogoča, da se prehranjuje tudi z mrhovino in ranjenimi živalmi. Odrasli merjasci so samotarji. Tropu se približajo le v času parjenja (bukanja), to je od novembra do januarja. Svinja nosi 108-120 dni, skoti pa do deset mladičev, od katerih jih preživi največ osem, to je, kolikor seskov ima svinja. V tem obdobju zapusti skupnost in iz rastlinskega materiala in pod-lanke zgradi gnezdo. Ob rojstvu živali že vidijo in so odlakane. Mati jih doji od dva do tri mesece. Življenjska doba divjega prašiča je osem do deset, v idealnih pogojih pa tudi do 25 let. Naravna sovražnika sta medved in volk, pa še to le za mlajše (neo-drasle) in bolne živali. Zdravi odrasli merjasci in svinje pa praktično nimajo naravnih sovražnikov. Še ena zanimivost Za zgodovino divjega prašiča na Slovenskem je bistvenega pomena odredba cesarice Marije Terezije iz leta 1770, s katero je ukazala divje prašiče v prosti naravi povsem zatreti. Po tem obdobju so bili v naših krajih praktično iztrebljeni. Kronika gozdne uprave kneza Karla Auersperga v Kočevju ne izkazuje nobenega odstrela divjih prašičev že od leta 1768 pa vse do 1918 (Šavelj, 1933). Ob tem lahko celo pomislimo, da je bil na Kranjskem divji prašič iztre-bljen že sredi 18. stoletja. Leta 1912 se je pojavil na velepose-stvu Ruperčvrh (severno pobočje Gorjancev), katerega lastnik je bil graščak Herman Goriany, velik merjasec, kateremu sta se pridružili dve svinji, ki sta ušli iz majhne obore na omenjenem velepose-stvu. Odtlej so se divji prašiči vse pogosteje pojavljali v Beli Krajini, v okolici Novega mesta in v Mali gori, pozneje pa po celotnem ozemlju naše države. Jani Šivc NA KRATKO Divji prašiči vsako leto povzročijo veliko škode na travnikih, pašnikih in poljskih pridelkih, zaradi česar so pri kmetih nezaželeni. V našem lovišču so se v nočeh gostili na travnikih v Ogradah, Liscu, Ustju in drugod. Lovci smo vsakič travno rušo skrbno sanirali, kolikor se je le dalo. Ko prašiči rijejo za ogrci in črvi. Foto: Milena Ocvirk 28 www.obcina-ig.si Zavod DIR organizira tečaje rolanja na Igu S pomladjo vsi nestrpno čakamo na sončne dni brez dežja, ko se lahko odpravimo v naravo. Seveda je toliko bolj zabavno, če se poleg tega še športno udej-stvujemo. Toliko bolj to velja za otroke, saj želijo vedno aktivno preživeti prosti čas. Tako smo se odločili, da ne odlašamo in organiziramo tečaje rolanja na Igu že to pomlad! Ker je rolanje razširjena in zelo priljubljena rekreacija tako med otroki kot tudi odraslimi, ni lepše izkoriščenega popoldneva kot odpraviti se na 'rolerski' družinski izlet. Seveda je predpogoj za uspešno rekreacijsko udejstvovanje obvladanje vsajosnovnih veščin rolanja. In ker nas pridobljeno znanje spremlja vse življenje, je več kot dobrodošlo, da osnovne veščine rolanja osvojijo že otroci. Tako smo se odločili, da tečaje rolanja ponudimo za otroke stare od 5 do 10 let. V skupini bo največ deset otrok, v začetnem in nadaljevalnem tečaju pa želimo otroke naučiti samostojnega rolanja in drugih spretnosti, ki pripomorejo k bolj samozavestni vožnji na rolerjih. Naj samo na kratko opišem vsebino tečaja: samostojno gibanje na rolerjih po drseči površini, različni načini zaustavljanja, zavijanje, vožnja vzvratno, izvajanje trikov, načela varnega rola-nja, igre na rolerjih itd. Vsebina je delno odvisna tudi od tega, ali gre za začetni ali nadaljevalni tečaj, za vse pa velja, da znanje pridobivajo in dopolnjujejo skozi igro, torej zabavno in varno. Tečaje bodo vodili ustrezno strokovno usposobljeni in izkušeni vaditelji, tako da se za strokovni pristop in izvedbo tečaja ni bati! Vse podrobnejše informacije vključno s termini in ceno tečaja bomo objavili v prihodnji številki Mostiščarja, z veseljem pa vam bomo z odgovori postregli tudi neposredno, in sicer v popoldanskem času na št.: 031 337 437 ali po e-pošti: polona.rozic@hotmail.com Rolerski pozdrav! Polona Rožič Zavod DIR Tekaške skupine na Igu Oprah Winfrey je označila tek kot najboljšo metaforo za življenje, saj od njega dobiš to, kar vanj vložiš. Z vsakim tekom začenjate novo izkušnjo. Ne poznate je, dokler je ne preizkusite. Ravno ti občutki ženejo naprej - do zdravja, veselja, dobrega počutja, so pot do načina življenja. V družbo tekaške skupine vas prav vse povabimo ob ponedeljkih in sredah ob 19.00 uri. Vedno se skupina razdeli na dve težavnostni stopnji, vsaka s svojim trenerjem. Tek po ižanskem bosta vodila Blaž Kavčič, nekdanji član državne reprezentance v gorskem teku, in Taja Naraks, lastnica državnega rekorda na eno miljo, oba priha- jata iz podjeta Pulz Šport. Tekaška skupina vam bo dala izkušnjo strokovno vodenih tekov, video-analizo vašega teka, dobro voljo, veselo družbo in predvsem razlog za športno aktivnost. Skupina se prilagodi tekaču, ne tekač skupini. Način vašega teka igra pomembno vlogo pri rekreaciji, saj se s pravilno tehniko teka izognete marsikateri poškodbi, tečete lahkotne-je, hitreje in z večjim užitkom. Tekaška skupina bo zaživela ob prisotnosti najmanj desetih tekačev. Enomesečni skupinski tek dvakrat tedensko je 45 €, z vključeno videoanalizo teka. Prijave in vsa morebitna vprašanja pošljite na ales.hostnik@pulz-sport.si. Za splošne informacije o tekaških treningih vabljeni na spletno stran www.treningteka.com/. Dobimo se na prvi spomladanski dan, 21. marca ob 19.00. Točno lokacijo vsem prijavljenim še sporočimo. Dobrodošel prav vsak, tako tisti s prvimi pretečeni-mi kilometri kot tekači z izkušnjo maratona. Aleš Hostnik Praznujmo s športom Športne prireditve ob občinskem prazniku Dan odprtih vrat Karate-do kluba Ig Shotokan sreda, 16. marec, Športna dvorana Ig Začetniška skupina: 16.45-17.30 Nadaljevalna skupina: 17.30-18.30 Tekmovalna skupina: 18.30-20.00 Rekreativna skupina: 20.00-21.00 Dan odprtih vrat Strelske družine Iška vas sreda, 16. marec ob 18.00 v Gasilskem domu Iška vas Ogled in preizkus streljanja z zračno puško 9. Mladinski šahovski turnir Ig 2011 organizira Šahovski klub Ig v nedeljo, 20. marca, ob 10. uri v Športni dvorani ig SK www.obcina-ig.si 29 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2011 Več fotografij in informacij na: www.tomokriznar.com. Možen bo tudi nakup knjige, zbirale зе bodo donacije za Humanitarno ustanovo H.O.P.E., s čirrer se bo prispevalo k izboljšanju razmer v Darfurju. ' ltnmc Kiiliw Tomo Križnar in Občina Ig vas v okviru praznovanja občinskega praznika vabita na predavanje o razmerah v Sudanu s predstavitvijo njegove zadnje knjige z naslovom Nafta in voda. Predavanje bo v torek,15. 3. 2011, ob 19. uri v dvorani Centra Ig (3. nadstropje), Banija 4. Vljudno vabljeni! Knjižnica Ig VABI NA OGLED LfWA. UNDKATNDH LUTK Avtorica lutk je Judita Tomić, ki je tudi mentorica lutkovne skupine Klopotec pri Društvu Slovencev Triglav iz Subotice. Lutke so izdelane ročno iz recikliranih starih oblačil, nogavic, zaves, volne, gumbov in nakita. Lutke bodo na ogled od 14. do 26. marca 2011. SVS Golo - Selnik vabi na Krajevni praznik vseh vasi izpod Mokrca Vse krajane občine in vaščane vseh vasi pod Mokrcem vabimo na tradicionalno srečanje (obletnica požiga vasi) s slavnostnim programom, ki bo potekalo 19. 3. 2011 v Kulturni dvorani na Golem ob 18.00. Vabljeni! ^-'DRUŠTVO v FRAN GOVEKAR IG V počastitev Praznika Občine Ig vas vabimo na XVII. Govekarjev večer v ponedeljek, 21. marca 2011, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Srednjeveško in novoveško plemstvo, s poudarkom na Turjaških grofih, ki so imeli v lasti tudi Ižanski grad, bo predstavil dr. zgodovinskih znanosti Miha Preinfalk, naš občan in prejemnik Priznanja Občine Ig. Odprli bomo razstavo slik članov likovne skupine Društva Fran Govekar Ig in KD Marij Kogoj iz Velikih Lašč z naslovom Gradovi na Slovenskem. Vabljeni! 30 www.obcina-ig.si JV\) —' DRUŠTVO V Vabilo na predavanje ob fun govekar is svetovnem dnevu voda, 22. marcu ZAVEST O VODI in NJENIH KRISTALIH v torek, 22. marca 2011, ob 19. uri na Igu, v prostorih Mladinskega doma, Troštova 15. Predavala bo Jožica Amadea Demšar, ki je sodelovala z Masarom Emotom, avtorjem svetovne uspešnice Sporočilo vode ob njegovem obisku v Sloveniji. Ob tem dogodku bomo v predprostoru Mladinskega doma odprli priložnostno fotografsko razstavo o reki Iški in njenem izginotju jeseni 2010. ^JdruSTVO FRAN GOVEKAR IG Spoštovani ljubitelji Ljubljanskega barja! V sklopu predavanj Barje, ali te poznam vabimo na predavanje O v v koliscarskih psih na Ljubljanskem barju Predavatelj: dr. Borut Toškan (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU). Predavanje bo 24. marca 2011 ob 19. uri v Mladinskem domu na Igu. Vabljeni! ^^^ m«tnj ■ ■■' ■ ■■= Knjižnica Ig ■ ■ IJuNjana / & vabi na potopisno predavanje v petek, 25. marca, ob 19. uri. Sejšeli so otoška država v Indijskem oceanu. Rajsko otočje, kot ga imenujejo domačini, se ponaša s številnimi posebnostmi, kot so morski kokos, črna papiga, velikanske želve in mnogo rastlinskih vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Nekaj posebnega so tudi čudovite, kilometre dolge plaže koralnega in granitnega izvora. Predaval bo Igor Fabjan. Predavanje je BREZPLAČNO in bo v 3. nadstropju v dvorani Centra Ig! Vabil ZVOČNOST PROSTORA NAŠ METALEC KROGLE (MIRAN) OZNAKA TUNIZIJE IV urednik peCko CESTNO VOZILO ZELO REDKA ŽLAHTNA KOVINA (Re) OKRASNA RASTLINA, PRI NAS IMENOVANA TUDI SLOVENKA NAJOZII DEL TRUPA DO, ?, MI NAJVEČJE GLASBILO IZMED GODAL DELOV OKONČINA NOVINAR (BRANKO) VELIKA SKUPINA AFRIŠKIH LJUDSTEV LUNICA ZGOR. DEL STOPALA TEŽKA KOVINA (Cd) SNOV, MATERIJA NAJVEČJA TIROLSKA ČVRST KONČNI DEL reka mišice ALENKA THTĆKOVIĆ LJUDSKA PRITR-DILNICA VODNA RASTLINA "SREDINA1 ZAMERE VITEŠKI STAN NAGLASNI ZNAK OSTRIVEC TALNA ALI ZIDNA OBLOGA IZ DROBNIH KAMENČK. KRAJŠE POJASNILO K BESEDILU IZOBRAZBA KRAJ SREDI LOŠKE DOLINE TRMAST SORODNIK KONJA ZIDARSKO ORODJE, KELA MARJANA UPOVŠEK FR. REKA PRI NIČI NAŠ PEVEC IN IGRALEC (IVAN) OBORINA NA DNU TEKOČINE PRIPADNIK ISLAMSKE VERE VODJA ANSAMBLA (TONE) PRIVID, PRIKAZEN 13. ALI 15. DAN V MESECU RIMSKEGA KOLEDARJA ZBIRKA ZAČETEK ABECEDE GR. JUNAK, SIMBOL NEUSPEŠ. DELA CETINSKI TUJA ZNAMKA TOVORNIH VOZIL BALETNIK OTRIN MLAJŠI OJDIPOVO MESTO MESTO NA VZHODU ROMUNIJE ŽIVLJENJSKA SE NAHAJA NA DLANI DVOBOJE-VALEC ODRIVNI SUNEK, POR1V MAJHEN RT POBUDNIK, ZAČETNIK PREČNI NOSILEC VOZILA, NA KATEREM SO KOLESA IME VEC SREDNJEV. PAPEŽEV ŽLAHTNI PUN SVETILO NA GROBU DELOVNI, VELIKI, TIHI? NOVINAR UPICER TRDEN KOVINSKI SPOJ NORINA RADOVAN izraz nestri-njanja SPLOŠ-NOST MALIGNA TVORBA OBROK ODPLAČILA NIZOZEM. SLIKAR (JAN) IZVOR IZJAVA OSLA POPTE-VEJEVEC PUCER SPOJ vusnH, KI NOSI UMETNI ZOB PODROČJE ZNANOSTI TALE KRAJ PRI KOPRU, KI ŽELJ ВГП OBČINA AVTOR: MARKO BOKAUČ Informacije o nar Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@salomon.si Že v prodaji! Salomon d. o. o., Ljubljana, Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje J DUELANT - udeleženec duela (dvoboja), PUDOB - kraj v Loški dolini, SOBAN, Branko - Delov novinar, dopisnik iz Moskve, VERMEER, Jan - niz. slikar iz 17. stol., mojster meščanskega interierja Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 33 Frizerski salon Tina Zdaj vam v frizerskem salonu Tina ponujamo tudi: • vse vrste kozmetičnih storitev: nega obraza in telesa, depilacija,pedikura ... • različne vrste masaž • savno • ličenje za različne priložnosti • za vas smo pred poletjem pripravili anticelulitni program Ob odprtju stranke obdarimo s popustom! Da boste od nas odšli urejeni od glave do pet. GRADBENA MEHANIZACIJA IN PREVOZI Tomišelj 4, 1292 IG Marjan Bartelj 041/680-523 Marko Bartelj 031/613-470 - STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO - PREVOZ RAZSUTIH IN KOSOVNIH TOVOROV NOVO Nudimo kakovostne mizarske storitve: — Popravilo pohištva — Proizvodnja vseh vrst stanovanjskega in pisarniškega pohištva — Oblaganje sten in stropov— Selitvena dejavnost Cestni tovorni promet Andrej Suhadolnik, s. p. Tomišelj 42h, 1292 Ig Tel: 041/745-153 pogrebne stnritue naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam - pevci, glasba - venci, cvetja, sveče - urejanje grobov - urejanje dokumentacije - prevozi v pogrebnem spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 Košmerl-Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK Dolenjska 43, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama MARIJA LIKOVIČ, po domače Gregorinova mama iz Vrbljen. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri Mateji Berčan, zdravnici dr. Mariji Štefančič Gašperšič, gospodu župniku Srečku Golobu za lepo opravljen obred, gospodu Antonu Vrhovcu in Jožici Anzeljc za ureditev vežice. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 34 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • marec 2011 MOSTIŠČAR f( Obcina Ig ob občinskem prazniku vabi na slavnostno prireditev s podelitvijo priznanj v petek, 18. marca 2011, ob 19.30 v športni dvorani Ig. V programu bodo sodelovali otroci Vrtca Ig in Osnovne šole Ig, Ženski pevski zbor Ig, folklorna skupina Izviri Tomišelj, člani Karate-do kluba Ig Shotokan. C i Redno letno razstavo bo pripravilo Društvo žena in deklet na podeželju Ig. Posebna gostja večera Alenka Godec Prireditev bo povexovala Lidija Sebanc Božnar. Vlju dn io vabljeni