E S M A R I C A. f • :'y/j S}s*?"--" •■o<3Ex>- Na svetlo dal Dr. J. R. Razlag, odvetnik v Brežicah na Slovenskem. Moje samo, roda moga » Srdašce nevino Vre i kipi kod sladkoga Glaska „domovino!“ Deva slovenska. V Gradcu 1863. Natisnol Jožef A. Kienreich. 45007 ~®Q<— ,Sl3^—■ «§ Jugoslovenkam posvečuje izdafelf. Domorodna ljubav, Sloga domorodna, Domorodna zrtva: Tri su srna plodna, Is Tvojijeh niče Domovini sreča Drava, postojana, Čvrsta i največa. J. Sundečič. 3d<9 -'S&- 1 * -©©- Mo lite v. Ti, ki si nas stvaril Kakor listja, trave, Tol sveta podaril Bil si sinom Slave: Ouj nas večni Bog! Tvoji smo sinovi. Bela blagoslovi Naših slabih rok; Ti nas varuj zmot, Ti v pomoč nam bodi, Kazi pravo pot, Ki nas k sreči vodi. Ti nam daj kreposti, Da, kar sklene um, V djanji naš pogum Skaze brez slabosti. S. Jenko. -- g 5 Predgovor. V veselji in v tugi Sloven prepeva sladke pesmi domo¬ ljubja in mile svoje žalostinke. „Nema veselice poštene, pri kteri se ne sliši pesmic sladki glas“ so besede ne- umrlega knezovladikc Antona Slomšek-a. Sloven se v pesmah moli Bogu, večnemu vladarju neizmernih svetov, svojo iskreno in gorečo ljubezen do domovine in do pre¬ svetlega cesarja, kteri ljubi z enako ljubeznijo vse narode avstrijanske v dobrem in slabem združene, razodeva on v nježnočutnih pesmicah, za ktere je njegov jezik, jezik predragi materinski, kakor vstvarjen. V vsakem hramu, kjer je Slovenka, donijo pesmic glasovi od zore do mraka, s kterimi si ne krati samo časa, temuč tudi žlahta misli in srce. Slovenski hraber vojak, ki je vsegdar pripravljen žrtvovati življenje svoje za drago domovino, za preljub- ljenega cesarja, stopa budivne pesmi prepevaje bledi smrti nasproti, da slavno zmaga ali čestito umerje na bojnem polji. 6 Naš jugoslovenski narod ima obilo junaških in do¬ morodnih pesmi, ktere že od nekdaj veselo razlegajo se po hribih in dolinah, ter tudi po dvflranah izobraženih mestjanov. Nabral sem jih torej ISpo rokohvat, da bodo milodišeča kitica za tisočletnico slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, da bode še vročeja naša vroča lju¬ bezen do domovine in cesarja. Slovenskim devicam in mladenčem naj bodo v zna¬ menje iskrene ljubezni, ktero čuti vsako srce za našo mladino upapolno, da prigrli vse, kar je sveto, krasno in resnično. Donite tedaj zlate pesmice po premili naši domo¬ vini od sevra do juga, od vzhoda do zapada, kodar zvoni jezik mili, dragi, sladki naš slovenski. V Brežicah na novo leto 1863. Dr. J. H. Razlag. Cesarska pesem Bog ohrani, Bog obvari, Nam Cesarja, Avstrijo 1 Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo! Branimo mu krono dedno Zoper vse sovražnike; S Habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije. Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno zvesto stoj, Če bo treba, pa desnico Srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz viharja Prišla še brez slave ni, — Vse za dom in za Cesarja, Za Cesarja blago, kri! 8 Meč vojščaka naj varuje, Kar si pridnost zadobi; Bistri duh pa premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije, Blagor bod’ pri nas doma Vsa, kar solnce jo obsije, Cveti mirna Avstrija. Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi; Vse nam bo lahko storiti, Ako združimo moči. Brate vodi vez edina Nas do cilja enega; Živi Cesar, domovina: Večna bodi Avstrija! In s Cesarjem zaročnica, Ene misli in krvi, Vlada milo Cesarica, Polna dušne žlahtnosti. Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli: Franc Jožefu, Lizabeti, Celi hiši Habsburški! <3^8©C 9 Slovenija Njegovi cesarski visokosti, presvetlemu careviču Ru¬ dolf«, prvo rojencu in prestolnemu nasledniku o Nje¬ govem rojstvu 21. avgusta 1858. Kviško rojaki! na bregih posavskih, Kviško na bregih primorskih, podravskih, Radostni glas po državi doni, Z bliskom oznanja, kaj dans se godi: Cujte, radujte se vsi narodi, Slava Bogu na višavah bodi: Avstrii krasni se dedič rodi! Radost neskončna vse srca ogreva, Vrisk od planine v planino odmeva; Cujte veselo zvonenje zvonov, Čujte mogočno grmenje topov: Praznik obhajamo Avstrijani, S srcom in dušo vladarju vdani, Bog ga ohrani očeta rodov! Vremo Ti, novorojenec! k ziheli, In se priklanjamo Tebi veseli: Dete preljubljeno, dete mlado, . Naj Ti preblažene leta teko, Sije na nebu Ti solnce jasno, Slava naj diči Ti krono krasno! Brani pravico z junaško roko ! Val na skaiovji razkaja se v pene: Stali Ti bomo kot skalnate stene, Ako Ti sila krivična preti; Tvegamo za-Te življenje in kri! — Cujte, radujte se vsi narodi, Slava Bogu na višavah bodi; Prvorojenca nam Bog naj živi! Fr. Cegnar. 10 Kdo je mar ? Vse doseže, kar mu drago, Bodi slava, bodi blago; Vse doseže sosed moj. Dlan doma mu ne odreče, Gre na tuje, dobro steče, Njemu zlata kaplja znoj. Vidši tujce krasne čine Se zavzame iz daljine — Kdo je mar? Mi zapojmo: Rodovine Je slovenski oratar. * Čujte bor, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, Grad vali se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, En junak za njim pritiska, Udri, udri mah na mah! Kjer zadene, iskra šine, Šest jih pade, kjer porine, — Kdo je mar? To pogumen korenine Je slovenski oratar. Blaga polna trg in cesta, Barka plava v daljne mesta, Velki kupec pošlje vse. Nam nanese mere zlata, Njemu vse odprte vrata, Zemlja skor njegova je. Kupi polje, plavž, grajšine, Dnarje meri na štrtine; — Kdo je mar? Taj bogati korenine Je slovenski oratar. V zbor učenih, vede slava, Stopi moder, bistra glava, Vse jezike sveta zna. Če zapoje, vse pogleda, Na katedru grom beseda, Zvezde šteje, pravdo da. Svet posluša modrovine, Se začudi koncu tmine, — Kdo je mar? Taka glava korenine Je slovenski oratar. Nek’ se trudi v sodni hiši, Rase krepko, viši, viši, Pravde čist, železen hram. Vse ga slavi, vsi so vneti, Zvezda se na prsih sveti, Cesar clo ga čisla sam. Kakor solnce iz višine On zasije, krivo zgine, — Kdo je mar? Taj pravičen korenine Je slovenski oratar. Pusti svet, opravke svoje, „Sursum corda“ v domu poje Mož pobožen, rajski svat. Vse obrne v božjo slavo, Mitra kinči sveto glavo, Papež piše: „Ljubi brat!“ Kadar grob nemilo zine, Angelj čist na svetu mine, — Kdo je mar? Taj pobožen korenine Je slovenski oratar. 11 Bodi v tugi, bodi v šali Zmir ponižno Boga hvali, Ter ne žabi rojstva nit. Skaz je njemu krasno lice, TJma sprave, sle, pravice, Zvčzdojasen, čist osvit. Če zavist lizuna zvine, Da zamigne sin krtine: Kdo je mar? Zagromimo: Čast očine, Scer slovenski oratar. J. Koseski. Naprej ! Draga mati je prosila, Boke okol’ vrata vila, Je plakala moja mila: Tu ostani lj ubi moj! Z Bogom mati, ljubca zdrava! Mati mi je očetnjava, Ljubca moja čast in slava; Hajdmo, hajdmo zanjo v boj! Naprej zastava Slave Na boj junaška kri. S. Jenko. Vojaška. Kaj bliska se v jasnem, kaj votlo doni Pred nami na levi na pravi, Od sela do sela okrogi vrši Ko jeka v zaprti puščavi? Orožje se bliska, vojaški je šum, Vidi se čuda okineanih trum; Vitezi cenjeni Kam ste namenjeni Kaj vam užiga obrazu pogum. Naprej zastava Slave, . Na boj junaška kri! Za blagor očetnjave Naj puška govori. Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom; Zapisat v kri pravico, Ki terja jo naš dom. Naprej i. t. d. Drum, drum, drum. 12 Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj, Za pravdo, za dom, za cesarja; Zakonu domačemu vitežki roj, Protivnega groza viharja; Obraze bojari nam hrabrosti blesk Desnica, če vdari, razruši kot tresk, Ude trum ločimo, Grade naskočimo, Tabor pred nami drobi se ko pešk. Podravske, posavske planjave so nas Iz krepkega jedra rodile, Neplašba, svoboda, premaga ta čas So tri rojenice nam bile, Železo je prva nadihnula v dlan, Sloboda domovja zaročila bran, Zmaga le gledala, Nekaj povedala Slišali bote, če bliža se dan. Več ljubega naše domovje ima, Kot celega sveta države Bogastva neskončno v naročji gora; Na vidu cveteče dobrave, In deklice naše sp limbarja cvet So tanke kot jelke, njih usta so med; Mi jim odrečemo Snubiti nečemo, Gremo ostudnega tujca , objet. Nabita je risanca, oster je meč, Obilno v krtušu je blaga, V junaškemu srcu poguma še več, Na vraga, o bratje, na vraga! Stoletni raztrgati v migljeji hrast, Je dana nevihti gotova oblast; Hujše mi planemo, Urniše zmanemo, V prah jo spremenimo vražno pošast. J. Koseski. ta Vojaška. Oj tovarši krv junaška Na sovraga na sovraga Vabi slava nas vojaška, Vabi nas vesela zmaga, naša zmaga Za deželo za rojake, Za svobodo za cesarja Potegnimo meče jake Staro-slavne. Kupo v roko, krepčaj žile, Da jo dobro zaigramo, Naj nad nami vžiga tresk, Mi se ne podamo. Blagoslovi, boja Bog, nas! Mi oklenemo so tvoje roke Ti nas peljal v zmago boš. Kupo v roko i. t. d. Dokler sveti solnce božje, Cvete gora in planjava Bo češčeno naše orožje, Se bo pela naša slava. Kot z oblaka grom udarli Na sovražne roje bomo, Oni bodo nam bežali 1 Mi vriskali: Kupo v roko, krepčaj žile i. t. d. Kako groza tam vihrava, Desno, levo krilo davi, Strah, trepet, obup obdava Na široko plan krvavi! — Rešena je domovina Strt sovraga meč morivni, Dan napočil je rešivni V blesku zmage! Kupo v roko, krepčaj žile i. t. d. Boben kliče, tromba poje, Bodi zvesta sablja draga, 14 Straši, sekaj divje roje, Kinčaj te krvava sraga. — Na bojišče na bojišče, Kak široko smrt korači! Tla krvavo pozorišče Nam veselje! Kupo v roko, krepčaj žile i. t. d. Dobro smo jo zaigrali, Tresk nad nami vžigal je, Mi se ne podali! Hvala Bogu na višavi, Da nam dal sovražnika je v roko, Peljal v slavno zmago nas 1 Vojaška. Pet črevljev merim, palcov pet; Adijo, ljubca, starši In z Bogom vi tovarši Dopolnil sem devetnajst let; Pet črevljev merim, palcov pet In čvrste sem postave Od nog do glave. Očetov dom! ti n& slovo, Kdor ni za boljo tabo, Naj varje dom in babo, Al v šolah beli si glavo! Junaka vabi boj, ne bo Se trudil on z drevesom In ne s peresom. Učeni stan je zaničvan, Skrbi in hude leta More ubozga kmeta, Naj prvi stan vojaški stan: Vojak živi vesel v en dan Saj cesar da pol hleba In kar je treba. Doma povsod, doma nikir Obhodi dosti sveta, Zavolj njega dekleta, Ženice imajo prepir; In kadar zapusti kvartir, Si marsiktera ’z hiše Solzice briše. Le eni ljubici je zvest, Ti ljubci čast se pravi, Ta gre z njim v boj krvavi, Ga spremi črez gore brez cest, In črez ozidje trdnih mest, Kjer smrt junaške brate Povabi v svate. Saj vem, da mora vsak umret’ In iti vsak k pokoju, Na postlji ali v boju, Potrta starost, mladi cvet. — Pet črevljev merim, palcov pet, Veselo čem živeti, Junaško — vmreti. Dr. Prešeren. Budnica. Bratje, kliče domovina Vstan’te v njeno sveto službo, Dolžnost vsakega je sina, (Da ustopi v sveto dražbo) Ktera materi pomaga, Rešit tujega se vraga. Glejte kako ona stoka U verige vsa vkovana, Polna plaka, polna joka (Z žalostjo je vsa obdana) Stopte bratje v sveto družbo — Domovine sveto službo! Lavdon pri Stoji stoji tam Beligrad! Za gradom teče rdeča kri, Za gradom teče rdeča kri, Da b’ gnala mlinske kamne tri. Tam Lavdon vojvoda stoji, Krvavi meč v rokah drži, On če imeti Beligrad, In turško vojsko pokončat! Ošaben Turk se mu smeji In Lavdonu tak govori: „Si prišel mene ti častit, Al’ prišel zajce si lovit ?“ Da jo rešimo težave, Svobodo ji spet dobimo, Drage naše očetnjave — (Lice tužno razvedrimo) Stopte bratje v sveto družbo — Domovine sveto službo! Slušaj, slušaj draga mati! Od vseh stran že hrum se sliša Vstajajo že tvoji svati, (Varhi tvojega svetiša) Vsi kričijo: Hajd u boje V brambo domovine svoje! Dav. Trstenjak. Bčlemgradu. „Ne pridem zajcev jaz lovit, Al’ prišel tebe sem častit: S svinčen’mi kroglam’ te škropil In s črnim prahom bom kadil.“ Cesarske puške pokajo, Se turške gospe jokajo; Cesarski bombe mečejo, Se Turki z grada vlečejo. Glej tak mogočen Lavdon je Premagal vse sovražnike; In dokler Beligrad stoji Na slavo Lavdonu slovi. Narodna, Pesem ■> Presvetli Cesar vabi nas Na domovine bran’ Grmi že mesto, trg in vas K banderu ven na plan’. brambovska. Pri tem bander’ prisežemo, Na pričo je nebo, Da kamor pojde, pojdemo, Veselje nam je to. 16 Sovražna roka še nikir Ni boja žugala, Le skrb nas je za ljubi mir U brambo združila. Ce naš’ga kaj prevzetniki Od nas bi htčli imet’ Mi srčni radovoljniki Jih hočemo podret’. Mi brambovci ne iščemo Kraljestva tujga last; Za svoje se potegnemo In za dežele čast. Za božjo reč namerjen bod’ Ognjeni strel in meč Za svetlega Cesarja rod Na vojsko hočmo teč’. Ohranit to je vsak dolžan, Kar je narljubše kom’ Za svoje starše stojmo v bran Otroke, ženo, dom. Zdaj potrdimo bratovšno, Naj roko vsaki da, Da se prisega naša bo Povsod razlegala. V. Vodnik. Prisega. Pred Bogom smo, Ki pregleda srca vse, Pravičen je Nanj mislimo, Prisežemo Da hočemo biti vselej zvest’ Zastavimo svojo dobro vest, Prisežemo. Pred Bogom smo, Ki cesarsko krono bran’ Jo Francu hran’ Nanj mislimo, Prisežemo; Povelja Cesarjeve držat’ V orožji in boji trdno stat’ Prisežemo. Pred Bogom smo, Naj zadene nas tudi smrt, Nas Bog potrd’ Nanj mislimo, Prisežemo; Za banderom tak dolgo pojdemo, Da z božjo močjo ddpolnimo. Prisežemo! V. Vodnik. Brambovska dobra volja. Kar smo mi brambovci, Kaj neki maramo Več nismo cagovci, Samo to baramo Volje smo Židane, Kje so sovražniki? Dobro nam je. Jih čmo nabit. 17 Drava Segava je Soča Segava je .Tih bomo varvali Kdo jih Se pit. Pridte sovražniki, Pridte razbojniki, Tepeni bodete, Vas je premah Poljci, Estrajhari, Čehi in Madjari Vsi smo za enega, Eden za vse. Mi vas povabimo, Ki ne pozabimo, Kaki -vojaki ste, Zajmite z nam! Vojakom V brambo slavne domovine Kliče cesar svoje sine, KliSe hrabra Avstrija. Tak na noge korenjaki, Slavovenčani vojščaki — Za cesarja in Boga. Ostre meče opašite, Puške s kroglami nabite, ln na puške bajonet! Ura že slovesna bije, V zraku se zastava vije In krog nje oSestva cvet. Srečno, srečno! Bog vas vodi, Desni angelj z vami hodi Urez doline in gore; V duhu bomo vas spremljali In po hrabrosti poznali, Da ste sini Avstrije. Z vrhom natočimo Kozarce, hočemo Najpred Cesarjevo Zdravico pit. Zdaj pimo tičino Za Cesaričino Zdravje, naj lilija Večno cvete. Domove varite, Prav gospodarite Ženice, matere, Stari možje. Neveste ljubice Tremo na kupice, Ko nazaj pridemo, Poroka bo. v Vodnik, za slovo. Za vas bomo mi molili, Ko se bote srčno bili, Sekal meč bo mah na mah, Da sovražnike pobili. Na vse kraje razkadili Bi kot veter cestni prah. Ko na čelo mir drhali Bote z mečem zapisali, Zopet pridite domo! Da junaške hrabre sine, Sine drage domovine, Z venci slave venčamo. Če bi pa po božji volji Padli tam na slavnem polji Vas ne bilo več nazaj: Bodi vaša tovaršija Jezus, Jožef in Marija — Vas spremljaje v sveti raj 1 J. Virk. 2 18 Molitva graničara. Bože, zovem tebe! Nuz gromotni jek pušakah, Zvek sabaljah, vaj junakah Kranju ratab, zovem tebe; ■ Bože, vodi mene! Bože, vodi mene! Bienoj smrti, il pobedi. Tvoju volju ruka sledi, Kako hočeš vodi mene; Bože, poznam tebe! Bože, poznam tebe! Kak u cvetnom perivoju Tak u dobra i u boju. Sveg izvoru! poznam tebe, Bože, štiti mene! Bože, štiti mene! Dokle besni sreba boja, Bazpršujuč krila svoja. Vojojučeg štiti mene, Bože, slavim tebe! Bože, slavim tebe! Ili pao na stratištu, Pobedio 1’ na bojištvu. Živ i mrtav slavim tebe, Bože, pomoz’ mene! Bože, pomoz’ mene! Grom topovah, jek pušakah, Zvek sabaljah, vaj junakah, Kada besni, pomoz’ mene, Bože, zovem tebe! L. Ilič. Ljuba v junaka prama svojoj majci pri odlazku na vojsku. Evo, jur me zove u daleki svet Nemila roda našeg sudbina; Sad moram, majko, tvoja nevina Ostavit prša, moje duše cvet: Jur mi srce kloni, Oko suze roni Uspomenom kod me majke sretnih let. Preda mnom se sada vije prvi dan Detinstva moga, u kom’ si mila Majko, mene na svet porodila; Sad stoprv tvoje boli čutim stan: Moje malo telo I tve mleko belo Sad u zibki vidim: o moj sladki san! 19 Sada kad razstavlja bojna sila nas Celove one, sladki naručaj, Ljubavi tvoje, ah, veseli raj!^ U suze utaplja sva taj gorki čas. Kazat nemrem više, Samo j oš uzdiše: S Bogom majko! z mog’ plačučeg srca glas. I ti s Bogom, družbo! s Bogom ostaj sva! Sestrice mile! s Bogom ostajte! Uspomenu svedj moju nosite! Ja jur odlazim, s Bogom, bračo maj Molite se Bogu, Da se vratit mogu, Opet videt vaša lica milena! p. Stoos. Oprostaj vojnika s Ijubovcoiu. Dužuost zovc! — s Bogom mila, Ka si radost moja bila! Ja polazim na bojišče Za dom, kralja i ognjišče. Zato zadnji čelov, pusti, Ka koralnih tvojih usti, Da ti mogu sada dati, Kježna Milko, neuzkrati! Moji Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ke žabi, da si ti skovana, Da braniš dragi dom Slavjana, Za mater svojo vnetega. Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ke žabi, da za božjo slavo, Za vero staro, vero pravo, V pravično bodeš bitvo šla. Jer kad budem u po rati Pred dušmanom moro stati, ■ Ov če ljubac men’ uzdiči, Da ču bolje moči siči. I ak verna budeš bila: Kahudit mi neče sila Okrutnoga nigda vraga — S Bogom ostan’ Milko draga! L. Ilič. sablici. Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne žabi, da za vse narode, Svoboda dokler jim ne bode, Prostiti jih si brušena. Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne žabi, da za vse tovarše, Za brate, sestre, ljube starše Za pravdo njih si zdelana. 2 * 20 Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica 1 Ne žabi, če me zlo zadene, Da hude si moči jeklene, Odrešiti si bratica. Oj ostra moja sablica, Preljuba mi prijatlica! Ne žabi, da, ak se po volji Boga godi po zemlji okoli, Je tvoja shramba — nožnica. Dr. L. Toman. Davorin. Bad našinci idu u vojnike, Gdč zelene beru lavorike, Borba jim je zabava predraga Još milije pobčditi vraga; Jer puščani prah Nezadaje njima strah. Njega na boj mati 1 nevesta prati, Otac želi sedi, Da vraga pobčdi. Napred ide oružanom Junak rukom, A zimzelen vije mu se Za klobukom, Pčva, kliče naški sin, Pred njim trepti dušmanin. Puška puca i topovi riču, A junači oružani viču : Ajte, ajte naši u vojnike,. Gdč se kupe otačbine dike; Jer evo nam gazi vrag Našeg doma mirni prag. Na bojnomu polju, Gdč s’ vitezi kolju, Ber’te Slave cvčtje, To uvenut neče. Dok se naša snažna miče Desna ruka, Dopadnut če ljuti dušman Tri sta muka, Kad zaželi svetli car, Ič če u smrt graničar. Popotnica srbska. Bado ide Srbin u vojnike, Gdč zelene bere lovorike, Borba njemu zabava je draga, Još milije sakrušiti vraga, Jer puščani prah Ne zadaje njemu strah. Njega na boj mati I nevčsta prati, Otac bčli sedi, Da vraga pobčdi. — Napred ide s oružanom Srbin rukom, A zimzelen vije mu se za klobukom, 21 Peva, kliče srbski sin, Pred njim trepti dušmanin. Davorin. Bubanj zove, topi ruče, Sablje zveče, trublje zvuče: Ajda dakle na bojišče Za dom, kralja i ognjišče. Več po zraku barjak leti, Pomozde nam Gjuro sveti! Od junačke ruke trnasti Mora danas dušman pasti. Ali složno poprimiti, In z olovom pozdraviti Domovine treba vraga, Neka padne več bez traga. Njega razbit i potuči, Pomoč če nam svamoguči, Samo složno kraiščani, Verna bratjo Gradišcani! « Jer bolje je svima pasti, Neg da dobi dušman trnasti; Zato bržje na bojišče Za dom, kralja i ognjišče. Oriovčanin. Hajda bračo, hajd junači, Konjenici i pešači! Brusmo sablje, brusmo kose Nek se zlobi na strah nosel Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas! Koj nam rod i dom zatira, On pod kosom nek umira, Koj podkapa nam pravice, Neka pada od streljice. Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas! Kad se ljuta zver dovuee, Ilir šakom nju zatuče, Kad mu zmija ka doplazi, Bosom nogom nju pogazi! Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas! Napred. Iiada strašna bura puše, Da se stari hrasti ruše, Iliru se srdce širi, Bračo, mi smo svi Iliri; Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas! Kad se sveta stožer trese, Kad se žarke munje krese, Kada zemlja strahom zeva, Ilir si brez straha speva: Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas! Ilir nikog sam nerani,. Nego samo svoje brani, Zato straha ne poznade, Ak svet projde na komade. Bračo, svaki izmedj nas Neka čini rodu glas! 22 Pesma junačka. Haj(l u bitvu! kaži svetu cilom, Da uzbjjat znadeš šilu šilom; Koj bo sada u zapečku sedi, Kukavica živeti nevredi. Obodri se, domovina plače, Jer u njojzi tudjini harače; Pokaži jim, dete Davorovo, Čemu nosiš mač, prah i olovo. Upotrebi sile svoje, lave, Na bojištu traži venac slave, Gdč su duši Marka velikoga, I junaka Zrinja Sigetskoga. Hajd u bitvu, hajda na bojište! Brani rod svoj, kuču i ognjište! Osto, propo, jedna ti je slava, Samo da je domovina zdrava. I tako če kasni još potomak Detci kazat, da si bio momak, Ime tvoje u zvezde kovati, Tebe svojim spasiteljem zvati. Stepan Marjanovič. O bitvi. Bili nam junači dedje, Moč nam opasuje ledje, Na sovražnika udrimo, Groma strel se ne bojimo! Bratje! krepki mi Slovani Složni na bojišči zbrani. Naj nas plašijo pošasti, Vse pred nami mora pasti, Kamor jeklo naše vdari, Grom zapoje, blisk se žari. Bratje! krepki mi Slovani Složni na bojišči zbrani. Smrt gre z nami po planjavi, Vre za nami šum krvavi; Srce naše željno vpije Po otetbi domačije. Bratje! krepki mi Slovani Složno na bojišči zbrani. Že v krvi se prostost sveti, Vsi hitimo jo objeti! Ker obdani smo s pravico, Bratu brat podaj desnico! Bratje! krepki mi Slovani Složni na bojišči zbrani. J. Novak. Slovenski duh. Hej Slovenci naša reč slovenska živo klije, Dokler naše verno srce za naš- narod bije; Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke. Bog pač, gromo-vladni, nam podal je dar jezika, Da nihče na temu svetu nič nam ne podtika, Bo naj kolikor ljudi tolkanj Črtov u sveti, Bog je z nam’, kdor proti nam, ga Perun če podreti. Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, Skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese, Bratje! mi stojimo pevši, kakor zid ograda, — Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada. Slavska reč. Brod nek čuti udarca Krive vožnje svoje, Ja ču pevat od srca Pesme glasne svoje ! Za franceske ne marim Marzilčice glasa, Več ja hoču, da sborim Od domačeg klasa; Bili ? (bili) Bili ? (bili) Za zvao bolje zglavje, Bili? bili? Za zvo bolje Slavje? Slavje nek zaori, Kud se slavska reč govori, Slavje nek zaori, Kud se slavski govori. Od Kamčatke do Labe Polje se proteze, Slava gdeno neslabe Snope svoje veže; Pevom obdari čedo Duba i jablana, Klas i hrana seže do Kine i Japana. Klasje (ječi) klasje (ječi) Nas zove k poslu zora, 24 Klasje (ječi) klasje (ječi) Po dolu i po gora, Klasje nek zaori, Kud se slavska reč govori a. t. d. Poseb južni Slavjani Jesmo mi Iliri, Tim imenom nazvani Po Evrope liri; Ova k svrhi nek pelja Domoljubne sine, Doklam nebo i zemlja Sveta ovog čine Ne li (jest, jest!) — ne li — (jest, jest!) Ne li istina prava? Ne li (jest, jest!) — ne li — (jest, jest!) Koristna sloga zdrava? Sloga nek zaori, Kud se slavska reč govori a. t. d. Otačbino! Prot Bogu Tužbu dizat bu mi, Mučat ja več ne mogu, Pretnja jako šumi, Stranka huda lomače U tebi se krije, Ka nij’ vredna, domače Sunce da ju grije; Van šnjom, (hajd, hajd!) Iz groba duh nas snubi, Van šnjom, (hajd, hajd!) Kroz zlobu duh se gubi; Van šnjom nek zaori, Kud se slavska reč govori a. t. d. Dragič Rušan 25 Slavjani. Tko je rodjen Slavjan, rodjen junak, (Slavjanski neka danas diže barjak u zrak); Svak dobra konja jasi, svak bridku sablju paši, . (Ajd bračo u ime Boga samo nek je Sloga). Eto na nas divlji črni varvar, (Gazeč nam rod i jezik, mili božji podar), Tem prie neg nas zakla, bacmo ga na dno pakla, (Ajd Slavi, Bog je z nami, vraži su prot nami). Odzgo Češi (Poljaci, Slovaci) odzdo Iliri (Bratsku si daju ruku na junački taj čar); Krš kopija, zvuk rogova, zvek mača, grom topova, (Ajd bratjo u ime Boga, tri smo na jednoga). Doba je več, ajdmo, ajdmo, ajdino, (Dušmanskom krvlju slavu našu da peremo), Svak jednu glavu skini, pak jo kraj druge rini, (Ajd Slavi, Bog če dati, vrag če postradati). Hej Slovane! Hej Slovane! jeste naše slovanska reč žije, Dokud naše verne srdce pro naš narod bije. Zije, žije duch slovansky, bude žit na veky, (Hrom a peklo marne vaše proti nam jsou vzteky!) Jazyka dar sveril nam Buh, Buh naš hromovladny, Nesmi nam ho tedy vyrvat na tom svete žadny; I nechat jest tolik lidi, kolik čertu v svete, (Buh jest s nami, kdo proti nam, toho Perun smete). Nechaf take se nad nami hrozna boufe vznese, Skala p«k:i, duli se lame, zeme at se trese; My stojime stale, pevne jako skaly hradne: (černa zem pohiti toho, kdo odstoupi zradne). \ 26 Kje dom je moj ? Kje dom je moj ? Sava teče po ravninah, Drava dere po pečinah; Glej povsod spomladni cvet, Zemeljski raj na pogled. In to je slovenska zemlja, Na slovenskem dom je moj. Kje dom je moj? Ne poznaš li v zemlji mili Slavskih sinov hrabrih v sili? Bister um, dušic krotkost Ste med druzmi njih lastnost. To pa je Slovenski narod, Med Slovenci dom je moj. Kje dom je moj? Tam kjer Soča v blagem kraju Vije se — podobnem raju; Tam kje žlahtne trtice Venčajo goričice. In to je slovenska krajna, Na Slovenskem dom je moj! Kje dom je moj? ,V sinjega morja zrkalu — Čudapolnem ogledalu — Se primorski kraj blišči Z brežčiki prijaznimi. To pa je slovenska zemlja, Na Slovenskem dom je moj! Kje dom je moj? Kjer slovenske slišiš peti Pesmi, kjer junaki vneti Si slovenske deklice Zbirajo za ljubice; Tam kjer vlada glas slovenski Na Slovenskem dom je moj! Kje dom je moj? Goratan, Primorje, Krajna, Ž njimi Stajer — zemlja sjajna — Dom rodu so slavskega Dom rodu junačkega- In to je Slovenja mila Med Slovenci dom je moj ! Kje dom je moj? Iz orjaškega Triglava Gleda doli mati Slava, Sinke kliče in budi K delu, slogi, srčnosti. Duh slovenski zopet veje, Na Slovenskem dom je moj! Pirnat. Moj stannk. Gdč stanak moj ? Sava teče po ravninah, Kupa šumi po pečinah, Z gore zvira grozda med Zemaljski raj na pogled. A to je ta krasna zemlja, Hrvatska je stanak moj ! Gde stanak moj ? Znaš u miru bogomilom Duše nježne s tela šilom, MisO krepku svaki čas Dušmaninu na užas, To Ilrvatah slavno pleme, Medj Hrvati stanak moj! Kde domov nmj. Moravo! Moravo ! Moravičko mili! Co z tebe pocMzi, chasa ušlechtila, Chasa ušlechtila, zadostiva boje, (A jake to konjstvo rodi pfida tvoje!) Moravo! Moravo I Moravičko draha! Proč se pridržuješ uhlavniho vraha, Uhlavniho vraha, Pan Buh na to patri, (Že jsmc my Čecliove tvoji vlastni bratri). Moravo! Moravo! vždycky’s pri nas byla, Ty si s nami prvni kalich Pane pila, Kalich Pane pila, slavu vojny nesla, (ProČby’s ted krkavci v drave spary klesla). Moravo ! Moravo! tva orlice pestra, Byla našeho Iva vždy uprimna sestra, Vždy uprimna sestra; budiž ji i dale; (Mame my jednoho a dobreho krale!) Kde domov mfij? Voda huči po lučinach Bory šumi po skalinach V sade skvi se jara kvet, Zemsky raj to na pohled: A to jest ta krasna zeme, Zeme češka domov mfij! Kde domov mfij? V kraji zn&š li bohumilem, Duše uti e v tele čilem, Mysl jasnou, vznik a zdar, A tu šilu, zdoru zmar: To je Čechfi slavnč pleme, Mezi Čechy domov mfij I Podebradska 28 Rojakom! Hej, rojaki! opasujmo uma svetle meče, Plemenita krv po krepkih naših žilah teče; Bog nam dal je dobro srce, um in pamet zdravo; Povzdignimo krepke glase domovini v- slavo! Iz pšenice, vrli bratje! ljulko populimo, Zdravo seme v brazde rojstne njive zaplodimo, Da se krepi ona od zaroda do zaroda, Da na zemlji diči se od vzhoda do zahoda. Dovršujmo nam od zgoraj dano naročilo, Da ne bo nam solnce za gorami zatonilo, Da sijalo vedno lepše bo pred naše vrata; Hej rojaki! kviško, da nam pride doba zlata! Populimo trnje, lemež naj ledino reže, Dokler temna noč na naše grobe se ne vleže; Vreme se zjasnuje, ne bučijo več vetrovi, Taja se ledina, vzeli so slovo mrazovi. Drami se prebčla Vila na zeleni gori, Sveti se ji lice in oko v rumeni zori; Hej, rojaki! kako poje, poje in prepeva, Da se gora trese, da nebeški strop odmeva! Fc. Cegnar. Hajdino! Hajdmo, hajdmo bračo! Složno, složno samo, Našem milom rodu, Nov život da damo. Kuke, srca, duše, Hočenja i volje, Složimo u jedno, Bit če za nas bolje. — Visoko je slava, A k njoj staža mučna: Al što neprokrči Pomoč mnogoručna? Nije, nije pravo, Da naš rod u tami Ko nevoljni sužanj Do vijeka čarni. — Hajdmo, hajdmo braeo! Složno, složno samo, Našem milom rodu Nov život da damo! J. Sundeeič. Složno! Složno, složno bračo mila Napred, napred, ajd’ Slavjane, Po Šlaviji slavnoj, Nek nas vodi naša vila lz duboke tmine, Danak nama beli svane, K zori obečanoj, Korak, korak za korakom, Slavjan žurno za Slovjakom, Na bojište za dom mili Ajdmo, ajdmo proti sili Ajrtmo, ajdmo doba je. Sva opakost mine. Korak, korak za korakom, Slavjan žarno za Slovjakom, Na bojište za dom mili Ajdmo, ajdmo proti sili Ajdmo, ajdmo doba je. Slogi, Čista devo, u k e višnjem raju Blagonosna sunca zrake sjaju, Daj, o Vilo, da se ogrlimo, Seko mila, da se posestrimo. Daj, Slovenab da narod ustane, Duh dedovali da u njima plane, Božanstvenom vatrom upaljeni Da se sete, što če reč: Sloveni. Daj, da, kako medj cvetjem ljubica, Kano orao izmedj drugih ptica, Tako oni močju ogšja tvoga Vazda budu kruna roda svoga. I kakono rekovna klisura, Kad nemirna uzbudi ju hura, Što je peska, što sitna kamena, U stran tera s mesta nekrenjena. Tak što gnjila, što ’e bolestna sada, Sa slovenskog stabla nek’ opada, Za da zdravo voče tim laglije Veče, lepše i bolje dozrije. Tomo Blažek. 30 Slava Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobi; Vendar kakor siva skala Sred viharjev trdna stala Večna ho Slovencov čast! Naj se ves svet zoperstavi, Narodu pravice davi, In kovati ga želi; Slave zora bo svetila, Zob verige razdrobila Večna bo Slovencov čast! Slovenconi. Naj mrtvaški strup jezika Nas srdito v srce pika, Naj le slabo govori; Vzeti nam ne more slave Ne vtajiti bistre glave; Večna bo Slovencov čast! Zato mi, Slovenje sini, Zvesti svoji domovini Eno srce bodimo! Če nam je ljubezen mati, Ino sloga nas pobrati, Večna bo Slovencov čast! Za Hrvate; naše brate! Bratje! urno gor’ planimo, In orožje zagrabimo! Mati splošna hoče nas. „Za Hrvate" Vrle brate! Kliče vpije nam na glas. Narod hrabri, bojoslavni — Narod silni, starodavni, Z nami ene zibelke So Hrvatje Naši bratje, Z nami ene matere. Narod drugi jih zatreti Hoče jim svobodo vzeti, Oj krivice divjih zlob! Glej Hrvatom Našim bratom On pripravlja smrt in grob. Nikdar tega ne pustiti, Vse se zanje mora biti, Kar le ima Slave ime; Za Hrvate Naše brate Domu, čaru prezveste. Kakor luna zvezd obdana, Glej junake okrog bana, Ki razsvčtlja hudo noč, Da Hrvatom Svojim bratom Dušo, krv — življenja moč. Da svoboda srečo čini V krasni mili domovini, Sužnosti propade zid, Da Hrvatov Slavnih bratov, Vseh Slovanov raste snid. 31 In ko tiya nas armada S silno vojsko kje napada, Kdo nas vendar rešil bo? Le Hrvatje Naši bratje Imajo srce za to. Oj zato tud’ mi planimo, In orožje zagrabimo Kadar mati hoče nas! Za Hrvate Naše brate Če nas kliče boja čas. — Dr. L. Toman. Reč domorodca. Duši, koji rod svoj ljube, Netreba, im da se snube K domoljubnoj zabavi, Pustmo dakle plaho žitje, Na p6 mrtvo ono bitje U živučoj naravi. Hajdino krepko, al ne besno, Niti levo niti desno, Več po staži dedovah; Slava vsakog bodi slava, Strogo čuvat svoja prava Prot napasti vragovah. I po kopnu i po vodi Nek nas božja milost votli Pod zakona barjaci, Um nam vazda bio sveča, Cilj občeni roda sreča, S vi Iliri vojaci! Kada besna družba: gore, Strele, bura, grom i more S Ulisom vojevaše, I kad mu več jadra i vesla Ljuta voda bjaše odnesla, On neuplašen veljaše: Nek utone, što ostati Neče — put nek smrtju plati; Moje srce nepadne. Tako duh od straha prosti Burno more i jakosti Oblada nenavadne. T. Blažek. Ne udajmo se! Ne vdajmo se, ne vdajmo se! Z Črnegore do Urala, Od Balkana do Triglava Kliče krasna majka Slava: Slavjani, ne vdajte se, Ne vdajmo se, ne vdajmo se! Ne vdajmo se, ne vdajmo se! Kliče krasna majka Slava: Hajd Slovani, pristopite! Narod, krv in dom branite! Slavjani, ne vdajte se! Ne vdajmo se, ne vdajmo se! 32 Ne vdajmo se, ne vdajmo se! - Kliče krasna majica Siava: Za menoj ! Jaz bom zmagala! Svoboda nam bo sijala 1 Slavjani, ne vdajte se! Ne vdajmo se, ne vdajmo se! , M. Vilhar. Nebojmo se! Nebojmo se, bračo mila! Naš če vodja sloga biti Kad udari naša Vila, Naš se mora vrag rušiti. Koj nam truje domovinu, Navaljuje prot naravi, Pravah naših na starinu, ' I otima ime slavi: Na njeg bračo udarajte, Njega zrno nek dohvati, Samo složno zapevajte, Bog če silni uz nas stati. Neganivo ko klisura Nemilujte, ko nas psuje — Hura bratjo! složno hura! Dom i kralj i Bog nas čaje! L. Vukotinovič. Slavjanoin. Bratje, to mi dovolite, Da se smem Slovenca zvati, Da smem čelo vzdigovati Ker Slovencov sem rodu! Bratje, to mi dovolite, Da o bregu bistre Save, Da na celi zemlji Slave Zvesfga skažem se sinu. Bratje, to mi dovolite, Da vam dajam krepko roko In ljubezen pregloboko; Saj sem iskren domačin Bratje, jaz sem Slavjan! Nikdar Ne bo roka spon poznala! Svoboda mi bo sijala Saj Slovenc sem, Slave sin! M. Vilhar. Grobničko polje. Prosto zrakom ptica leti, Prosto zore zver prolazi, A ja, da se lanci speti Dam tudjincu, da me gazi? Tko ne voli umret prije U tom naša krv ne vrij e 1 Znam, da naši pradedovi Celim svetom gospodjahu; A ja jezik da njihovi U robskomu tajim strahu? Tko nevoli umret prije, U tom naša krv nevrije! 33 Sam ču ubit svog’ j edinca, Nož u srce rinut žene; Neg da vidim od tudjinca Slobode mi porušene; Tko to izvest gotov nije, U tom naša krv nevrije! Sam 6u palit krov nad glavom, Pripravit’ si grob goruči; Neg’ da tudjin mojim pravom U mojoj se bani kuči.... Tko to izvest gotov nije, U tom naša krv nevrije! Rušan. Vsakemu svoje! Prosto reže ptica zrake, Prosto v gori srna skače In jaz tujca pa napake Bi pretrpel njega tlače, Kogar v srce to ne peče, V temu naša krv ne teče. Vem, da moji pradedovi So si zmage vence vili In mi jezik bi njihovi V robskem strahu zdaj tajili, Kogar v srce to ne peče, V temu naša krv ne teče. Raji vpalim krov nad glavo, Se pokopljem v zemlji svoji Kot da z mojo bi se slavo Tuje košatil v hiši moji, Ki storiti tega neče, V temu naša krv ne teče. Slovanska domovina. Gdč je slavska domovina? Je li ruska čare vina, Ka orjaško svoje telo U tri sveta širi smelo? Nije ona samo, nije, Slava drugde jošte bdije. Gde je slavska domovina? Je li zemlja leškog sina, Gde junački narod stoji I za slavu ljubav goji? Nije ona samo, nije, Slava drugde jošte bdije. Gde je slavska domovina? Je li srbska pokrajina, Ili stara zemlja ona, Gde bi Retra i Arkona? Nije ona samo, nije, Slava drugde jošte bdije. Gde je slavska domovina? Je 1’ joj veča još širina? Možebit se ona kriva, Tam z Moravcom Čeh gde biva? Nije tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije. 3 31 Gde je slavska domovina? Je li tamo, od starina Gdo panonski Slovak hodi, Tihi, krotki život vodi? Nije tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije. Gdo je slavska domovina? Je 1’ joj takva veličina? II je tam, gde tla celiva Dunaj, Taja, Litva živa? Nije .tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije. Gde je dakle domovina Stara slavska otačbina? Je li tam, gde vlada Krajnac, Istran, Štajerc, Goratanac? Kije tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije. II je slavska domovina Stan Hrvata, Dalmatina ? II je Bosna, Crnagora, Gde več zora dan otvora? Nije tamo samo, nije, Slava drugde jošte bdije. Nije tamo samo, nije, Veče svuda slava bdije, Gdegod slavski jezik vlada Od severa do zapada, Jug i istok mili gdi je, Tam Slavjanski dom svudi je. To je slavska domovina, Gde nevlada snaga ina, Nego narav krotka, mila, Ka je prvim ljudim bila, To je, to je druga nije, Prava narav gdeno bdije. Tim potrebno vekom nije,' Da tko svemu svetu krije, Gde i kuda vlada Slava Od naravi majka prava; Jer gde ona pomno bdije, Pritvornosti tamo nije. Ivan Kukuljevič. Domovini. Bodi zdrava domovina! Mili moj slovenski kraj, Ti prekrasna, ti edina Meni si zemeljski raj. Tuje šege, tuje ljudstvo So prijatli, bratje ni, Slava le, slavensko čuvstvo Srce moje veseli. Primi čelov zemlja mila, Primi srce moje v dar, Da bi vedno matka bila Ne pozabljena nikdar. Dr. Razlag. Domovina. Ptica goru, zver pečinu Ljubi ko svoj mili stan: Kak mi nebi domovin«, Gde videsmo prvi dan? Koje zrakom prodisasmo, Koje hleb nam hrana bi, Koje s vatrom ogrijasmo, I napismo s’ vina mi! Gde je naših predka slavni, I rodbine krvne grob; Gde nas jedna sudba ravni Zla, il’ dobra goni kob. Gde na nešto kamen svaki Opominja sladko nas; I besede naše jaki Gde s’ u pesmi Suje glas!? Domovino, domovino! Sve smo tebi dužni dat; Zate nam je sve jedino: Mir, tišina, borba, rat. Sl obodno je nama zate Žrtvovati svaku stvar, Kad nasrne dušman nate, Da nanese tebi kvar. Najmilija Svaka pesma — koja Pžsmom zvat se može, Da je meni mila, Svedok si mi Bože! — Slobodno je zate nama; Ustat, pasti, živit mret; Jer je nama svefnja sama Kamen, drvo il’ tvoj cvet. Sladko ime domovino! Ko od srca nebi svog Ljubil tebe, za te gino; Neb ljubio njega Bog. U krivdu bi težku pao, Kad bi kazo da t’ je sin, I sam sebi zažegao Večne kletve živi stinj. Tvojoj zemlji njeg’ve kosti Neb’ amanet mogle bit: Neg ko znaci grdne zlosti Morale bi vrh nje plit. Ljub’mo dakle domovinu Kao isti život svoj, I s njom svezu u jedinu Dušu i srce svaki spoj; — Ljub’mo dakle domovinu Kano mili život svoj, Kao majku svim jedinu Sve do groba služeč njoj! —* J. Sundečič. mi pesma. „Vesela“ veselju Mom nedaje roka; „Žalostna“ mi suzu Izmami iz oka. Al’ ta pesma — koja Koda slave niže: Mene moču svojom U nebesa diže. ■— J. Sundečič. 3 * 36 Společiu. Sednčme si k stolu, Bratri, pratele! Pime a pak spolu Pejme vesele! Hle jak vinko perly kazi! To nas sprosti všecb nesnazi Češke vino, česky zpev Matnou nam rozproudi krev. Aj, ti naše vlasti, Matko rozmila! Tys do vence slasti Všecky vevila: Zpev a vino, devče hezke, To jsou dary zeme Češke; Češka zem a česky zpev, Tof jest rajske krasy zjev! Domovina. Proč bvchom na svete Byli sloupove, Když kolem nas kvete K viti maj o ve? Yždyf po nas se rady toči Českycb divek modre oči; Pejme chvalu českych dev, At slavi je českv zpev! J. Marek. Beseda sladka, domovina, Ne prideš več mi iz spomina; Kot iskra živa v srcu tliš, Ljubezen k sebi mi budiš. Ko solnca žar na tebe sije, Srce veselo v meni bije; Al žalost trga mi dubii, Megla nesreč ak te obda. Obličje, ak’ je jasno tvoje, Veselo moja struna poje: In če oko se ti solzi, V potokih moje se topi. O sijaj, sijaj, solnce milo, Na ljube domovine krilo 1 Obličje jasni ji temno, In krasi s cvetjem jo ljubo! And. Praprotnik. Rodu na poštenje. Svim, koji so Slavi zovu, Na poštenje čašu ovu, Bračo mila, praznimo! Nek se slava svud imena Siri dičnoga plemena, Jednoskupno želimo! Drugu rodu slovenskomu Svaki verni sin nek svomu Na čast vrednu napie: Ljubav, sloga, da sjedine Srca brače, nemir gine, • Nek srdačno vapie! 37 Al, jer neki mudro kaže, Da do triput Bog pomaže, Zato tretju točimo: „Bog dao srčdu svakom sinu, Koi ljubi domovinu." Svi u skupa recimo! Jure Tordinac. Dajmo žalosti slovo, Sladko vince pimo; Ko ga v kup’ci več ne bo, Druzega nalimo. Vsak popi, Ga izli Brez skerbi. Vmes naj pesem se glasi V srca naj nam seže, Naj k ljubezni nas budi Zvesto naj nas veže: Vse okrog Brez nadlog Živi Bog. Napitnica. Naj se pesmice vrste Vsaka skerb naj mine, Naj vesele nas store Naj otožnost zgine: Le zapoj Bratec moj Jo z menoj. Trčimo še enkrat vsi: Živili Slovani! Bratje naše so krv^ Bog nam jih ohrani! Vse okrog * Brez nadlog Varuj Bog. Dajmo zvesto si roke K zlogi ljubeznivo, Naj za Slavo nam srce V prsih bije živo: Da za njo Zmir oko Vneto bo. Gr. Krek. Zdravica. Puna srca, pune čaše, Neka živi, što je naše, K tomu ljubav svaki čas, Brado, neka vodi nas! Bože živi naše krasne, Našeg žitja zvezde jasne' Neka bude čitav svet Njima samo jedan cvet! 38 Bože živi prijatelje I sve domorodne želje! U njih nam je prava slast, U njih domovine čast. Ovu čaša za Slavene! Nek jim slava nepovene, Od nje ime naroda čuva nas od propada Jošte jednu za Ilire, Nek se slože i rašire U jeziku, kreposti I u staroj vernosti! Bračo ! sada zadnju čašu Za ljubav i slogu našu, To je ona silna moč, Ka če sravnat sve jednoč. Aleksander Zdenčaj. Zdravica. Kozarce v roke, Veselje v srce In pesem ganljiva pridrla Ko tok bo iz gladkega grla — Bo vse omečila Bo vse pridobila Duše mrtve. Kozarce v rože Razum pa v glave! In misel velika postala, Besedi se jasni bo vdala, Bo vse predramila, Bo vse pridobila — Duše mrtve. Zdravica Slovenc Slovenca vabi Če se ti pit’ ne gabi, Tak pridi v gorco k nam! Smo dobre volje tam. Bomo eno zapeli, Da bomo prav veseli; Vsa žalost naj neha, Kjer vince je doma. Kozarce v roke Pogum pa v srce! In moč še v telesu zakrita V obupu, v žalosti pobita Bo krčpko zbudila, Bo vse pridobila — Duše mrtve. Kozarce v roke Vzemite vrste! -Razumnost resnici le pravi, Srce pak priljubljeni Slavi; In tuja bo sila Na meji pustila — Duše mrtve. Dr. L. Toman. za Slovence. Visoke so gorice, In žlahtne so trtice, Ki pri nas rastejo, In vince dajejo. Vinograd obdelvati Slovenc vsak mora znati; Kdor delal prav ne bo, Naj pije le vodo. 39 Tud trte se solzijo, Prej da vince rodijo; Naj tudi se poti, Kdor vince pit’ želi. Po pameti ga pimo Da pamet ne zgubimo, Kak grdo bi pač blo Neznati kam damo. Kdor vince prav uživa, Veselje v srce vliva; Če srce dobro ni, Ga vince le skazi. Zdaj kupice nalimo, Na zdravje tvojo pimo, Ki si povabil nas, Da nam je kratek čas. Napij še ti zdravico Za družbe veselico; Ce prazen bo bokal, Boš pa za druz’ga dal! Slomšek. Napitnica. II’ ovako, il’ onako — I u ratu budmo tako, Ko pri čaši uvek naši: Verni domu i čaru. Neka diia svet ognjišta, Nek si pari glavu, Miš nij’ nikad nista Učinio lavu, Nij e, nij e, nije. Bilo kak mu goder drago, Narodnost je naše blago; Tko ju tare il’ trt daje, Nema mesta med nama. To dete kazat more I starac u gunjcu, Da vrana ništ’ nemore Učiniti suncu. To ne, to ne, to ne! Neboji se psina’ Naša domovina, Doklam vruča krvca Grije naša srca. Neboji se psina’ Naša domovina, Doklam vruča krvca Grije naša srca. Pridi Gorenc! Z mrzle planine, Vabi Dolenc V gorke doline; Mrzel je led, Pridi se gret! Dolenska. Solnce gorko Tukaj nam sija, Trta ljubo Gor se ovija, Vince z gore Greje src.e. 40 Krški s Triglava: Bratec, bod moj! Pij ga z menoj. Brati nas rod, Brati nas Sava; Pridi na brod Trta rodi, Trud pozabimo, Vince blišči, Slovencom napimo, Bratom okrog: Živi j ib Bog! Pisen Čecha. B. Potočnik. Kde muj je kraj, kde ma je vlast? To jmeno m& nejvetši slast! Neni to blud, neni to klam, Zem českou za svou vlast že mam : Neni mi zeme jako zeme, Hlas prirody to vola ve mne, A srdce me vola s plešem, V Čecbacb jen ja že doma jsem. Zde jsem zrozen a pestovan, Od matky češke odchovan, Ta pod srdcem me nosila, Slzami lasky zrosila, Zde leta jsem prožil mladosti, Zde rajske jsem zažil blabosti; Protož volam polem, lesem : V Čecbaeh, tu ja jen doma jsem ! Zde jsem učil se Boba znat, Co dite otcem svvm bo z vat; Zde muj vzdelavan byl rozum, A zde je muj otcovsky dum: Na nej me oko rado patri, Zde sestry me, tu moji bratri Mne touba lasky tabne sem; U nicb tu ja jen doma jsem. K nim stejny mrav a stejny zvyk, K nim stejny mne vola jazyk, Jazyk to Jana, Vaclava, Jejicb odkaz a oslava: 41 Reč, již Lumir a Zaboj zpival, Až Vyšehrad se tim ozyval, Ta jest posud i mym hlasem Jen mezi čechy doma jsem. Zde jsou hroby praotcu mych, A v techto prab svaty jejih; Mne ducb jejich obletuje, V snach libych se mi zjevuje; A v lune te posvatne zerne I ja jejicli ležet chci pleme. Protož meni mi zem co zem, A ja v Čechach jen doma jsem ! Dolenska zdravica. Čelakorskjf. Prijatli zdaj vesel’ bodimo, Težave, skrbi pozabimo, Nar lepši je dan Za dolensko stran: Čast Bogu za to recimo. Le bodite Gorenci u snežninali U svojih gorah in pečinah Žaldst je use Kamor ozrem se, Po vaših gorah in pečinah. Use drugač Dolencom solnce sije, Kolkokrat brez skrbi zavpije, Ljubi bratec naš Vzemi v roke glaž Pij na zdravje tovaršije. Tukaj se život redi in pase, Kjer nam vinska trta rase; Sladek je njen sad, Vsak ga vživa rad, In gre tebi in meni v lase. Le primi bratec kupico v ročico In trdi z nami dolensko pravico ! čisto ga izpij Pa naprej napij Saj imaš modro glavico. Narodna. Gorenska zdravica. Bratci veseli vsi Pesem zapojmo mi Od vinca sladkega Ko solnce čistega. Glažke nalimo si, Ven ga popimo vsi! En glažek al pa dva, To nam korajžo da! 42 Kadar pri miz’ sedim, Kadar pa vinca ni, Glažek u rok držim, Takrat me vse boli, 8i srce mi smeje, Vince mi zdravje d d, Oj kakšno veselje. Ker moč u seb’ imd. Kadar pa dnarcov ni, Kaj pa nas to skrbi? Saj birt še kredo ’ma, Bratci le pijmo ga! Gorenska. Napitnica. Pimo ga, pimo, Dokler živimo, Saj ne dobimo Kaplje ga tam! Vince iz glave Sitne zabave, Grenke težave Vedno podi! d. Pimo ga, pimo i. t. d. Pimo ga i. t. d. Le ga nalimo, Le ga popimo, Le ga požgimo Polni bokal! Pimo ga i. t. d. M. Vilhar. Pimo ga, pimo, Dokler živimo, Saj ne dobimo Kaplje ga tam! Vince rumeno, Čisto in sladko Teče nam gladko; Pimo ga le! Pimo ga, pimo i. t. €aža moja. Čašo moja, čašo moja! Zašto si mi prazna? Natoči se, natoči se Stepi na veselje; Pritoči se, pritoči se Dčvam na veselje; Dotoči se, dotoči se Slavom na veselje. Sada pijem, sada pijem Stepi na veselje; Sad izpio, sad popio Dčvam na veselje. Sad dopijam, sad popiam Slavom na veselje; Dakle daj, dakle daj izpy Svima na veselje. 43 Zdravica. Hočeš zapeti Drušino vneti Kupco v desnico! Yberi zdravico! Vzemi si mero, Kakoršno ktero. Iščeš resnice Brez pohlenice Vince t’ jo kaže — Vince ne laže; Kjer je potuha, Vince jo zduha. Nikaj na svetu lepšega nij, Nego gorica, kada rodi. Kume moj dragi, daj se napij, Dugo nas nebu, daj se ga vžij. Mužek se trudi, ter se vrti, Da se mu delo ne zamudi. Kume i. t. d. Ognec si loži, v kleti sedi, Kumu napija, pak mu veli: Kume i. t. d. Moramo spravit posudu tu; Vince i k letu rodilu bu. Kume i. t. d. To mi po glavi zmirom hodi, Da mi se delo dobro vgodi. Kume i. t. d. Kolja nasečem, bčlil ga bum, K trsju dopeljem, oštril ga bum. Kume i. t. d. Čutiš nadloge Žalost in toge, Vinca natoči, Srce pomoči! Božje zdravilo Te bo zvedrilo. Kadar pa grenka Smrt nam zaklenka Več ne pomaga Marvin ne Draga. — Pimo na mnenje: Daljšat’ življenje. B. Potočnik. Zima prestane, rezal ga bum, Grebnice povalim, kopal ga bum. Kume moj dragi, daj se napij, Dugo nas nebu, daj se ga vžij. Žene dovedem, kopal ga bum, Dok ga uzkopam imel ga bum. Kume i. t. d. Vezal i snažil bum ga ja sam, Kajti ja posel taj dobro znam. Kume i. t. d. Budem ga kopal, trsil se bum, Pak se napijem, da jakši^bum. Kume i. t. d. Kosi po grmu fučkavaju, Kopači lozu okapavaju; Kume i. t. d. Bum ga prekopal još jedan put, Tako opravim velik ov trud. Kume i. t. d. Napitnica. 44 Lagve Lum strugal, kače nabil, Da me krvavi pot bu probil. Kume i. t. d. • Do toga dojele sveti Mihal, Grozdje dozrie, budem ga bral. Kume i. t. d. Kada pak sprešam svoje grozdje, Onda pozabim na sve trude. Kume i. t. d. Mošta si točim, srce krepim, Da se bar malo razveselim. Kume i. t. d. Martinje dojde, krstil ga bum, Vince postane, točil ga bum. Kume i. t. d. Zdravica Kraljevič je Marko Hrabar junak bio, Nego je i hrabro Kuj no vince pio: Dakle i mi, bračo, Njegovi unuci, Nasledujmo Marka, S čašami u ruci! Nije zalud Marko Kujno vince pio; Več je njim za mejdan Srce slobodio; Dakle i mi, bračo, Markovi potomci, Pijmo i budimo Na mejdanu momci! Idem iz kleti čuturicom, Žena me čeka pogačicom. Kume i. t. d. Jedem i pijem z decom, Ženom, Koji se trude skupa z menom. Kume i. t. d. Petar u pivnicu s kluči leti, Pipu skreče, ter ovak kriči: Kume i. t. d. Zakaj se trudim, neg da pijem, Zakaj\ se mučim, neg da živem. Kume i. t. d. Danas al sutra mrtav nam glas, Vince ostane, nebude nas! Kume i. t. d. Narodna. domorodna. Kad pokuša zlotvor Bitje nam oteti, I nas sokolove U verige speti, Onda, bračo, onda Markovi potomci, Svet nek vidi, da smo Na mejdanu momci! Kad zatrubi trublja U borbu za prava, Kada krvcu našu Tražit bude Slava. Onda, bratjo, onda Markovi potomej, Svet nek vidi, da smo Na mej danu momci! 45 Bože živi Marka U našoj pameti! Bože i nas živi! Pijmo, vreme leti. Onda, bratjo a. t. Lizinka. d. D. Rakovac, Lizinka —■ ach, to je devče! To je ruže rozvitA: Mleko, krev, jsou jeji tv&re, Z očka plane nebes žare; Kdo ji spatril, kdo ji zna, Hned se mu o raji zd&. Lizinka — ach, to je devče! To je rajske stvoreni; Promluvili neb zazpiva, Jako stfibro to zvoniva; Dech jeji jest — koreni, Usta — kvitku spojeni. Lizinka •— ach, to je devče; Jako z vetru utkane! V chuzi, v tanci jen se sndši, Vdeky, kam se hne, roznaši, A to vdeky neznane, Puvaby nehledane. Lizinka — ach, to je devče t To je andel vteleny; Dobra, vlidna ku každemu, A pobožni k Bohu svemu; Když poklekne k modleni, Každy by se modlil s ni. Lizinka -— ach, to je devčel To je Češka uprimna: jSTestydi se mluvit česky, Ach jak ji to sluši hezky! „Oni“ nikdy nerika, Každemu hned zavyka. Lizinka — ach, to je devče! To je blaženosti hram! Toli devče nedostanu, Radši mladencem zustanu, Y.e venci se pohrbit dam, Sam a sam — ach, sam a sam S J. Marek, Zadovoljni Kranjec. Od straže Hrvaške Gor solnce mi pride, U nograde Laške Po poldne zaide; Z Beneškega morja Jug čelo poti Od Štajerca borja Pri del’ me hladi. Mi brazd’jo konjiči Za hajdo, pšenico, Nevtrudni dekliči Pa beljo tančico; Kaj maram, se bruha Prisluži zadost’, Ki sile trebuha Okoli mi nost’. 46 Imam oblačilo Domač’ga padvana, Ženica pa krilo Iz pravga mezlana; Se sveti na lice Ko pirh moj škrlat, Nje šapelj, jegliče, Nje modric je zlat. Na žgancih tropine, Pa kislega zelja, Bob, kaša vse mine, Ko pridem od dela, Al bodi pogača, Klobasa al sok, Al kar se obrača Na rožnu okrog. Rad plešem okrogle, S peto glas dajam, Premčtam vse vogle, Se v cepa dva majam; Nožico pa Mince Za mano drobni, Pobira stopince Se v kroge vrti. Za vsako povelje Mam zidano voljo, Za brambo dežele Al hodit u šolo: Povsodi se maham, Kot čvrst korenjak, Pa delam, pa baham Pa pijem tobak. V. Vodnik. Oda vinski trti. Zdrava bodi draga trta, Necenljivi dar nebes, Kras gorice, slava vrta, Zemlji naj svetejši les, Večih čud ne dčla luna, Solnce nima te moči, Nima take sile struna, Ko rodiš jo trta ti. Ti ozdraviš srca rane, Bolečine utopiš, Tebi žalost se ugane Ti obupe odpodiš. Ti unameš čut nebesen, Dvigneš duha v zvezden zrak, V prsih zbujaš sladko pesen, Čela razvedriš oblak. Ti gostiji radost daješ, Si na piru prvi svat, Ti na plesu pete maješ, Zvezi vtisneš ti pečat. Zora mu iz lica sije, Kogar ljubiš, trta ti, Kadar druge zima brije, Kresen žar mu vžiga kri. Gladko, kakor val po cvetu, Tok življenja mu Šumija, Zdravje pije vsemu svetu, On sovraštva ne pozna, Starček, kakor srna skaka, Ti ga trta pomladiš 1 Rčva mine siromaka, Sanja si kraljevi bliš. 4T • Cvetje seje? ti v pustino, Razsvetliš tamote kraj, Zemljo sicer solz dolino Premeni« u sladek raj. Ni jim mere, ne števila, Kar učiniš čudnih del; Komaj pevec bi Ahila Tvojo hvalo vso prepel. Toraj, trta! zdrava bodi, Kodi vince, ko doslej! Večni točo ti odpodi, On te s toplim solncom grčj! Podgorski. Vinski hram. Sozidal sem si vinski hram, Na sredo med vinogradom; Če kdo prijatli ima čas, Naj pride k meni v vas. Le sladko vince pijemo, In hvalimo Boga, Z veseljem ga nalijemo, K’ tak dobrega nam . da. Je hladno, kakor grudnov led, Po sodih vince dobrih let; Natočil bodem ga bokal, Pa še kaj zraven dal. Le sladko vince i. t. d. Kdor svoje dni ni vinca pil, Ne pel, ne ljubil; nič ni vžil: Zatoraj ljubim in pijem, In pojem koder grem. Le sladko vince i. t. d. 48 Bog živi nas še mnogo let; Ohrani trtice in klet; Na zdravje žen in vsih deklet, Brez njih je prazen svet. Le sladko vince i. t. d. V. Kurnik. Veseli hribček. En hribček bom kupil, Bom trte sadil, Prijatle povabil, Še sam ga bom pil. Že čriček prepeva Ne more več spat’; V trgatev veleva Spet pojdemo brat. Tam gori za hramom En trs ek stoji, Je z grozdjem obložen, Da komaj drži. Konjiči škrebljajo In vozjo težko, Ker vince peljajo, K’ je močno sladko Prelepo rumeno, Kot čisto zlato; Le pijmo pošteno Prežlahtno blago. Po stari pomnožena. Kimovec. Trtica mila Jaz te častim; Draga mi bila, Dokler živim. Grozdiče sladko Zobat veliš, Z smehom presladko Vince rodiš.'' Ti si kraljica Zlatih cvetlic; Razveselica Ljubljenih tic. Trtica bela, *Vsmili se me, Ti si vesela Oh jaz pa nel Mene je z jokom Rodila mat’, Z jokom in stokom Pojdem tud’ spat. Trtica mila, Jaz te častim, Draga mi bila, Dokler živim! Zenuška. M. Vilhar. MA tys laska jedinA, Ženuško ty predrahA, Jižto srdce jsem venoval, Sni se tešil a radoval; MA tys laska jedinA, Ženuško ty pfedraha. ZahrAdenku krAsnou mam, Sil a sAzel ja v ni sAm; Kebe mi tam požehnalo, Ceske kviti rozkvetalo; ZahrAdenku krAsnou mAm, Sil a sazel jA v ni sAm. Což ja o penize dbAm! Jen když tebe, ženo mAm, Muj po klad je lAska tvoje, Blaho vlasti, deti moje, Co jA o penize dbAm, Jen když tebe, ženo, mAml Ženo mA, ty jsi muj rAj At jsem star, mne kvete mAj, At šediveji me vlasy, S tebou žiju mlade časy; Ženo mA, ty jsi mSj rAj, At jsem star, mne kvete mAj. Vše, co jA od Boha mAm, Verne vlasti zanechAm, Ale ženuško ma, tebe Vezmu ja s sebou do nebe; V jedno spojil nAs Buh sam, Samou te zde nenechAm. Jelen. Naj bolje vince. Kaj bolje, sladko vince Za deco — belo je; Iz pod pečovja zvira, Prelepo sveti se. Od tega vinca glava Bolela te ne bo; Telo bo tvoje zdravo, In spanje presladkč. Po logu tiho teče, Živinco napoji, Tud tičica si žejo Brez plače ogasi. Je čista voda zdrava Za deco majhino, Tak mislim, da starejim Tud škodvala ne bo. Slomšek. 4 50 Kolednica. Bog daj srečo ! hišni oče, Hišni oče, hišna mati! Naj sprostre nad vašo hišo Svoje krila angelj zlati, Mir, edinost in veselje Iz višave v hišo trosi, Drage vaše glave varje, Dobre dela k Bogu nosi; Skrb, bolezen in nesreče Naj podi od praga hiše, Z dobrotljivo svojo roko Naj vam grenke solze briše, Vaše upe, vaše nade V 6voje bukve zapisuje, In z periščem polnim hrame Vsako jesen napolnuje, Ilišno sleme ognja varje, Polje toče in viharja; Naj vas spremlja na vsih potih, Sije zarja vam njegova! Dobri ljudi, dobri starši, Veselite se z družino! Naj gorijo vaše srca Za Boga in domovino! Da razpel bo nad Slovenci Svoje krila angelj zlati. Bog daj srečo! hišni oče, Hišni oče, hišna mati! Fr. Cegnar. Moj spominek. Kdo rojen prihodnjih Bo meni verjel, Ne žvenka, ne cvenka, Pa bati se nič, V # --7 Živi se brez plenka O petji, ko tič. Da v letih nerodnih Okrogle sem pel. 51 Kar mati učila, Me mika zapet; Kar starko zložila, Je lično posnet. Kedila me Sava, Ljubljansko polje, Navdala Triglava Me snežne gore. Vršaca Parnasa Zgol’ svojega znam, Inacega glasa Iz gosli ne dam. Latinske, Helenske, Tevtonske učim, Za pevke Slovenske Živim in gorim. Ne hčere ne sina Po meni ne bo, Dovolj je spomina : Me pesmi pojo. V. Vodnik. Domovini. V domači pokrajni okoli hoditi, Vse znance objeti ves željen gorim; V domači dolini le enkrat še biti To samo na zemlji goreče želim. Se v vrtu sprehajam, me v hišo poganja, Pa tudi v hiši srce me boli; Ker je poželjerge brez vsega nehanja Mi v vrtu in hiši počitek greni. Oj, da bi mi b’lo od Boga pripnščeno, Z oblaki hiteti tje, kjer sem doma! Življenje bi bilo spet razveseljeno, Dopolnjene želje goreče srca. Oj rad bi kot tiček se kviško povzdignil, Od njega perute na posodo vzeli Čez gore bi hitro domu jo potegnil, Deželo domačo prav srčno objel. Pa ker nam na zemlji ne gre vse po volji, Zamorem le v duhu pozdraviti te; In vselej, ko roso zagledaš na polji, Se spomni na svoj’ga rojaka solze. 4 * 52 Kdar vidiš ob solncu oblake goreče, Takrat se jaz tebi na poti smejim; In kadar ti najdeš cvetlice dišeče, Glej, takrat za tebe moliti, klečim. In slišiš prepevati ptičke vesele, Kasprot’ jim prijazno obrni glavd, In misli da takrat iz tuje dežele, Rojak tvoj u pčsmi Ti poje slovd. In kadar zvečer že temota prihaja, In mesec med zvezdami lepo blišči, Si misli: zdaj mene moj ljubček obdaja, Ker v duhu on zmirom pri meni živi. Tako si ti misli, ne bo te goljfalo, V resnici sem v duhu pri Tebi vselej; Do zadnjega zdihljeja bode ostalo Srca poželjenje do tebe, kot zdaj. SBiiothikc. I. Skupaj sva pri oknu stala, Gledala sva na nebo, Luna mračno je sijala, Vanjo vprla si oko. Goste zvezdice si štela. Gledala jih brez skrbi, Si nad eno se zavzela In pobesila oči. Mene pa ste dve navdale, Gledal vanje sem zavzet; Bile so oči prežale, Biser tvoj, najlepši cvet. II. Sklepala roke si bele, In molila si zvesto; Kaj besede so želele, Ti edina veš sam6. Jaz zamaknjen v te sem gledal, Sklenil sem kot ti roke; Rad bi bil, prerad povedal Svoje skrivne ti želje. Prosil oil hi, da molila Bi pohlevno za me zmir; Da bi kdaj mi izprosila In dobila srčni mir. 53 III. Želčl bi da bil bi ptica, Pravil od' nesreč bi peze, Da bi zletel čez gorč; Od ljubezni, ki gori, Da prinesla perutnica Spomnil bi te prejšne zveze, Bi kdaj v tvoje me roke. Spomnil prejšnih srečnih dni. Vem, da bi me vpokojila, Dala k slovesu rok6; Vem, da bi mi obljubila, Še ljubiti me zvesto. Gr. Krek. Naša zgodovina. Bridka žalost me prešine, Ko se spomnim domovine, Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane. V zlatih črkah v zgodovini Se bero narodov čini, Al od našega ni glasa Z prešnjega, ne zdan’ga časa. Kdo spominja se nekdanjih V revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka čez grob borega očaka. In če ura nam odbije, črna zemlja- nas pokrije, Kdo bo še za nami prašal, Kdo se z nami oponašal? Kako rod za rodom gine, To povest je domovine Vsemu svetu nepoznane Od nikogar spoštovane. S. Jenko. ]\a vlast. O vlasti ma, draha ty vlasti .Češka! Tys blalio me, tys rozkoš, md; Tve luno moc požehnala nebeška; Hle, jak již nad tebou to najpeknejši riino vysvitla! Tu ples a zpev vždy zazniva, Tu laska dev cnost šlechtiva, To moje vlast, prekrasna, vlast to md Češka 1 Tu ples a zpev vždv zaznivd, Tu laska dev cnost šlechtiva, To Češka vlast ma krdsna, Je Češka vlast ma krasndl O vlasti ma, slavna ty vlasti češka 1 Jet slAvy tve pamAtnik Vyšehrad; Ne Praha jen, rnnoha i kaple veska Ctne pfedky tve slavi, nam ukazuje v lesku na sta vnad; Tve slavy kvet, již zahlazen, Vrači se zpet jsa omlazen Tou laskou pratel tvych, ty vlasti ma Češka! Tve slavy kvet, již zahlazen, Vrači se zpet jsa omlazen; To Češka vlast ma krasna, Je Češka vlast ma krasna! O vlasti ma, dobrA ty vlasti Češka, Z težkeho spanku nove zbuzena! Aj! plApola ti laska zlatobleskA, Vyjasni ličko sve, tv A sladka reč kolem se rozleha. To štešti pral ti sveta Pan, Dobry že kral ti k spase dan; v Blahd jsi, preblaha jsi, vlasti Ceska: To štešti pral ti sveta PAn, Dobry že kral ti k spase dAn; Jsi, v Česka vlast ma, krasna, Je Češka vlast mA krAsna! Chmelensky. V spomin Valentina Vodnika. V Arabje puščavi Se tiček rodi; V odljudni goščavi Sam zase živi. So zvezde sestrice Mu mesec je brat; Ni dano mu ptice Si ljubico zbrat. Zanj družba ne mara In on ne za njo; V samoti se stara Mu leta teko. Naj slajše dišave, Ki zanje sam ve; Naj žlahtniše trave Kadila drage. In miro nabera Netruden vse dni, Se vbada se vpera Za smrt le skrbi. Grmado z njih dela Prileten samčč, Ko pride smrt bela Na nji se sožge. 55 Ven plane ’z plamena S svitlobo obdan, Sloveega imena Ptič Fenis na dan. Tak pevec se trudi Samoten živi, Se v slavi, ko zgrudi Za smrt, prerodi. — Dr. Prešeren. Ilinmus na Vodnika. Tvoja struna je zapela, Domovina se zavzela, Srca vse je vnel nje glas. Noč morivna je zbežala Nevmerjoča ti ostala Bode slava večni čas. V pevskem raji zdaj zahaja, Ki Slovence nas navdaja Tvojga duha silna moč; In Slovenija krog glave Ti ovijEfe venec slave Venec vedno neven’joč. Dr. L. Toman. Vodniku. Pesmice tvoje prekrasne lepe, Od srca do srca po svetu done, Kdo je Ilirje sinove budil? Svoj dom jih ljubiti braniti učil? Kdo je gladkeje, sladkeje zapel? Glavico razjasnil, svoj narod unel? Slavec, ki klical si brate na dan, Tvoj duh naj nas vodi čez hribe čez plan! Tebe, naš Vodnik, prepevajo v prek Ti v srcih Ilirom boš živel na vek! Pesmice tvoje so venček cvetic, — Da lepše bi pele, pod nebom ni ptic! M. Vilhar. Vodniku. Pred tisoč spomladmi Slovencov rodu, Slovenci so peli Že himne Bogu. V širocih pokrajnah Slovenec vesel, Je vitezom svojim Slavice že pčl. 57 Pridrla je vojska iz Turških krajin, Tovarša nje smrt in razdjanje; Triglav je videl iz jasnih višin Veliko nadlog, pobijanje. Sovražnikov štel ni junaški Slovenc, On hotel je smrt al zmage le vene; Krv so prelivali Turke pobijali Zadnjic zadobili zmage so vene. Verige žulile so nas do kosti, Krivice so vrat nam klonile, Po svetu omike že zarja bliši, Veselo zapojte tud Vile, Slovenskim sinovom da v srce doni, Da vikše dolžnosti in slavniše ni, Ko za domovja čast, Blagor in srečno rast Delati, dokler naš Triglav stoji. Semrajc. Savica. Noe na nebu zvezdice prižiga, V jezeru njih svit pri svitu miga, Nič miru ne drami tihega; Le Savica hči kraljeva Pribobni in pesem peva Od nje doma slavno mirnega. Megla zgine, jutra zor vzdigvati, Mladi dan začne se oživljati, Vsa narava radost diha le; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Da srce slovensko milo je. Kar oblaki gor se pripodijo, In dolino mirno zatemnijo, 58 Hudo vreme krog in krog vrši; In Savica, liči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Da zmagvavca čez Slovence ni. Blisk obžari strmo peč višave, Grom pretresa žile sive glave, Piš podi razpenjeno vodo, In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Hrabrosti slovenske konc ne bo. Kak pod šumnim slapom kamnje pleše, Ki ga val od trde stene kreše, In v vrtincih urno suče krog; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva, Rod slovenski brani ljubi Bog. Blisk povgasne grom strašivni mine, In nebo zdaj čisto čez doline, Se razpenja, hladni diha pih; In Savica, hči kraljeva, Pribobni in pesem peva Od prelepih časov svobodnih. Že počiva mirno vsa narava, Od Savice preč čolniček plava, Zadnjič slišim zdaj še pesmico, Jo Savica, hči kraljeva, Pribobni razglasno peva Od Slovenje slavno pesmico. Dr. Toman. Slovo Zolcpaškim planinam. Z Bogom hčere stare matere, mogočne Slave: Košata Radoha, visoka Ojstrica, Gorjata Rinka in zobata Olšova! Povzdigajte Slovencom bistre glave, Naj hojo vrli sini Slave. Iz krila vašega Savina čista zvira, Studenec bistroumnosti, moške moči: Planine cedi, ravnine rodovito porosi, Nam v tuje kraje pot odpira, Mogočne plave tira. Dereča Drava, svetla Sava in Savina, Mogočne vode in slovenske sestre tri, Vsaka po svoji stezi neprenehoma hiti, In te uči, Slovenska rodovina! Kako se zadobi modrina. V nebesa kažejo mogočni velikani, V nebesa vzdigajmo mi srce in olco; Slovencem luč naj sveta vera bo. Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, Drugim rodom prodani. Orjaške glave starodavne, le trdno stojite; Za pravico in resnico trdno stati Hočmo tudi mi, da bode Slava naša mati! Ve, bistre reke, nam pa neprenehoma rosite, Naj bodo naše dela rodovite. Anton Martin Slomšek. Husitska. Tešme se sladkou nadeji, Že se vrati (davne časy)! Že nam opet zajasneji Češke meče, (češke hlasy)! Oeskv kroj af každy nese, I vše obyčeje d&vne, Nade všecko ono slavne Staročeske: Milujme se, nedejme se, Vybijme se, napijme se, Milujme, napijme se, A pak vybijme se! 60 Amen! rac to Bože dati I Oroduj za nas, svatv V&clave, Vojvodo češke zeme! Milujme se, nedejme se, Vybijme se, napijme se, Milujme, napijme se, A pak vybijme sel Dokud krev v nas češka plyne, IlmčE zakriva, (srdce sili), Slava češka nezahyne Vznese hlavu (lev naš bily.) NepratelSm budem brati Tak jako medvedum v lese, Budou oni tancovati, Ivdyž zazpivam: Milujme se a t. d. Sila naše skaly lame A pest češka (hruzu kaže); My se podrobit nedame, Dokud vlAdnou (naše paže) At se jak osyka trese Hejno ošemetnvch vrabu, Vykropime jimi Prabu, Zpivajice: Milujme se a t. d. Svobodu jsme zas nabyli, Hajme ji co (klenot skvely), Bychom ji zas neztratili, Buffme svorni, (bud’me bdeli); At se česk.v narod vznese, At se radujou Ce.cbove, At i naši pravnukove Po nas pejou: Milujme se a t. d. 61 Ljubezen domovine. Kdor ima srce, Zna za dom solze Za slovenske domovine raj. Zanjo rad živi, Zanjo hrepeni, Njo, le njo ho ljuhil vekomaj. Čvrst Slovencov rod, Čist prebiva tod; Oj prijaznost čista tu cvete. Vsak prijatla ’ma Zvest objema ga, To navada stara tukaj je. B. Potočnik. Od snežnih planin Do trtic dolin Mile pesmice povsod poj6. Slovenc je rad vesel; Kaj, da hi ne pel, Njemu pesmi iz sred tekd. Proletje domorodno. Proletje evo nami se javlja, Nebo se čisti, zemlja ponavlja; Vetarce toplo duva kroz hvoje, Puva i šalje duhove svoje: Budit semenje, pupove ganut, Mirisom sladkim cvčtke nadanut, Travu uresit zelenim resom, Lepira dignut s praha k nebesom. Proletje evo nami se javlja, Narod se čisti, krepko ozdravlja; Srce mu toplo igra i poje, Poje i šalje pesmice svoje: Budit čutjenja, k narodu ganut, Narodnom slastju žulje nadanut, Misli uresit narodnim resom, Narod svoj dignut s praha k nebesom. ■Sunašee blaženo, blažena zvanja, Malo po malo magle razganja; Snega več neima, led se raztaplje, Svud u potocih žive su kaplje. 63 Rosa počimlje padat u njive, Rosulje svuda proniču gljive, Proletje evo nami se javlja, Nebo se čisti, zemlja ponavlja. Bratinska sloga, blažena zvanja, Malo pa malo smutnje razganja. Omraze neima, gnjev se raztaplje, Svuda u krvi žive su kaplje. Ljubav počimlje vladat nad svima, Ljubicah bratskih svuda več ima. Proletje evo nami se javlja, Narod se čisti, krepko ozdravlja. P. Preradovie. Lipa dišečo Preljubo drevo, Ko maš cveteeo Košato glavo, Drevo si sveto Uže od nekdaj, Še je uneto Za tebe vse zdaj. U tvoji senci So stali enok Vrli Slovenci U kolu okrog. Pod lipo. In darovali So svojim bogom, In prisegali Smrt večno vragom. Pesmi donile So daleč okrog, Ino polnile Nebeški obok. Kot so dedovi Branili svoj rod, — (Tako sinovi Ga bran’te povsod!) Dav. Trstenjak. Prostost. O veselem jutra zoru Hodil sem po hišnem dvoru, Kar jo ptiček priskaklja: Ah ni mogel prileteti, Se mu mora milo zdeti, Strta je peruti ca. Matica za njim prišviga, Posvari ge, mu pomiga, Kam da revček naj hiti. Kak se spenja, kak skakuje, Milo, milo kak žaluje, Da obeh perutic ni. 63 Kupe zrnja zdaj zagleda, Jih obskakje, jih obseda, Kupce krog i krog obgre; Pa mu matica zapoje: Varuj, varuj dete moje, Da kdo ne zasači te. Meni zlo se ptiček smili, Ga oteti hočem sili K sebi bliže vabim ga: Bodi moj, te bom napajal, Pital pridno, ne nagajal, Dal ti dosti dobrega. Kar se mati oglasila: Sinek ! kaj sem te svarila ? O brezskrbna ti mladost! Ptiček zdaj vso moč si vzame, In se vzdigne, ter objame V viših zrakih ga prostost. Zdaj zažvrgolita sladke, Glasne pesmi, milogladke, Da razlega se nebo. — Mislim, da sta hvalo pela, Da jih sužnost ni objela; Sužen biti je strašno! Dr. Toman. Slovenska dežela. Jaz vem za deželo, prelepo slovi; Vsak kdor jo pozna, jo visoko časti; Slovensko deželo u mislih imam, Nikolj je visoko, dost hvalit’ ne znam. Zatoraj, zatoraj resnično povem: Slovenski deželi enake ne vem! V tej lepi deželi jaz mirno živim, Pošteno s prijatelji se veselim; Pošteno veselje povsod je doma, Slovenci povsod so veselga srca. Zatoraj .... V tej lepi deželi prijatle imam, Od lica in srca jih dobro poznam, Njih srce je čisto prav kakor zlato, Prijatelja svojga pozablo ne bo. Zatoraj .... V trgatvi slovenski v jeseni sem bil, Vsak dan se pri drugih ljudeh veselil; Veselje jeseni pozabil ne bom, V jeseni Slovenja veselja je dom. Zatoraj .... 64 In moram svoj kruhek iskati drugod, V slovenski deželi ga najdem povsod; Navadil povsod se bom hitro ljudi, Saj so mi Slovenci prijatelji vsi. Zatoraj .... In pridem kedaj še sem k vam spet nazaj Pogledati, kliko godi se vam kaj; Zaupam, da boste prijatli mi še, Da ni še nobeden pozabil na me. Zatoraj .... Večerni obrazi. I. Tihi mrak zemljd pokriva, Božji sel skrbno iz raja Luna srčd neba vesllt; V solzne kraje pride spet, V gojzdu slavec že počiva, S spanjem vtrudene navdaja, Pčsmic milih ne žvrglja. Pokoj nosi križem svet. Ne žaluje več sirota, Rana več je ne boli, Ker jo v tihi sen zamota, Žalost vsako prepodi. II. V razvalino luna sije, Tukaj nekdaj so šetale Vanjo moj se vpre pogled, Hrabrih vitezov noge; Žalost v srce meni lije Čase zlate žvenketale, t Prejšne slave vničen sled. V prsih grele jim srce. Zdaj kraljuje groza tiha, Iz ozidja diha strah; VSter čez robovje piha, Tla zarašča zelen mah. III. Zvčsto gledam zvšzde zale, Ki na nebu v kraj gredd; Usta polne so njih hvale Strune jim poj6 takč: „Srečne trikrat zvezde mile, Vlile mir ste mi v sreč; Spet obraz ste mi zjasnile, Proč odgnale vse željč.“ 65 „Ne more srca pušice, Ki rodile so obup; Ne solzi se mlado lice, Ker ste želu vzele strup.“ ]Va vlast. Gr. Krek. Vlast! jake to sladke jmeno, TJsty 14sky vysloveno! To svate slovičko vlasf! Heslo me a ma je slast! Vlasti m&, draha ty mati! Tim jmenem chci ja te zvati; Vlasti! ty j si matka ma! Matka, — a ja, dcera tva! Tvou dcerou cblubim se slouti, K tobe cbci co k matce lnouti; Laska mne s tebou poji, Kany osudne hoji. Tvou chci laskou večne plati, K tobe pred svetem se znati, Všude tebe zastati, Tobe verna zustati. K tobe co dcera se miti A co matku svou te ctiti, Pro te horlit, o te dbat, Vše, co mam, v obet ti ddt. Krev, co me probiha žily, Duševni, telesne sily, Tobe dam i čela pot, Sve zdravi a svuj život. Prijmi pak v posledni dobe Tvou dceru do hrobu k sobe, Nas ni smrt nerozdvoji, Chci i mrtva byt tvoji! Dle Chmelenskeho. Na Dr. Prešernovem grolsu. Ko zvezde luč, poprej nikdar poznane, Prisvetil je tvoj duh nam iz noči! „A1 roži so le kratke ure dane“: Za toboj zgodaj nam oko rosi Na grob, kjer tvoja struna mila j’ omolknila. Al tvoj pepel naj tihi mir pokriva, Da ravno hitro vzet veliko si končal, Objema te mladika večno živa; Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, Bo srce tvoja struna mila mu budila. Levstik. 5 V spomin Prešernu. V logu domačem na lipovi veji Slavec od zore do mraka je pel, Čul se v dobravi še glas ni mileji, Vtihnile sape so, ko je začel. Videl, da brate so spone žulile, V mreži slepote je slišal njih stok; Videl v temnici sestrice premile, Slišal neveste zgubljene je jok. To mu je vsekalo rane krvave, To je ranilo njegovo srce; Sam’c je obletal domače dobrave, Samec obhodil snežene gore. Pesme prepeval je Žale in mile Od domovine nesrečnih sinov, In od ljubezni sladkosti in sile, Ki umorila ves up je njegov. Da zalezvale povsod so ga sove, Sivi kregulji preganjali ga, Vendar budil je domovja sinove, Vendar razbil je oklepe duha. Rojstvo doživel je zvezde nebesne, Videl je solnca svobodnega kras; Znebil veselo vezi se telesne —- Joka po njem se zdaj lipa na glas. Bože, Bože! . . . Bože, Bože! . . . kad sam dete bio, Malo dete, razsute pameti, Čestoput sam gorke suze iio, Cesto p uta k tebi, Otee sveti! Ruke dizo, klečeč na koleni, Da igračku ti daruješ meni. — -Bože, Bože!. . . kada 1’ mladič posta’, 'Te mi ljubav njedarcem zavlada, Ja sam k tebi dosta puta, dosta, Dizo oči, dizo ruke tada, 1 molio t’ sa suzam na licu, Da mi dadeš ljubljenu devicu. — Bože, Bože! . . . potom otac kao Milil), nježnih i ljubeznih čeda, — Kad si mi ih u milosti dao, Moči tvojom da ih i od vreda Ti sahraniš, — vek pripadam tebi, Da nikakvom tako čaru nebi. — Bože, Bože! ... pa baš evo sada, Preda te mi i pred milost tvoju, Sama suza i koljeno pada, Da t’ i želju domorodnu moju Ja izrazim, a ti da je čuješ — Da se mojem narodu smiluješ. Bože, Bože! . . . spasi narod ovi! Bože spasi dostojanje tvoje! . . . Da ustane ko Izraelj novi! Da obnovi živovanje svoje! . . . Bože spasi! . .. četiri su veka, Da s’ on muči a još nema leka! J. Sundečič. Strunam! Strune! milo se glasite, Milo, pesmica! žaluj; Srca bolečine skrite Trdosrčni oznanuj: Po nji hrepeni srce, Kak mu je veselje tuje, Od želja kako zdihuje, Kak od sreče nič ne ve; Krk teko iz njih solzice, Ki ljubezen jih rodi; Kak bledi mi moje lice, Kak umira luč oči, Koder hodi, njen’ obraz, Kak obličje nje cveteče Kak seboj me vedno vleče, V srcu nosim vsaki čas; 68 In kak ve, ki bi nje hvalo Rade pele zanaprej, Ak se ne usmili kmalo, Morte vtihnit’ včkomej! Ilrvatska Vedro nebo, vedro čelo, Blaga prša, blage noči, Toplo leto, toplo delo, Bistre vode, bistre oči. Vele gore, veli ljudi, Rujna lica, rujna vina, Silni gromi, silni udi; — To je naša domovina. Te in take ve nosite Tožbe, strune! kje do nje; Ako mor’te, omečite Neusmiljeno srce. — Dr. Prešeren. domovina. Žanju srpi, mašu kose, Ded se žuri, snope broji, Škriplju vozi, brašno noše, Snaša preduč dete doji: Pase marha, rog se čuje, Oj, oj, žveči, oj, u tmini, K ognju star i mlad putuje, Eto slike našoj domovini. — A. Mihanovič. Slovenka. Kaj maram, da nimam Srebra ne zlata; Ljubezen goreča Tud nekaj velja ! Kaj maram, da nimam • Prekrasnih oblek; Zvestoba naj mene Odeva na vek ! Kaj maram, da nimam Na hribu gradti; Po hišici nizki Še več je miru ! Kaj maram, da nimam Po zimi cvetic; Saj cvete mi včdno Nedolžnost iz lic 1 Kaj maram, da nimam Obilo blaga; Ne hodim po svetu, Sem rada doma ! Kaj maram, da v dar mi Ne prstan že zlat; Še lože brez njega Grem delat in spat! Kaj maram, da nimam Ne rek ne morja; Ne bo mi po vodi Ljubezen ušla ! Kaj maram, da nimam Ne gor, ne planin ; Samo da moj ljubček Slovenski je sin ! M. Vilhar, Nitra. Nitra mila, Nitra, ty vysoka Nitra ! Kde že su te časy, v kterych si ty kvitla ? Mitra mila, Nitra, ty slovenska mati 1 0o požrem na tebe, musim zaplakati. Ty si bola nekdy všeckych krajin hlava, V kter 5 'ch tečie Dunaj, Visla i Morava; Ty si bola bydlo krale Svatopluka, Ke ! m. o rpa^aHHHt c r. MyKOM r, ctchb, ToMy bohhhkb 6yA« iuthtb; y>ie HHe h e KB upeTene y?ut namt AyxoMt noiiocHTt! CstcTHO, Bfepno n noniTeHo HpaBAy, Ay^HOCT'k 6 paHHMO, 163 C peha, cjiaBa h eni, H 3 Bnpy no 3 eMAflXi> Hamie’: Cvili!,e 6oiKe iicki. y ainpy Ch Bpxij cpehne AycTpie! Ciue name iieieb ce cjiojkc: CceMorvliaH h epi e CK.ia^B; II uaftTCJKH .lačno aioaKe llaABaa^aTf. ee c.ioroan. pa^t. f£ e^Hoii cepcu noro^JibHBii Cbh nacToiiaio 6parcKH iitb; I I,npT> 4 a ikhbh, AOMb a a ikhbh: AycTpia he uhana 6 mtt>! y;j r b namera Baa^a papa Kpnmo, eppeMb pokopa, BliKOsiiTon. nyna Mapa Mn.ia nama I^apupa. CBany cpehy, CBany caaav ils.iiil, Bonče, Tu Ha at. IIbomi.: 4 >panb-focHna, 6jiKcaBy, Bači. xa6c6ypcKH ikhbh aomt>! n* 164 CyAKHHA CPECKOn. POflA. Axt > cy^6nno cpčcKon. po4a, 4oiue fceun> naci toiihth, H 40Kae fceun. Cp6crBO Ty»HO, Cbc k’ nponacTH B0411TH? Maao a’ tu e, bito Hann. y 3 e, H 3 t cp*4i caaBC /tyuiaHa ? Ma.10 a’ cy th name cy3e, H ocBeie 43’iuiiaua? Maao a’ th g cy46o Kaeia Ha KocoBy aecpefca ? Maao a’ th e aeTiipt Bina, HIto HeMaciio npoatlia? 3api> Te iiie HaciiTiiaa 3Bena tc*khxx aaHaaa? 3api. th Hie 40CTa finia Bt4a HamnxT> OTaua! 3 api iouib Hiicii y 6 aa 5 KeHa 0 cy46nHO iic.Miua ? 3api. čarni* H4eun> 4a H3Tpb6iiuiT. H nocai 4 Hben> Cpčima? C P E H H y. Behb ce cpficna 3acTf uiafinauia, II 6 ohuh 4 ecHHHa EpaHH npaBa Hama. CpGi) ce 6ie h KpBb aie, 3 a cbok) cao6o4j r ; Cp6x ce 6ie 4a 4061G CBoera B0fiB04y. ypa, eBO nao4a, Aoiuo Hasn. e B0fiB04a! Ypa cpčcKori* po4a, /Khbi, nasn> 6io bo0bo48- 165 UpHa ropa, Cpfiiu, r^ii aehb Cp 6 tiHi. Baa4a, IlocecTpiiMa BaHia, BofiB 04 HHa Haa 4 a, ^uiaHi) uapcTBa yuyny To cy aenipi CTj' 6 a, Kaar. 3aTpy6n na iory 4yuiaHOBa Tpy6a. Cp6r> ce 6ie h t. 4 - C ji 4okt. e hhcth arofiaB caora, H Ha 4 e* 4 a Teni. Ha Bora Ho4U3aaa aiaax Ha Bpara, Kpiruua ce nama CHara, HaKonacMO Bpary rpoGi, Cp 6 nHT> upecra 6 hth po 6 i>. 3 aBa 4 ii Haci> nycia 3 ao 6 a J’ fiaftrope 3a Hacr. 4 o 6 a, A Bpa3ii ce ce4HHnnie, aairb KpBny 40 ca 4 T> nniue; 3a.iy4i cBCTbitt n-iana rpo6i, CpoiiHT) Oda cyatHH po6^! Cn>ia Bpara ca 4 i Cp6iiHy BptTH Cna-IHT’ 40M0BIIHy, *j Me > 63HK1, nopymaTH, ao CKOTa ra noHH 3 nrn ® tJpejHTH Tyl) y p 04 'b, To e pacnpe Hame nao4T>! Micro caaBHHxr. Hejiana IT uapa 4>’uiana, Borbi Hasib 3aca4i noKaaHH BofiB04y Cre4>aua, 4a ce no4^ hmimi p3 r Kyio BaHari), CpcMB h Baasa, 4a BO0BO4CTBO 0CHyH) Epaha tiasn. tonalna, Cp6i ce 6ie h t. 4. Cb. MiuemHhb. OTA. O CpfiiiHa kto he ciiacTH 3nHiohnxi 04'b riponacTH? Bipe Hesta y Tyl)UHa, Cooft he cnacrii reieb Cp6HHa! Ca,iaHB Cp6i) e ca Cp6ostb, Kao HeOa crpauiHH rpoarb. Cjiojkhjio ce 6paho Mina! y c.iorn e Hauia ciiaa, .IioGaBi po4a Hetfi Haci CHajKH, H»10, Bipa, 63IIKT. 4pa5KH, Ha’ no6i4HT’ Bpara mh, ITa’ y 6oro ocTar’ cbii; Hamro »hboti teši cao 6 o 4 e? na 4 afl — na 4 aft 3 a hio po 4 e! Ta e 4 apo 4 t yMHpe ce! [ipece! Hyft — Bpara. po6cTBa aanue Aft 4 M 0 Gpaho, eb Ham he Borb Cjomht’ Bpara KpBaBon>. 166 3a Kopiicn. ce Bpa3ii čope, Mn 3a Btp3 T , inue, 4B0pe; Tbpahubo cy HBimn ,ipy3ii, 40M0B!IHe HaUlO 3J3II. Bori) Haci. Hefce ociaBin’, Bpare tsesio mh nočni’. 3 aBiicn>, 3.ioča, HaeMHiimi, To cy Bpara caBesnimn; Hanin: npaB/ia. Macu n c.iass^ OmaaciBa .TiočaBi npaBa. Aiumo, čpaho. Hesa črpa,. Hama čm’he nočt.ia! 5 . Maicmnft. CPHCKA 4'tK.lHUA. H caan.. M.ia4a Opomina, Mimkomi aie 3 obj' ; IIm a 11 t, 4pyry CpČKimio Ahkv kvmoisj’; HaiaMi) 4 parori> Boiftna CpčcKon dima Cpčima, Jltnon. 4 ii i mon Cpčima, npaBon Cpčima. Mam mh e CpČKima CpčcKori oma ifeu; Oma en mh 4 oiu.ia CpčcKa naftno tu ! Cpči Cpčima po 4 inn, Cpčcaa Jiam 40ifiTii Mopa noBori Cpčima, lIpaBOr Cpčima. fl hy M4340MI Cpčimv CpČMC P 04 HTH, CpčcnnMi. fcy ra, Cpčima MjCkomi, 4018T11, Heita n oni CpčcTBj 4a Onen> HOBori Cpčima. .Itnori 411'mori. Cpčima,. npaBon Cpčima. Bojiimi e.mon Cpčnna, Hen. iyl)i> neo CBtu,. Mnuapi 4a ra 04iBa CBina 11 CKep.ieii! H k a 4i) čy4CMi) j'Mpti;i Khepi hy moio samem, Hei;a .iiočii Cpčima, npaBori Cpčima, I. Cyčomhi. 167 Cpbckh a CaMT. Cp6lIHTb Cp6CKH CLIIIL, Hne m’ Pa^iiBOil; IIpBH mh e 3aneT^ sioft: C’ Cp6cTB0>it na4aft, ctoK! H Ton. hy ce 4p*am, 4 okx ro4'b 6y4c>n, 4HcaTii! Bena cp6cKon> oma clihl, IIpaBH CpČCKH C LIHI). Oat> oma mh ociajia 4fcna 4apa ipn: Hsie Cp6a, Mani ii apBL, IIIto m’ y cpuy Bpn; O 4 L Maiepc cBem 4 api>: Cp6cKH esmcL h o-iTapi 0Ma CoaKH CpČCKH CLHIL ilpaBII Cp6CKH C LIH L. 4ab< Teh l he boah, i;y 41 , g tckm, H CaML CpČIIHL 04 nopcK;ia, H ko CpoiiHi) pa 40 Mpfchy, Ceoe He4aji^, Tyl>e Hehy; IIIto e mog, TOBaipeno fipaHHML, Ko CBCTHHIO H BMaHeTL XpaiIHM’L, Oiam, mh e TaKBBL 6io, 04x BLera caML iiac;rb4io. K)HAKT>. Typ>iiiHL hm a IlapiirpaAT., nptni, Cbh np« mhctoS /ta cmo CBfccTii! Ha onpe3y Ba.ta 6 mth, HeTpefia ce HHaerb Kpimi. Ka 4 t noMiicjHMi, 4 a cain, Cp- 6 hhx npaBii, CBe no M6 HH hhcto »me MpaBii. Ta 6paHnhy Cp6ctBO npB« 4o nocjfc4Hi.e naujibe KpB« ! 41 iB O# 4'feBOfiKO 4yui0, 3,iaheHa a6yKO, Th ho4K)6h Meue, Hhth ry6n ce6e, 6p6o časi, a roHaKi H3T. 4 aaene 3eM4be, IfaKTj fcy a onihn, A th fceurb OdaTii; H fcy fioaoBaTH, A th Hehetu^ 3 HBth j H hy h yap 1 iTH, A th Heheun. aym; A i^t. 6y4era r b ayjia, 4 a caMi norHayo, Henymraiiiio BoJiB04HHy, Hauiy M(ijiy 40M0BHny, 3a Koro cmo KpBity aiuH, 4 a co 4 pyrn uo Hboii mupit! 6430 BjaKiio aao H 3 ry 6 HH 0 , rpliX 0 Ta e Burne 4 a »iibiimo, Ha cafijbii e 4o6nBeHa, Cp 6 cKOSlT> KpBII 3 aJHIBOHa! M. OpeuiitOBHhb. H H, H, Henoaca/TH Tpyaa 4o Morb rpoča 4ohn, HfeaoMT. CBiTy hbh: 084* Jieajn 4parn, Kora caMT, jnoj'6H,ia, PyKa5ia rpjnaa, A caaa ra Ty*Ha UpHa 3eM.ia 410611, Hpna 3esua 410611 A Tpanima rpaii. Oft th npHa 3eM4bo, He6y4’ 4paro»n> TeatKa, H 3e«;Ha TpaBO, He6y4H My ropna! Hapo4aa. / 169 ^OMOBHHA. Kro HeaioSii 40H0Bane, Mine 4pare oaeTBane, KpBqa Ton.ia ny HeBpie; Kto hj m 6 n 3BtcTO, ciamo, Hera Jiy e aaiBjiLeHbe KaaHO, Ha 3c»ubH ocaMJibeHi Hie. Kto ne.Tio6n 4^0 e fi.iare, He3Ha, bito cy 4yuie 4pare, He3Ha, ihto e 6o*a caaa; Me4Ha ycTa kto ntMBa, PaScha My ce cjacri pa34HBa, 4a 6 u casio BtiHa 6uia! y»rb h cp4Ue TBoe 6y4a, Hama »y4hH, Hama Tpy4a, 4 omobhho Jia MH.ieHa! Tbi ca 4tBa a-iemeHaTa, Bcy4T> uo 3eMjibaca aecTHTa! Moa py*aua CBajeaa! 4pi>. Pa 34 ar&. .llOBABT, 4OMOBHHE. 3 eMja HaMT> e n.i 040 BBTa, Ty e 40CTa 4o6pa BHHa, 4 ocTa CMOKa, Boha, »»Ta, 4 ocTa 4 K) 4 ifl 4o6po>iana Ofi jhočhmt. 10 y acTBHy 4 pary Hauiy 40 M 0 BHny! Ty me po4B Mina Maftaa, CyHiie CBHy wa4y BtKy, Ty4a Ha4a moift malina Ha3T> cy46iiHe TBCHy ptny Oft m 6 mn 10 y HCTHHy 4pary Hauiy 40 M 0 BHHy! M.ia 40 CTb T 4 'fe JUH, CTapOCTT) Ty MH, Ty Oat> 4pare creKOXT> po 4 a, noOpaTnx-b ce a noKysiaxT>, 4Bopb ce CBaae a 0406043 ! Oft jnoftasn. 10 y acTBHy 4 pary Hamy 40M0BHHy! 170 He-ajut ntisa tjat> Bccc.ia, CBora MjeMt caacT 63HKa, Ty naai. atna Hama ceaa, PpoČAte Aparift noKofluima! Ofl aročnurb H) y ncTiniy 4pary Hafiiy aomobiihj' ! KaKO He6n aiočio 10? A noniče.ib KaAt ioft tipim, 3an’ 3aaa>Kejn, raaBy cboio, 3an’ fcy JKnB-tT h y«p , bTn Oft -IfOOlIMT) H) y HCTHHJ’ Apary namy AOMOBHHy! H3T. „IIpopoKa“ 1863. Xyp,.\ oco^\. Biuna Kt 6im«i ce Harnye, 3i iibo ce cn.Tfcia, 3t> hlo ABnrye; Iluma ct> nrano JKBproaiBa, In 3K)6e3eHT. pa30Al>Ba; Ba.rb ce 3i Baaoirb citynaft Ciina, B-b jiope HaftAe 3i> ptno phsa; 3Bt3Aa 3T> 3Bt3A0 BKjmi) aecnehe, Ena bt > Apyro »;apKe m ene; Hiii) o6.iaKK oGaaKT, Kymye, Bt> »bera Tene 3i> hmimi 3BC3ye; Bce ce Apya;n, sce ce nnpn, Kapi) e bt> CTBOpa ivb.ieMi, iimpn: Mene ao ocoAa *CHe JIpoM’^ OAT) aio6ime 'lemeue. /Ipi- Tesiam.. 171 Mo M P 04 h. Bjpa X3'JH, JUIlbC JJKaCL ct.BO, Hoh& e Teama, neaia 3 B-fc 34 e 4HCBa, Heaia ayne 6t.ior’ cpeGpa cm h, 4a ce cjoate G4H0p04tie aiofcii Bcana mynt ci na p li a iunxa, iifcata, 4 +)to H'f. aiartnn xiitii, 10 ofifleaia; Ctua4no Bce lieainio ce pa34po6n, Heaia Tpara ciapoit, cpehnort 40611. Hena4aHo CBaHe naan. 4amma, Eto 3ope, cto cjnimior’ .uma! Po 4 T> ec c6iipa bt. mane neOpoene, 4 a aiy caaca HnKa 4 i> «e noBeiie. Apt. Pasjara,. II P O !II H H. A xx hh, a xi h n cnojimminvL scfen, Hni pa4a Tpra 4 fo 6 ’ua fmxT>; npe4pare asisTue Bce en npein> H3t> TpaTt atno pa3aBiTCnnxi. Axt> Kart en 6040 Tpra.ia, Ko 6o4eBa aomi.ia ce, Cart jrbnmiiiT, pominvb 3eaubima Hht> noaieHJbiiBmiixT> neaia mo. a O B()*e aort — iiojpo hcčo H e3»itpHO cneHa ce oaport, Aaa cn 3 'CTH kocbckr ra caMO Bt. cnoMHHanire ca>ie bt. Haun. aort; A* 6o4e Jio6’i;a Tpraaa Ch 4 pare UBfcTKe BtKosiaft, Aa 60 BT> B cnoMHHy“ 4yxa4a •Iio6e3HH BiTHe c4a4Kii part. 4 pi>. ToHaHT*. y T y f) H H H. Cp 4 ue Moe Tya(HO Tyatn y CaMOTIl JKaiOCIHOrt, KaRO aenflpi. Bex4ofi py*n y 4iiBa4H CT3'4eH0fl; 3axsiaHT. pa3npocTnpasrB pyne, Paciy, pady TeatKe BiyKC. C4aBy4b ut,Ba nic»e Kpacne, Moe ntcjie Tyryio, Hofcmi ca K) 3Bt34e acHe, Moift nj r m tom h n cy; Čase oko ropne poHii, €pi> mu r.iacT> TBOft ho 3a3B0HH. PyfiHa Ka4t ce 3opa 36y4ii, 3rtiHe C434KH caneKT. moA, Cp4Ua Mora miuh Tp3'4H Ct> 3 'momtj 6iro Bp 3 ’hn 6oft; Axt> 04t> wartKe e cy 46 iiHa Pa 34 pywiua siaa 4 on> cnua! 173 BcaRii noTOKi poaionehu, M. 134 C ,iyne C.rh.ui JKapi, BcahH nynojbem nBtiehn flibaa 40M0BHiie napi; Hema Hupa, nema cpche, /(OKT) ce KT> TCfiil CbIHb HC Kpefce, O Tji^nuo th iieHiua! Tbog rpy4n cy Banu rpoSt — Cpeha 6y4e onen. KJH.ia, CaaBHHi aKO Hie po6i; 4 yxi 6 o>KaHCKBi na bhchhii Heicb 04 M 0 rne 40jiobhhii ! 4 pt. Pa3Jan,. O CJ!OBECy (ha PA3CTAHKy). A 4 para moh! 34 paBa 604H, TbeKaii non> 4pyraiHT> h e B0411, Hth Mopam bt> 4a4bHii Kpaft. . Mopasn. Te6e 3anycTHTB, Mopann. 4io6a ce jiomhth, Ba6n aacib 4pyro4i ae 34afi E. Axi npe4para axi ne X04n, Ty ocTami, aBtcTi mh 60411, Cipaimia cnipTi th Tanil rpo3B ; IIycT’ iiimi BoiiCKe, nycT’ iftai 6oe, y Hapoain ino6e cbog Jliurne co.ume th CB-feTn 174 A Ha 6oifime aa omotbiiho 3a npaBimno johobiiiio, Mii 40 JJKH 00 IH r.iact ue.in; O He ionaft, o ne opami, Me.iB opožKean. TeacKii pauu S^paoe caaio ce 40611. E. Kaki. npia 3 He co 40411HO MnpHOTiixe 40 mobhuc, Kana. Bece.io ace a; n eh. Ciibii coKoaa. Ha 4 T> Bimiaue Crepe Hpn.ia tii pyaBe, n 0 BC 04 T> pa 40 CTT) CC p 04 «. A Hana 4 aBiia 40 hobhho — IIpe4B oponki octb iiait Mirne — Bb 6011 ne mene cpua cipacii; Me4B oporna rpoaia crpt.ie, Xpa 6 pnxB aeie Tbe uece,ie Ba6a aie jonauiKa aaciB. B. 4parn uycT’ KpBaBe nye, Caft me Bori. na iic6’ Hpaasoe, MameBaBeiiB kpiibuxb pa«B ; flycrn, Dycxii inyMB opoata, Bo npaBiuui poka 6o®a Bb IipHB 4 a.\B CKajIIIII HlhllTB n OpaHB A. 3a npaBimo EorB nie Ba6n, BapoBai’ io ne U 03 a 6 n, Beami 3ai;oiiB roBopii; t 175 .lori. AOMahn xpii6x n TpaTe 3anycnmi cbob 6 paTe, Jio6e Bce, ao-dkiioctT) Bejm. * E. KaO 6 o TBOio j 1 R )60 CTpaJKIU-B, Isoče TBoe coA3e lassiut, Ko to rpo6a ho^t. noacpe? Ocn JKCAt3a BnoKoiiiaa PaHe 6 oAe, yMiipiua Yna Kpiina CAbnnue. A. O He n-ianaft, Apara Miiaa! Ksiaa' ce upucMi, nocaoBiaa O He Tirani »ra imuapi; UpocTO bt. ropaxi cpua diane, IlpocTe TpaTe co AOJiahe — 3 Apana 6 oah, Bori tc o 6 Bap’! Iocbdt. PaAOHieBnfei. MOH 3 M)BaBb. , Pa« ch, Moa rnua mbaoctt., Pah ji’ »HBOTa caaAKa paAOCTi, KyAi en rano OA.ieniaa, Turo Haruo npo-ienua ! A ihto ch ce yAaabiiAa, Tu oat> Mene, Kasen, miua? 3apt th HHcaMi) BipaHi. 6io, SKeaio tboio H3nynio? Ko ah k e cy Ayre hoKii, HecnaBaio Moe o>m, IIpoBOAcIiii Afoy 6 aBi kok, A a nsDyHHHi aceaio tbobo. Ebo CTase, cbo uyTH, no Koiftut caiii AOCTa nyrn, PaA 1 AloOaBH AyiUO TB06 H3ry6io sApaBAt cbob. lipe he 4yHaBt rope uohn, Hero 4io6aBT. aioa npohn, lipe he caaH atceivi. ciara, Heri jiio6hth a npeciara. H E 3 H y li E HeMain, Mnpa hh noKoa, Hht’ y cpuy pa40CTi> kob, CBe 3a Točoat Tyr3'iohii, 4aHio, Kobro y34nui3’hn, Spij Ce3T. reče a aeMory JKhbIjt’, Btpyft BimiHtan, Eory. Ky4ro4'£ xo4hmt>, Bora možihmi., 4a ce c’ točoht. paarOBopinrL, Ka4^ ce c’ točomt. paaroBopaMt, Beceo caara, Ky4ro4^ xo4Hmt> ; 6pt če3 Teše h t. a- Moe 34paB.it h Becejn>e, CBe 3a točomt. ecn MHuueHte; Ty nec3'4ii hh atnora, Behe HapaBT. h 4o6poTa; Gp 6 e 3 Te 6 e h t. 4 y ihto cajii ce 3a.iio6io H kok) caara HaMHcaio, . 1 ( 0 6ulij' e čaiirt 40 CMpra, HeKa 3aBncn> Kaxo Optra; 6p 6 c3x Teče h t. 4 . 177 Ca4a, 4para, th pa 3 cyAH, yBipena liaetKa. čy4H, Teče 4 k>čhmt>, Teče rpAiiHi, Teče 4 ioČ 4 !.efei) ceče ryČH«i; 6 pi čeai Teče h t. 4 . Moa 3 op a. Caa 4 Ka Tyro opna Mora 11 npecB 4 Ha jročaBii! Cnbiun, CDtmii mhjoA jioioft, Mori cymecTBa čonniMi! IIpecTaBii, axi, Miuoft Moioft, Kati o 3a HbOMi Tyrye»i, Kano 4’ Ty»aH , b 3 a hlomi sakoju /lamo nofcy y 34 iiiueuT, lipa pa3BHTHy pyftne 3ope, Ka 4 i ko aH^ejb noniiBa, llpecTBBH ioft atme moe Očanulmi iiistHori ena. H ynnnH, 4 a ce na sie Y CHy nuo caacaan, [ctbomi 4a we c’ Ton.iHMi aroČBe nyB- y Mešamo 3arp4H; A Ka4i Kpacne oin ntene PyčHa 30pa omopn, Tu y>niHn, 4 a ce caHam y IlCTHHy iipeTBopn. C a o at h o. Aftae cjojkho 40 nieMo, 4a ce cKyna Becejuino, Caory Tpbča 4 a apaoiMO, Ako niiiH mh Htearao. Kto ce mhc.ih apimi B04e, Taft BeTpiča Hasia 0B4e, Heaa Hie Kyhn cnanaT’, Ka 4 i ce c’ naMa HeMO»’ caaraTi. 12 178 Bori e TR 34 H 480 BHH 3 , A oht> Hama 4 ae CBima, 3 aimo 4 aKje ae 6 ii muh II Beceaa ci ra 340 Mi, 6bun ? 4oMahmie, časno Bymi, Ma y g4hoh aa ca4i pjmn, Ako Hasu ce Hey34ptMa, Tbi fcemi Bybn o6a4BtJia. 4o»iahHHe, mu JKe-uiMO, 40 3’H)Tpy 4a Cl>4HM0 CaMO 406po tu naci cjy*n, Aa ce HnKTO HenoTy*ii Iia4T> 3'CTanein. 041 aciaja, 0H4a fcy tii peha: XBajia, H na 4 T> nriTn ney3MapHMi, 0H4a 4» tu 64aro4api!MT,. OpcmKOBiihb. M A10.1KA. Maioma 604’ no34paBibCHa, Kepi ai BiiimOMi en npniipaB-ibeiia, Maiojna, Maio.Tna, Maioa — Maioj — nima — <111113, Maioaua, Maiojna, Maioa — Maioj — nima. O4 ayHafi ;rfeno linčana, O 41 3H0Tpaft 31 BIItmOMl 3MMana, Maiojiia n t. 4. Kepi Bnime pa 4 ii 'Maso, Maiojnimo iimiMaMO, Mamina h t. 4 . Je npiiMii io 3a pone, Haft Tene, 40Kiepi xone, Mamina h t. 4 . Ty4i cocfcii HaK e nie, Aa ?K3axTH0 murne Bane, Mamina 11 t. 4 . Mamina, naft ch CTpiua, Aa en Haci iianoiiua? Mamina n t. 4 . m 34 aft ce tii nocnoBioio, 4 a nasitT' ne 3 ry 6 nno, MaiojKa n t. 4. "le Eon> 4a, onera Bcce.m lile Be^Rpara 6 omo ntjru: Maio.ina h t. 4. Hap04H3. Hahrtuhue. I. Bece.i’MO ce, 6 pabo anua, Ka 4 t Hasia, ra 34 a 4 ae mma, Eort my 4ao OBOn. CBtTa, 4 a noatuBH MHora jtia. IUto 04t> Bora oht> »tejio, Eort aiy cbc to noatiiio, Haupe 4 ain> My CBar 4 a Bia 4 - o, Mm »CvIiimo up.io pa40. An' e rycro obo Butine, 03Hoin im Moe anue, Hey 3 Kpani Haart ra, Eoate, Heia ce 4yro nnTB aio»e! Herpi;6aMO aaBH4HTir, Kaiio Koin yine mitu, KaKO 3 Ha 4 C, Heita 36 opir, *I ihto xohe, neKT> roBopn. Barni 0, 6pafco, 6 o5KH boju, 4a HcaioiKe 6 bitii 6 oah , Oda bhcto npasiio ctokjo A biiho ce Beh jraiaiuo. 3 np 7 » e 3 aniMi> iuToro 4 i, ctsjo, UIto fl’ npe 4 t Haaia Birna Mano ? CaAi> lie ra 34 a Teiet 40 neTH, To Behb aiy>m no naMeTH. 4 U BH 4 HTe, KaKBon. naia Y no 4 pyaiy ra 34 a Birna, IUto ra bob^kt. Befcaia nie, Cse to bo h m a rjiany rpis. AoaiahnHe, caMO »ypH, H 'iarnnne Te Hauj’pn H 3 t OHora y 6 yijaKy, IUto naecHiiBO jiokh y upanj. OpeuiKOBiih^. II 18 ® 4aft aa niejio, aa ce Beceaumo Ko4i< uamera 4o6pa aouafcima, Kon aaaa 4 ae aočpa Bana nimr, 4 očpa Biiaa n ut n h Beceao čutu. /loMahiiHe 40 Hec 4 epx Ham. Birna, Ako xoheuiT, 4 a t’ e Kyha Miipiia f H(ICy OBH TBOifi rOCTH 40 UI. 1 H, 4 a noceae h y Teče raeao, Beht cy obii TBoiii rocm 40111311 , 4 a ohh niio h 4 a Korom. čiio. III. 4očpa 40 >iahHne H cbii rocm c’ Htaiie! XBaaa aparorn. Eory, Ka4i> Bajn> aaaacb wory ntBam! Haum ciapii Kaaty, Koiii pt 4 K 0 aawy, Tati cc eae, uie, 4a Ty at no uie JlyiaiH. A CBerib c p na accair, 4a e uocayuiaMO, IlaKT. aa i\'bHy 3uaiio Hbe 3 HHy. IIpeMHoro ro4 Me one rt Jno6e Focno 4 a n cayro A He3Ha4y, 4 a caMb H OHa. eoh caMb H 04 npe. CKyne a’ ce r4H ciapan, 4a c’ 6buh lOHami Ee3T> MeHe HC3Ha4y, 3aTO MeHe 4a4y 403B3TH. H CBt40miMb T8KH, Ko e 6 bi o KaKBiij C/TaHe a ’ obhxt> bhkb, To e Moa 4 iiKa MHpiITH. IV. 4ojiafciiHe 4parn, Focrojrofie fi.iani. 4afi mh aaiuy Ma.iy, Ako heuib 4a majiy IIp0B04HMb. T 4 t ce 6.iare hy 4 H Ch-yne MJM 4 U jihmh, Ca mhomi ntcMe noe 3a6opaBe CBoe Henojbe. 0B4i MHora 4'feBa Ha Me okOMb cfcBa, lourb ivrbKOH 4 aMa IIocTaaa 611 caMa HauiHUOMb. F4^Koa HeBtcTa MeHii Heaa Mtcra, •loRHiihb y nehb iipie, H3b Htr’ bhho nia IlOTaftHO. Aj’ Ha nacTb iofl aoHaitb! To Hie mo 0 KOHaiyb, 4a y nehH CTpemiMb, BeE Me^’ 4 py*TB 0 MT. rbnnsFfc 4a atiiBHMb. Uapi. nasn, AaBiMb Beja, 4a biiho BecejH Cpue aeaoBtKa O4 HoeBa BtKa 4o 4 aHaeb, 182 H My 4 P'/K 11 MT) Btpy, Aa’ 3 auiT’ Hie srfcpy OdaBio CBtiy, Aa Ch aaurne »iejy 4 ocTnr’o. Maora e npe 4 CKa 3 ao, Aa’ to niš 3 Hao, Aa BpeMeHa Hama Oh’ iipii.THMHii.vT, nama HaaTH. Oni 6 M0p’0 3H3TH, Aa he Haet ca 3 Baiii' AoCpn ra 34 a 4 aHaci H cnpaBiiTH 3 a hocb OB y aacTt. IIaKT> aent uie, Be.it!,. Koama, Kott aceaii, HetcL aamtiue Cpoifi, 3 a ce sitpy Kpoift IIO B04BH. 6 P 1 , OBaKy Bpt 4 Hy lomi 4 a cnpeiniMB 64 Hy, C hlomt> Ch uapy cceni: C’ EoroMi. o uasieTH, Bimao. 3Hao, aa’ He 3 Hao, Th ch Hact ca 3 Bao, Aoctohhb ch XBa.ie v Ak’ h Hitcy iiaae HarnHite. 5 Khbb HaMt 4 aK 4 e 6 io, PyiiHO bhho nio, ToCTe 4O0eKHBO, C’ hbhmt. Beceo Cio 3a 4 yro! V. Ap»ie lame cbh y pymi, A th ra 34 a bhho Byr(H, MacTH rode, 40 bt> ue CBaHe, Aokb tb 6 ype He ycaae, OH 4 a, ra 34 a, 4 axKy Boht, Eort tu Cio Ha nojiofci! 183 4e4epi ra34a, toctc cjy*H, 4a Te koh He Hapywn, JI nanyHH >iamy cBHJia, 4a nieuo 34paBiiy bhhb : 34paB-b naMi, ra34a, tb 6y4B, Aj’ Haci oner nOHy 4 ti; 3a Be4HKy caaBy Hamy Ca4i y pyae cBami qamy, 3auiTO 4a ce jih iieyeno, H y iiOBai^ CBe TeneMO, XHTpO, CJOJKHO IliftMO C84 r t, Ko« H«a BiiHne pa4i! Kami e, 6paho, 6o»a bojh, 4a HeMoace 6 hth 6 ojh, Oda HHCTO npa3HO CTaK40, 4 BHHO ce Belil H3MaKJO, Cja 4 K 0 cmo ra noniuH H y rpao caaiuH. Ca 4 a onen nem ce tohh, H to ra34H 6ami Ha oni. Ma ce 3aTO ohi jrorio, H cePHKa HauiK 04 io — Mu fceino ce BecemiTH lomi ko TOMe ect’ h ihith ! Mu cmo, 6paho, KpaTKOriBiKa, lomi 4a Hie OBori xbKa, Bori n 4yma cbh 6 m 4104« Ci Miiore 6pnre 6 hih jy4if; 4e4epi 4a ce KyuHe»io, H 4a Binme ryaHeMO ! CBy4i e 4o6po, HOBua r4n e, IIoHafl6o4be r4« ce nie, Hacy 40 fipa CBa y paro, 6pi HaMi TaMO nm’ HC4aio — Ha ne6y e cjbbhh paJS, A Ha aeMibii BBHuepaS! 4aHaci ecMO, cyipa hhcmo, 4 o ro4HHe, Bon aHa, r4H cmo, Bori Ke nnian, tab cmo fibuii, A hhcmo ce hh Hanniii — 4 i 0 mo 4 aiue y rpjo, 4 oki ce nie yMp.io! Thko, m 11 ja 6paho, Baja, To e namen ra340 boju, CBa kb neita 4o6po ay3e — YTapH mh, 6pauo, cy3e, 4a nieMO, 40KI HMa, Hem ce hhkto HeoTBMa ! OpemKOBiihi. ac //' 184 /lOHMHHT. IIeTAPT.. Biiho nie IleTapT,, Bapa^HHCKM čaH-b, ITonio e ero 4yKaTa CBe 3a 64aHi 4aHb, Ioini> ko TOMe Bpaaa koiik, 34araai 6y340BaHt. Kapao ra K-pa.ii, Maria, 3eiobe rocno4ap-B; Borb t’ y 6 io /lofianHi Ileiap-b, Bapa4HHCKH 6aH-b; By4 ’ tu iiona cto 4yKaia . CBe 3a 64aH-b 4aub, C B E Kojhko e 041 3 ope 4 o upHora Mpaaa, To.ihko d 40 rpo 6 a 04 -b npBora 3 paKa. 4okt> ce q 0 Bib-b oča 3 pe, H cyHue Behb cfcao, Befcb e BptMe B-baHora CnaBaHa npsicuibio. 3auiT0 nona Bpaaa kohh, 3,iaiaH-b 6y340BaHT,? Aa’ 6ecb4H 4 o#hh«t. IleTap-b, Bapa4HHCKbi čam,: He Kapaii »ie Kpaab Maria, 3eMjbe rocno4ap-b! 4a Tbi niern-b pyftHO bhho, IIIto ho uie«n, a, 4a tw jno6nnrb 4’bB08 l iHU0, K’o ihto aročiiM-b a, llonio 6 h paBHy IIeniTy Iloaa By 4 «Ma. Hapo4iia M H H E. 4aHac-b c’ 4tie arpaio no npo.itnibCM'b UBthy, Cyrpa BH 4 Hm-b ropehy CaMpTHy My cBtfcy ! PaHO b linam, 4tB0iina jlio6e3HHKy Bie, npa BeaepHboft poca e HpHa 3 CM 48 Kpia. 185 IIIajHMO ce, Becejfuo C’ oko nauie BUHa — JKhbotb osaft Heipae XnjH4y ro4HHa! Špure, 6pafco, čauHJio, )KajocTH ce mbhhmo, OMpKHHMO c' CBIipKaMa, OcBaHHiio c’ ntaasia. HrpaftTe ce, Hia^aim, 40K1> BaCl> M4a40CIX C.Ty*K, 4 tB 0 ftMHay m6me, ^mn, Bani o6pa3t nppt®. KniHTe ce pa40CTH, 4okt. Basu ub t;Ty p vseh. 4okt> ce ci BaMa ny4pif«i£ H Bece4i>e 4py»H. 6pi> y rpo6y 4e4eHOMi Hesinpiime pyace, C6htt> pa 40 cni 6e34yuiHe Be 4 pe npcH ciy«e. JOrOCJlABHHCKbl ryCJLAP r B. 0B4t, 0B4k y 3a6nTH Bojhsit. 4aHKe npoB04HTH Ci rycaosii CBOftosii MHjieHOirb, Hero 4 yxoMi. y okobhxi IU eTaTH ce no rpa 40 BHxii BaUIl Ob 04th0MT. CBHICHOMb. Aa' uito en trn Tbi y»iyK4a, KaH’ 4 a th e CTpyHa nyKaa Fyc40 moh *aaocTHa? CBe^epi cn mh BtpHa Obuta, Caeljepi. 6 h sie yrtinn4a Zaposli raaca pa 40 CTHa! Ha n HapaBt, hahh meHo! T.ie! 11 HapaB'6, pen’ 6 h, BeHe H y cy3aMT> orpe3Hy; Kan’ 4 a ayK^ JOri-CaaBHHciBa 1I3T> AOAIlHe 04't Cy*aHbCTBa 3a cppe jo 3arpii3iiy. 4e4epi, 4‘ ! 4epi> CTpyne aoe, Temne aae čpahe cbob He Tailinio 3a Bora ! He6bi a’ aeaeieb paHbeHHKa He6bi a’ Banaft OKOBHiiKa Gahomt. aoiipo 40 Bora! Kaa5’re Eory, Kasale CBbiy, Illro 3a caočOAt, Bhpy CBBTy Tpnii paa nynaBa. Ka»’Te, ct > Hame Kana, Hecaore loma. noAHaiua pano Maore Oa 4> Ty{jinma aynaBa. ITa, Hea-B Ty}}HHT>, 4 yiujiaBi ciapii, 3a HauiTi ayax h Hejiapa, IIpaBcaain. he Mapari Borb! IIIto e Hbe»iy KpaabCBiihaxi, Kapa^op^axi Gaa ilocaaii) ua cuacb nyKa CBon>? Cb nao 4 HBX’b 6paa, e r b i(pniHHx , b ropa Ci xaa4Hiix% B04a, ct> chhh Mopa, yyTH he uacb CaaBmrb 6pan>; Ko upam. Biipy caaai he n3He3HyTB apatHa CBaaa, CoaKH pa34opT. h HnarB. Ta 4 T> he Cp6nHT> n-iaMemmi Ca CaoBeHoan. c’ 3arpan:rn A ci> XpBaTOsn. ByraptiHB ; O 4 B BCTOKa 40 3ana4a Ta4T> CBa OHa cnaa uaaa; IUio he Ta 4 i> Hasrt 4 yu)Ma:!iiiix AeAepB aanae cipyHe mog Temne H 4 e 6pahe cbog He laftnjio 3a Bora! He6w 4 ’ aeaeKt paHtemiKa He6u a’ BanaiS OKOBHiiKa 64 homb aonpo 40 Bora! .. Eft oayio! eft rpoiiOBH! HIto c’ opme y 'iacm obh, no4aflre sm Bamy Jioht: Aa jih rycaa Behma ean, Aa ciianiflxB HaJjeMm phaa, Aa KposB cpi^a nory upoht. . Haa. očnijAe CBiaoMB hctomb iOrocaaBCKH aapoaB aHCTOJim; HaaiBBTe ny BptnKy rpy4t; Myiuo aaflTe m’ y 3hennuy A Tp-hcKOBe y 4 ecHimy: Aa ra c' 6ofla CBanm h CBy4B ,4a ra hhtko Beht. He rHtemi, 4a My hhtko nyTi He nptqa 40 5KyijeHHXl BHCHHa; 4a y Koay 04 Hapo 4 a H ohi H3rae4i chhhi no4a Pt4KHXl CBOftHXl BpMHa ! — E. — Mapi. h eopt., IIpaBHue Hap04a HaMi mhHTi hhi Bapi, IIpaBHue Hapo 4 a naMi CKpči hhi Mapi, IlpaBnue napo 4 a Bcixi cpeni H3Bopi, IIpaBHue Hapo 4 a Hami cbcth čopi *Ie ce cnouiTye nama CBeia CTBapi, 3a MHpi hht> cnpaBi ci Tyftun Hani e Mapi, *Ie ctbbh na Hacupon ce ftnxi ynopi, Haft BnaMe ce 3 a 40 M 1 lOHauiKH čopi. 3aTO upucease BcaKi, aai MM41 aai ciapi, 4a My sa cpeno po4a 3Mnpi e Mapi, 3aro ch bom po40Juo6oBi ačopi, 3a m^cto recao cbob : Mapi h čopi! 4pt. ToiiaHi. 18 » Tpoa A O E A. Ema npoimocrb, 3aaTHa upomaocii. 6 ms, Ka 4 t Hami Hapo 4 i> Moham«, BeaiiKb 6io; Ka4i> en 4H>)He aoBOp-BiHue Bio, H C40604HO cboh ciepo Kpnaa. Ca 4 i My Ty*HO a4HKye bhm: Kpyn> ra y4ecb y cywaHbCTBO 36 io; CnaBa Mapno HberoBT. Kmani Mio; CBy4'b ra aaeri. npHrymye ciua. y 6y4yhHOdi TeKT> ci ynaHbeMb raeaa; CaiiKa ce6n ofiehaHH acmaKi, Ila ce Tp 38 , h 6opn, h ae4a. — HIto e 6bno? uito m e? ... to 3 Haao ; ... HIto fce 6mth ? ... 3 aBi 6 Hi e cBinaicb... Eahe 4o6po : mhihmo ce caao! — Kao rajia4Tb, rasia4% aioTa, Cokombh, cjua4Ha 6 pafca y I. Cyn 4 e>nihb. MAHKA I^PIlOrOPKA. (r. 1862 .) Typa 4 ia miBiia rpHe, #a pa3tiy4ii, 4a nporyia, CoKoaoBe Tope Upne. 046iaro caaue aeie: 6488% uo Tpa Bpara mctc; Gaaai no ipn y rpo6b cnpafea, 190 KpcTaiut - Capam Minam HOCH, llpBB H4e, KO 4aBT> KOCH Oko ceče 3io6He TJiynie, IHto 40 mt> xohe 4a ny cpyme. An' na e4H0Hb CHHy, nyHe, y6oiftTa nyuiKa 6oiina. Tla H)HaKy 3pH0 ciy>ie Uocpt4-cp'fc4e npca roflHa. Ci KpBn HbeMy 4 yma 6■fesu: OcTBBžia ra My»Ka cHara: Ohi ii34nrae h Behb tokh y noKOa Hfeapa čaara,.,. Eparb >iy Kpn.ie 1341 npn- ckoto, Hoiiočh ra Mei)y ohh; Aji' uenpoM na 4 i HbnMi cy3e, Herb m' ii3T) pjKy čapam y3e; A Mmaaa MpTBa cnjcTn. Ha 3e46Hy TpaBy 40jfe; „yiHpO 3a 40M-b!“ — Tem I13yCTH — Ha no.ieTH čpsce 6onbe Tam, npe4i> BoScKy, rafcHO a>m y®ac , b aiOTor' 6oa Bja4a; T4t ce Kprne hojkh, Mann; Taftiio 40CTa cBaKHxi H4a: Ty ihto cpeTa, cBe očapa, . E 040 , KOJie, ctae, napa; Besi, 04 Mopa, 6e3% npecTauKa, CBe 04T> JOTpa 40 no 4aHKa. Ho >iaci> cykcB , b n afera pyoHi 3aypua ce 3e6eK-b rpy6a, na ra hojkcmi Te ®ko ayn 0 , H na hctomt, MicTy y6n — Ko noctacH xpacn> y ropa, Ha 3etubH4y »Ham na4e; Hhth 6KHy, hiit’ npoaSopa, Heri 4 yuiHny Eory 4 a 4 e. KpBiuncL ckohh, čapaRi lanu 4a c’ Ojiepy ci 4apoax Bpne; A.in oh’ nacb rp4HO niaTB 4p30BHT0CTl 4yHIC qpHe. Hbnx 0 Bi Tpefen čparam Heo, Mojine Ma 40 aan žkhbo, y tomi Tpeay 6ami 4011340 4a ocBem čpaTCKe H4e. OTHUITe ce 33 KpBHHKOra, Ko pa3HpeHi pncx ca KpHKOKi : „CTaHH 3Bfepy ! . . . CT3HH CKOTe!.. .* CacTflwe ra, IipecTpn®e ra, H KpcTami aiy Capam OTe. — Ha npe4 - f> cbos 6p*e CTyon, r4feHo Bpt;io 3pHbe KpynH; r 4 * Haii®emhn h HaftaiR y®acb iioTor’ čoa Bia4a; Tat ce Kprne hojkh, Mann; «91 r,dSHO J 0 CT 3 CBaKHXTi (Ija: Ty iuto cpeTa, cBe o6apa, Boje, koj 6, cbae, uapa, Ee3i> oj&iopa, 6e3x npecTaiina, 4o npeji caMH imiaKb jaHtta. Ajh h okt> — axi> ne- Boate! — HeČHamo cpthe 6ojbe, Hero ju My 6paia o6a, UIto cnl)ouie Beht 40 rpo6a. 0 b TypcKori uiaima TOm> sa- rpsm, KapTain, nocy nonyr rpaja; 3pHO Hbh 'ic.io ca p b n, Te aa 3esuio sipTaB naja. Tko 3acTauy čaji ja ho- ch ? ... I Tko ja nnuie TypajT> ko¬ cu ?... Grapa Cona, jimna Mana, OBHXTb Tpiioxi xpa6pnxi> aeja, Aoiiua y ciaHi., ja hxt> račja; 4a HXT> OUITpHMf. O KOMI, npaTii: IIpejTb 3JOTBOpOMT> ja iofi hc6h OitaraH o6pa3i ce6ii. n HBy Biil)e aacTii: „XBajia Bory! — KJiore ča¬ rno — IlaKi, noTpaa 6 pace rano, ripiiryiuyiohb ciUHe crpacra, 3 aj 0 B 0 JbCTBa, Tyre, apa. H Maflaiiiia nycror’ atapa. Oaaa ioft jkhboit. cia 6 B. KpcTamt-GapaKi 6 p 30 3 rpa6h aj’ Henjaae, Heri y jpyacTBy 86opHrb aa- : .Tpii HMajoxi; CBa Tpoiftaa 3 a jojitj cy srn janacb n a.ta : H HCKBaCHMt Cy 38 Ml 30113 , Gpi cy ysipfcrb xpa 6 po 3 Haia, Ilpocro Htiuia, npocTO 6 yjR Moe M.itKo! npocTH Tpyja! ... A OapaKt hy caMa Hocurb; Jfsiasri j o 11 a jBa yHyKa : 4okt> nojpacry, a hy kochtb, Ho upnjiimn ropcKori. Bysa, 4 yinMaHiina, koB na!tn> rHbCTK C.io6oj0ny n apen cBein —.* Obo pcnaBTE. nanptji ciyna, Fj^ho npejo 3 pHbe Kpyoti; Fjfe HafnKeuihii h Haflaan J^act jnoTOr’ 6 oa B.iaja F ji ce Kpme ho* ir, «iaaaj TjiHO jocra CBaKnxi> aja . .. Ty npejB boBckomi, ene jo HOfeK 392 CboS 04p»a ciin y6aBH, 4oKt y TpHnyii. aae Motu Cboi"’ a^OTBopa, ropctn aaBH Henorname — pa3ny4iiiue, Ko CTpauiHBe maae umne. — Ouaii Hapo 4 i>, KOfi hm a MaSna 'BaKHAi., ’BaKuxi> aeaa; 3apx 6u «e^y Hapo 4 HJia y HaftcTpajKHbH nero ci 4 a: 4a »iy Miua 3opa CBaHe ? ... 64 aHT>, bc.thki 4a nocTaHe ?... IIpflOrOpKO MHaKHHbO, CiaBa, c.iaBa, caaBa Te6n ! ... A th Bpaa;e Hauier’ p04a, 4pahH, 6ou ce, npeaaft, 3e- 611 !. .. | H Hami ycKpci i«opa cthEh T e asi rpo6a Haci uo 4 HhH — I. Cyii4eiHl)b. 4 E JI E H H 6. (E;urapcKa.) fl CoHue, Miue coime, chhoki aapaHi 3aiMe, Chhoki 3apam 3aft4e, cera ca eh 3a6afi !■* 4eB0fiK0, 4eBofiK0, cy»n ci 3a6aBiuo, My40 c v mi r.ie.ra.io : Eor4aHi cb 4ejeuie On TaTKa, on MaflKa, on 4eBCT-Tc 6paKH ? H oti ocyMi cedpii, h oh ce4yMi CHaxn. TaTKO My 4eaeme csateH h 1104% mikh, MaflKa My 4e4eine e4eHi KpaBaft bocoki, Epana My 4eje’a 4eBen py4n obhii, CecTpn ny 4e4e’a Dpe6i40 to pjrno, CHaxH My 4e4e’a mapeun >iopa6n Uiipiuuua 041 4 pa. Iby4eBHTa Faa y 3 arpe 6 y. Jeka od Balkana. Svemu svetu s vitje zora, Kod Balkana nema danal Usred gorkeh suzah mora Gori, gori ljuta rana, Koju robstvo zadade. Robstvo hudo, robstvo kleto, Kad 6e tebi svrha biti? Kad če sunce blago i sveto Od slobode se roditi, Da prosvetli mrku noč? U naj daljnj oj sveta strani Več istine i slobode Dan dopre i veče brani Od Crnacah divlje rode Svete pravde zlatni štit. Samo gore od Balkana Od vapajah tuge ječe, Gde slobodi nema stana, A verige robstva zveče, Koje vežu kristjana. IT zabitne sveta Strane Slovo več se širi vere, Da spasenja sunce grane Svemu svetu, — da nevere Konac jednom nastane. Nu vremena gde u davna Spasovo se slovo Čuše, Gde davnosti dela slavna Ugled jesu krepke duše: Tu se ruši vere stan I Guj me dakle otee blagi, TI kog’ krilu svi su sveti, Kteri vid mi dade dragi, Da istinu mogu zreti, — Tvoga stvora sliši plač. Na kamenoj evo steni Bugareči Bugar sedi, U zdvojenja strašnoj tmini Ufajuči k tebi gledi: Gospodine smiluj se! Srodne pulte daj prosveti, Težku bedu da poznadu Svoje brače, — te ib seti, Da izpune našu nadu, Da nam dadu slobodu. Čujte puci, Slave sini! Ke junačka majka rodi; Nij’ vam srdce nalik stini Od kamena, da vam godi Brače vaše nevolja. Spomenite svojih deda Slavna dela! ... da ljubite — Večni Bog vam zapoveda — Svoju braču. Izpunite Puci — božju zapoved! Stare moči dajte! od sna Brobudite . . . evo slave, Neuvehla, blagonosna Za vitežke rešit glave, — Dosti evo lovora! 13 194 Ustanite puci od sna! Poslušajte, kako cvile Sitna detca, (nije Lasna!) Kako turske divje sile Kčercu majci otimlju. Od Mostara tužne glase Poslušajte. . . . U sred zime Sedi starci kako kvase Gore krvju; kako ime Zahman sinka nariču. Ime sinka, koi bledi U tamnici il’ u grobu. Majku čujte, ka pram sedi Trgajuči divjem robu Kletvu neba dozivije. Mlado čedo, glej! zavito U povojih ledna snega Pokraj majke tu pokrito; Stnrt uljulja nju i njega U kolevci od leda! Boso, gladno i bez ruha Tu u majke plače jedne Njih petero . . „Daj nam kruha!“ Sirotice viču bedne, „Tri smo danka bez kruha!“ „„Oj deteiee danas samo Poeekajte, dok se domu Povratimo . . . Skoro tamo Kraj če biti veku ovomu Od nevoljne žalosti!““ Tako nadom majka pita Gladnu detcu. — Sinak mali Ponajludji nju zapita: „Turčin kuču nam upali, Gde je sad naš, majko dom?“ Bednoj majci tad niz lice Gorkeh suzah potok teče; Gledeč tamo, gde zvezdice Nočju sjaju, tužna reče: „Tamo .. detco .. naš je .. dom.“ Svemu svetu svitje zora, Kod Balkana nema dana, Usred gorkeh suzah mora Gori, gori ljuta rana, Koju robstvo zadadel Aleksandro! dobitnice Od Perzije . . . Kastriotiču! Kog junačtvo i Turci diče .. . O vi težki Kraljeviču! Od Prizrena sunašce ! Sjajne zvezde bolje dobe! Vlast nad kojim nema tmina, Otvorite vaše grobe!. . . Gle! ... to vam je domovina! U verigah tužni rob! Aleksandro, čordu hvati! Kastriotič! Kraljeviču! Vito kopje i mač lati, Te pokušaj svaki sriču Po nekdašnjoj navadi! Ostrožinski. 195 Putiiik. Bože mili, kud sam zašo? Noe me stigla u tudjini, Neznam puta, neznam staže, Svuda goli kamen gaze Trudne noge po pustini! Još konaka nišam našo! Sever brije z snežnog’ brda A tudjincu siromaku Još je veči mrak u mraku, Još je tvrdja zemlja tvrda. Na okolo magla pada, Zastrta je mesečina, Nevidi se zvezdah traga: Majko mila, maj ko draga, Da ti vidiš svoga sina! Da ti vidiš njega sada Okružena od zla svega, Ti bi gorko zaplakala, Ruka bi ti zadrhtala U žalosti grleč njega! Zašto tebe nišam slušo, Kad si meni govorila: „Nejdi sinko od matere, Koja mekan krevet stere Tebi usred svoga krila!“ „Nejdi sinko, draga dušo, Nejd’ od krova otčinskoga, Tudja zemlja ima svoje, Nepoznaje jade tvoje, Tudja ljubav ljubi svoga!“ KI Govoreč u sebi tako K jednoj kolibici klima, Koju spazi iznenada Umoreni putnik sada I zakuca na vratima. Otvorajuč sve polako Zamišljena: kto če biti? Glavu pruži jedna stara, — „Daj u ime božjeg’ dara Bako meni prenočiti 1“ „Primila bi tebe rada, Ali vidiš da spavaju Ovde sinci tri i kčerce, Koje celo majke srce 1 svu kuču izpunjaju." „Nij’ daleko več od dana, Več pozdravlja pevac Vile, Dok sagrije danak boži, Malo vatre bar naloži, Da odtopim smrzle žile!“ „Vatra mi je zapretana, Drva nemam skoro nista, Ovo malo, što unutra Treba mojoj detci sutra, Kad se skupe kod ognjišta." „Za tudjinca ništa nemaš, Tudja majko, kad te moli! Tudje dete tvoje nije.“ S tim mu grozne suze d vij e Niza lice kapnu doli. 13* 196 Gde su ruke t v o j e majke Sad, da skupe suze sina? Gde koleno, da počine, Da si težko breme skine? — Gde je tvoja domovina?! Ko da su mu zmije ljute Ovim rečmi srce stisle, Ukočeni putnik stoji, Leden znoj mu čelo znoji I otimlje mozgu misle. Ali oči uzdignute K strani gleda — ah onamo, Gde od drage domovine Svako jutro sunce sine, Tam ga želja nosi — tamo. Tebi opet duša diše, Tebi srce opet bije, Domovino, majko sreče! K tebi opet sin se kreie Od radosti suze lije: „Primi opet svoje dete, Primi, vek če tvoje biti, Ljubit’ tebe svako doba, U svom polju daj mu groba, Svojim cvetjem grob mu kiti!“ Preradovič. Oda Bog. (Iz ruskega od Državina.) O ti prostranstva neizmeren, V osnovi bitja sam čutljiv, Vremen tečenja neprezeren, Brez lica v treh osobah živ; Edin in vedno duh povsoten, Nikolj začet, nikjer stanoten, Nikomur ved izkaz, izlog; Ki vse so soboj napolnuje, Objemlje, stvari, ohranuje, Imenovan ki nam je — Bog! Premeril ocean globoki, Soštel bi pčsk in zvezd oči Modrosti bistre um visoki, Le tebi mere, čisla ni! Celo duhovom posvečenim, Iz bleska tvojega rojenim, Ni moč prebrati tvojih knig, če v tebe misli drzno vprejo, O veličanstvu tvojem mrejo, Ko v večnosti preminjen mig. Meteža bitnost pretečeno Iz brezdna večnosti pozval, In večnost, od nekdaj rojeno, Si v sebi samem osnoval. Po sebi sebe sostavljaje, Iz sebe lastnih sil sijaje, Si svit, ki svetu je iztek; Storivši vse z besedo jedno, Se prostiraje v djanju vedno, Si bil, in si, in boš na vek. 197 Verigo bitij v sebi snuješ, Jedinši v sebi vse živiš, Začetek s koncom ti sklepuješ, Življenje, smrt dele, noviš. Kot iskre vdirajo, pospe se, Iz tebe soinca tak rode se; Kot zimske mrazne ure v zrak Drobtince ivja blesketajo, Se zibljejo, vrte, sijajo i Pod toboj v brezdnih zvezde tak. Svetil gorečih milioni V nezmernosti širin teko, Namena tvojega zakoni Življenjedarno luč lijo. Pa te ognjene vse lampade, Kristalov žarnih te gromade, Valov kipečih zlat obroč, Bleskeči jasni ti zrakovi, Sviteči skupno vsi svetovi, O tebi so — o dnevu noč. Kot kapljica spuščena v morje Je pred toboj obok nebes, Kaj z menoj vred očitno stvorje, In kaj o tebi, kaj sem jez? V nadzračnem oceanu zdatno Če množim svete vse stokratno Z milionmi drugih — in če to S toboj primerim, drzen zdenja, Je komaj male pikce tenja! In jaz o tebi —• nič celo. C’lo nič! — Pa v meni ti bleskuješ, In z veličanstvom svih dobrot Ti sebe v meni obrazuješ, Kot solnce v mali kaplji vod. Niči — Pa življenje v meni snuje, Na kviško vedno me dviguje Nesitih želj nekak občut; On biti mora, duša pravi, Prevdarja, misli, sklepe stavi: Jaz sem — tedaj in on je tud. Ti si! — priroda oznanuje, Pričuje to mi srca krič, Razum me tega uveruje, Ti si! — tedaj jaz nisem nič! Vesoljnosti koience mično. Postavljeno v sredino dično Verige krasne člen sem tvoj: Kjer jenjal si stvari telesne, Kjer duhe si začel nebesne, Si konce zvezal ti z menoj. Vezilo svetov tak letečih, Mejnik telesostvarjenja, Sredinopičje vseh živečih, Začetna črta božestva, S telesom prašno prenehaje, Gromovju z umom ukazaje, Sem car, in rob, in črv in bog; Pa tako čudovitno bitje Od kod je prišlo? Jasen svit je, Da ni storitba lastnih rok. Iztok življenja! blag daritelj! Ti duše moje duh in car ! Izdihljej tvoj sem, o živitelj! Modrosti tvoje slavna stvar. Pravici tvoji voljno bilo, Da smrtno brezdno prehodilo Nesmrtno bitje moje bi; Da v smrtnost je moj duh ovil se, In skozi smrt bi povratil se V nesmrtje tvoje večnosti. 198 Razmotrenju da duše moje, O večni Bog nerazumljiv! Mogoče ni clo sence tvoje Načrtati, moj čut je živi In ker dolžnost je slavodatka, Vmerjočim pa krepost le kratka, Drugač ne morem te častit’, Ko srce vzdigati do tebe, Pozabiti v strmenju sebe, In blagodarne solze lit’. Poslovenil Koseski. Pušku na klin. L n. Pušku na klin, mač u tok, Sad je bračo drugi skok: Oštro pero bistar lim Neka nov nam tare drum. Na oprezu dosta bjasmo, Baruta se nakusasmo; Al nam oprez barut oči Otudjiše svijetloči; Pušku na klin i. t. d. Pušku na klin, mač u tok, Sad je bračo drugi skok: Oštro pero bistar um Nek svetloče tare drum. Oružnica puna dike I stegovah lovorike; Njiva znanja pusta, pusta, Svagde magla gusta, gusta; Pušku na klin i. t. d. m. Pušku na klin, mač u tok, Sad je bračo drugi skok: Oštro pero bistar um Neka znanju tare drum. Šakom do sad borismo se, Duhom od sad digajmo se; Šakom da smo štit krščanstvu, Duhom pružimo stup slavjanstvu. Pušku na klin i. t. d. Slovensko dekle Včnček na glavi se Bliska ti ’z kitice Rožic zelenih, Slovensko dekle! Lilija, vrtnica, Mila ti šmarnica Ličice krasi, — Slovensko dekle! Svitla ko svit neba Plamena vtrinjata V tvojih očeh se, ■— Slovensko dekle! Zalo ko rožica Srca pobožnega Bistre glave je Slovensko deklč! Kakor vijoFce cvet, Razveseluje svet Modro, ponižno Slovensko dekle Lepo ko angelji V cvetji nedolžnosti Sladko prepeva Slovensko dekle! Žlahtno ko trtica, Milo ko lunica, Solnce deklet je Slovensko dekle! Dokler človeški rod Ima po zemlji hod Bode slovelo Slovensko deklč! Koseski. 200 IVektere srbske in češke besede. Amanet sr. — svetinja. Bacim sr. — vržem. Balkan, visoka gora na bolgar¬ skem in srbskem. Barjak sr. — zastava, bandera. Beda sr. — nevolja. Boja sr. — barva. Briga sr. — skrb. Bus sr. — grm. Buzdovan sr. — pernati kij. C.'el o v — poljub. Cizi č. — tudji sr. — tuji, ptuji. Cnost č. — krepost. Camac sr. — čoln. Čaša sr. — kupica. Čedo sr. — dete. Čestoput sr. — dostikrat. Čeznutje sr. — hrepenenje. Corda sr. — sablja, meč. Čuvati sr. — varovati. Darmo č. — badava sr. — za¬ stonj. Dbat.i č. — marati. Dostanem č. — dobim. Dravi e. — dereč. Dušmanin sr. — sovražnik. Evo sr. — glej. Gamad sr. — drhal. Gazda sr. — hišni gospodar. Grana sr. — veja. Grudi sr. — prsi. Hajiti č. — braniti. Hejno e. — krdelo. Hezky č. -— lep. Hiljada sr. — tisuč. Hoditi e. — baciti sr. — vreči. Hubička — čelov — poljubec. Hubivy 6. — pokvareni. Hvatati sr. — loviti. Chasa č. — mladež. Chuza č. — potovanje. Ili sr. — aneb č. •— ali. Iliri — Jugoslovani. Jad sr. — nevolja. Jeka sr. — odmev. Jen e. — samo. Každy č. — vsaki. Kisa sr. — dež. Klam č. — prekana, laž. Klesnouti č. — pogreznoti se. Klisura sr. — pečina. Kob sr. — osoda. Kojiti č. — dojiti. Kolevka sr. — zibika. Komad sr. — kos. Kosovo polje, bojišče med Srbi in Turki na dan sv. Vida (15. rožnika) leta 1389. Košulja — robača, srajca. Krevet sr. — postelja. Krkavec č. — krokar, vran. Kvet č. — cvet. Kynem č. — gibljem. Laska č. — ljubav sr. — lju¬ bezen. Lepir, leptir sr. •— metulj. Lnouti e. — prilepiti. Loža sr. — trta. Lučina č. — travnik. Ludi sr. — neumni. Luna č. — val. Lv č. — lav sr. — lev. 201 Marny č. — prazni. Mejdan sr. — dvoboj. Meka — vabilo. Meta sr. — konec, cilj. Mezi č. — medju sr. — med. Miriš sr. — blagi vzduh. Mluviti č. — govoriti. Mrav e. — nrav, navada. Munja sr. — blisk. Mutno sr. — kalno. Kadežda — nadeja — nada — upanje. Nahuditi sr. — naškoditi. Neb ozka č. — pokojna, rajnka. Nemeškati č. — ne odlagati. Nevin — nedolžen. Niče sr. — klije. Nužda sr. — sila, potreba. Okarati sr. — podirati. Obodriti se sr. — ohrabriti se. Okruten sr. — ljut. Olovo sr. — svinec. Omraza sr. — sovražtvo. Oprostiti se sr. — slovo vzeti. Oriti se sr. — razlegati se. Oroduj č. — prosi. Osveta sr. — maščevanje. Osyka č. — trepetlika. Ošemetny č. — zvit, zvijačen. Otvoriti sr. — odpreti. Pan č. — gospod. Paze č. — naročje. Pekny č. — dep. Perivoj, bašča sr. — vrt, ograd. Perun, bog groma pri paganskih Slavjanih. Pestra č. — pisana. Pevny č. — čvrsti. Plačem — jokam. Plapolati č. — plameneti. Pobeda sr. ■— zmaga. Pobediti sr. — premagati. Podrum sr. — klet. Pochaziti č. — pohoditi, izvi¬ rati. Poreklo sr. — narečje. Pram sr. — vlas, las. Prama sr. — proti. Pramen č. — žar. Pratim sr. —• spremim. Pritvornost sr. — himbenost. Prkositi sr. — vkljubovati. Pro č. — za. Proč č. — zakaj. Projuriti sr. -— prešinoti. Prouditi č. — naganjati. Prozor sr. — okno. Puk sr. — ljudstvo. Raditi sr. — delati. Raja sr. — kristjani na Tur¬ skem. Rat sr. — boj, vojska. Rešiti sr. — kinčati. Rožen č. — rodjen sr. —• rojen. Rozkoš č. — radost. Rychle č. — hitro. Sarafan, ruska deviška haljina. Sat sr. — ura. Sboriti sr. — govoriti. Sečati se sr. — spominjati se. Sedlak č. — kmet. Sitan sr. — droben. Škot sr. — živina. Skveti č. — lesketati. Slib č. — obljuba, obečanje. Sloup č. — mreža. 202 Slovan, Sla v jan, splošno ime vseh Slovenov, namreč: Slo- vencov, Hrvatov, Srbov in Bul- garov na jugu, potem Cehov in Slovakov, Poljcov in Rusov na sevru, vseh skupej 84 mi¬ lijonov duš. Smelo sr. — pogumno. Sotva č. — jedva sr. — komaj. Špana č. — giba. Spasiti sr. — rešiti. Spoleeni č. — družtveni. Stejny č. — jednak. Stiditi se sr. — sramovati se. Stignuti sr. — doseči. Stinj, stenj sr. — duša v sveči. Stol č. in sr. — miza. Stoprv sr. — še le. Stožer sr. — steber. Stribro č. — srebro. Strogo sr. — ostro. Studeni sr. — mrzli. Svibanj sr. — veliki travenj, maj. Svornost č. — složnost, sloga, edinost. Šablenka č. — sabljica. Štest č. — sreča. Šutiti sr. — molčati. Tajni sr. — skriven. Talas sr. — val. Trag sr. — sled. Tražim sr. — iščem. Tvar č. — podoba. Uprimen č. — iskren. Uzkrs sr. — vuzem, velika noč. Ušlechtily č. — blagi. Utleti č. — vgasnoti. Uz, uza sr. — zraven, poleg. Užas sr. — strahota. Vadne č. — pomankljiv. Vahavy č. — zamuden. Vapiti sr. — upiti, glasno kli¬ cati. Vatra sr. — ogenj. Vdeky č. — mil. Velebny č. — veličanski. Venovati č. — posvetiti. Veno č. — dota. Vice č. — više sr. — več. Vlast č. — domovina. Voče sr. — sadje. Volati č. — klicati. Vznik č. — izvor. Vždycky č. — vsegdar. Vy č. — iz. Vysloviti č. — izgovoriti. Zabava sr. — veselica. Zahman, zalud sr. — zastonj. Zanecham č. — ostavim sr. — zapustim. Zdar č. — teknoti. Zdor č. — vkljub. Zmar č. — pogin. Zmija sr. — kača. Znoj sr. — pot (od vročine). Zoufaly č. — zdvojen. Zvyk č. — navada, nrav. Zadny č. — nobeden. Žadostiv č. — poželjiv. Žiznivy č. — žeden, poželjiv. Žuditi sr., žadati č. — želeti. Žurno sr. — brzo. 203 Kazalo. stran stran Molitev.4 Moji sabljici. Oj ostra Predgovor.5 moja sabljica .... 19 Cesarska pesem ... 7 Davoria. Rad našinci idu 20 SlovenijacarevičuRu- Popotnicasrbska. Rado dolfu.. 9 ide Srbin .. Kdo je mar. 10 Davoria. Bubanj zove . 21 Naprej zastava slave . . 11 Napred. Hajda braeo . . „ Vojaška. Kaj bliska se . „ Pesmajunačka. Hajd u Vojaška. Oj tovarši . . 13 bitvu . 22 Vojaška. Pet črevljev me- O bitvi. Bili nam junači . „ rim . 14 Slovenski duh. Hej Slo- Budnica. Bratje, kliče do- venci.. movina . 15 Slavska reč. Brod nek Lavdon pri Belemgra- čuti udarca . . . . . 23 Pesem brambovska . „ Slavjan . 25 Prisega. PredBogomsmo 16 Hej Slovane! . „ Brambovska dobra vo- Kje dom je moj? ... 26 lja . . . . i . . . „ Moj stanak. Gde stanak Vojakom za slovo . . 17 moj? .» Molitvagraničara. . 18 Kde domov muj? . . . 27 Ljubav junaka prama Podebradska. Moravo! svoj oj majci. . . . „ Moravo .. Oproštaj vojnika s lju- Rojakom. Hej rojaki . . 28 bovcom.19 Hajdino! hajdmo bračo . „ 204 stran Složno, složno bračo mila 29 Slogi. Čista devo . . . „ Slava Slovencom . . 30 Za Hrvate naše brate „ Keč domorodca ... 31 Ne udajmo se! ... „ Neb oj mo se bračo mila . 31 Slavjanom. Bratje to mi „ Grobničko polj e. Prosto zrakom .„ Vsakemu svoje! Prosto reže . 33 Slovenska domovina . „ Domovini. Bodi zdrava . 34 Domovina. Ptica goru . 35 Najmilija mi pesma . „ Společni. Sedneme si . 36 D o m o vina. Beseda sladka „ R o du na p oš te n j e. Svim, boji se .. Napitnica. Dajmo žalosti 37 Zdravica. Puna srca . . „ Zdravica. Kozarce v roke 38 Zdravica za Slovence „ Napitnica. II’ ovako . . 39 Dolenska. Pridi Gorenc . „ Pisen Čecha. Kde muj je kraj . 40 Dolenska zdravica. Prijatli obrodile ... 41 Gorenska zdravica. Bratci veseli vsi . . . „ Napitnica. Pimo ga, pimo 42 Čašo moja, čašo moja! . „ Zdravica. Hočeš zapeti . 43 Napitnica. Nikajnasvetu „ Zdravica domorodna. 44 stran Lizinka — ach, to je devče! .45 Zadovoljni Kranjec. Od straže hrvaške . . „ Odavinskitrti . . . 46 Vinski hram. Sozidal sem si . 47 Veseli hribček. En hrib¬ ček bom kupil .... 48 Kimovec. Trticamila . . „ Ž enuška. Ma tys laska . 49 Naj bolj e vince . . . „ Kol.ednica.50 Moj spominek. Kdo ro¬ jen .» Domovini. V domači po- krajni.51 Milotinke I, II, III . 52, 53 Naša zgodovina. Bridka žalost . „ Na vlast. O vlasti ma . „ V spomin Valentina Vodnika.54 Himnus na Vodnika . 55 Vodniku. Pesmice tvoje . „ Vodniku. Pred tisoč spo¬ mladmi .„ Triglav. V gorensko ozi¬ ram se.56 Savica. Noč na nebu . . 57 Slovo Žolcpaškim pla¬ ninam ..58 Husitska. Tešme se slad- kou nadeji ..... 59 Ljubezen domovine . 61 Proletje domorodno . „ Podlipo.62 205 stran Prostost. O veselem jutra zoru.62 Slovenska dežela . . 63 Večerni obrazi I, II, III 64 Na vlast. Vlast, jake to . 65 Na Dr. Prešernovem grobu.. V spomin Prešernu . 66 Bože, Bože.. Strunam. Strune milo se glasite.67 Hrvatska domovina . 68 Slovenka. Kaj maram . „ Nit ra. Nitra mila ... 69 Pobratimija. Naj čuje . „ Slovenskim dekletom 70 Uspomena na Vraza, Blažeka i Nemčiča . 72 Slovenkam. Devo mila . „ Vliava. Vltavo, Vltavo . 73 Slovenska deklica. . „ Kranjski fantje ... 74 K ud? Kud trtamo braeo . „ Pod oknom. Luna sije . 75 Lahko noč.76 Pri luni. Mila, mila lu¬ nica .. Kovarska. Neni muže . 77 Kovaška. Ni moža ga . 78 Milica. Tak je sladka . 79 Naj lepši. Lepše rožice rodila.80 Mojemu narodu . . . „ Ukazi. Da ne smem . . 81 Sila spominja . . . . „ Zgubljena vera ... 82 Vojenska. Vzhuru bratri 83 stran K slovesu. Kaj od mene preč.84 Mornar. Nezvesta bodi zdrava.„ Kam? Ko brez miru okrog 85 Nezvesta. Ljubca moja . „ Nezvesta. Ti si djala . 86 Žalost. Ko ptičica sem . „ Zagorska. Bom šel na planine.87 S pomen. Sečaš li se onog sata.„ Slovo Milice . . . . 88 Slovo. Draga Minka . . „ Vse mine. Kje so moje rožice . „ Svarjenje. Stoji, stoji tam lipica.89 Svornost v narodu. . 90 Sarafan. Stara mama . . 91 Ha j d na gore . . . . „ Žalosten glas zvonov 92 Večernica. Glejte že soln- ce zahaja.„ Zvonikarjeva . . . . 93 Veselja dom . „ Novo leto.94 P oj mo radi.95 Vesela šola ...... Učitelj.96 Slovo učencov . . . „ Nedolžnost.97 Sladko umriti .... 98 Goslim. Gosel vsaj jemati „ Življenje. Popotvanje, bratje je naše .... 99 Prašanje — odgovor . „ 206 stran Majci. Jeli jošte . . . 100 O spremenu leta . . „ Slovenska. Bože muoj . 101 Tolažba. Ne plaši se . . „ Zvezdam. Tam na nezmer¬ nem .102 Pet čašah.„ Zvezde. Tukaj gori se ne¬ znani .103 Star pevec ne boj se peti.» Na grobih. Blagor mu . 104 O lu j a. Oblači se viju . . „ Sirota. Mati ziblje . . . 105 Hči na grobu matere . „ Pčela. Zu . . zu .. zu . . „ Moj a vožnj a . . . . 106 Sirota. Zunaj veter brije „ Zvezda. Tam za goro . . 107 Dve ut vi. . Na razhodu. Kje so časi „ Slovoodlastovke. . 109 Lahko noč.„ Vlastenska.110 Ločenje. če labudi od¬ lete . 111 Popotnik pridem črez goro ......... 112 Opomin k veselju . . 113 Želja Slovenca na tu¬ jem .114 Tolažba. Za vsako cvetko 115 Tuga. Odkar dušo . . . „ Danici. Tebe še gledam . „ VinskeMušice . . .116 Devy slovanske . . . 117 Brodar. Oj talasi mili . „ s ran Spomin otročjih lžt . 118 Bleško jezero. Otok ble¬ ski kinč nebeški . . . „ Tujki. Prosim te ... 119 Pomladni sprehod . . „ Na jezeru.120 Slovan jsem a Šablen- ka.121 Ptičici. Blago tebi. . . „ Lahko noč.„ Moja ladja. Plovi, plovi 122. Ribar. Ribice lude . . . „ Noč na Blejskem je¬ zeru .123 Zdravljica. Prijatli, ob¬ rodile .„ Grabljice.124 Podskalska.125 Ipava.126 Bohinska. Čudopolna . „ q Pozdrav. Pozdravim te . 127- Tiskarne pomote: Založil izdatelj, NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000380389