„Štajerce vi“ kmetski kolebar 3a leto m 1911 m IV. letnih Cena 60 vinarjev m Ptuj 1911 3alošUo „štajerčevo“ tiskovno društvo Ti »hal W. Blanhe v ptuju. Vožnja popotnikov le s parniki v Avstriji koncesionirane družbe „Norddeutscher Lloyd“ od. in vse svetovne dele Bahnhofstrasse št. 30. Natančna pojasnila se daje brezplačno, *4 *44 44* ,Tiskovno društvo ,Štajerčevo‘. |t 44* *44 Vloge po 10 K, ki se obrestujejo in se na zahte- 44* 4? vo vrneio- It Vsak somišljenik bodi član *44 tiskovnega društva! 44* *44 44* Kmetje, delavci, obrtniki, vsi *44 J l , 44* 44 za enega, eden za vse! *44______________________^_______ 44* hranilnica (Sparkasse) mestne občine CELJE se nahaja v lastni hiši nasproti kolodvora. Hranilne vloge obrestuje s 4°j0 in to vsaki dan ter plačuje hranilnica rentni davek. Hranilnica izposojuje domače štedilnice (Heim-sparbiichsen) v najmanjši svoti 4 K. -•==^= Posojila daje na hipoteke po 5%, proti menicam (Wechsel) po öhsVo in na zastavke po 5%. Hranilnica oddaja železne hranilne predale katere zaklene naročnik, sozaklepa jili tudi zavod, tako se zanesljivo vrednostne efekte hrani. Tudi sprejema hranilnica • • odprte depote. • • Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. Ravnateljstvo. ¿2 „5tajerčevi“ kmetski kolebar 3a leto „kmetski stan srečni stan! . v Po naročilu „Stajerčevega“ tiskovnega bruštva uredil Cinl)art f^arl m m Cena 60 vinarjev m m ptuj 1911 3alo3tlo: „štajerčevo“ tiskovno brusivo. /43;,/, Lieto 1911 je navadno leto in šteje 365 dni, od teh 68 nedelj in praznikov. Neednaki katoliški prazniki so: 15. januarja praznik Jezusovega imena; 12. januarja Septuagésima; 1. marca pepelnica; 7. aprila 7 žalosti Marije device; 16. aprila Velika noč; 22., 23. in 24. maja Križev teden; 25. maja Kristov vnebohod; 4. junija binkoštna nedelja; 11. junija praznik sv. Trojice; 15. junija praznik sv. Resnega Telesa; 23. junija Jezusovo Srce; 3. septembra Angeljska nedelja; 10. septembra Marijino ime; 1. oktobra praznik Rožnega venca; 15. oktobra posvečevanje cerkev; 3. decembra prva adventna nedelja. — Od Božiča do pepelnične srede je 9 tednov in 3 dni. — Štiri letni časi : Začetek pomladi 21. marca, poletja 22. junija, jeseni 24. septembra in zime 22. decembra. Obhajati ženitve prepove cerkev od 1. adventne nedelje do razgla-šenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. — Država pa prepoveduje javne plese, bale, glediške igre itd. na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, praznik sv. Resnega telesa in na božični dan. Mlaj . . Prvi krajec ft oven bik . . 'ff dvojčka Hf; rak . . Znamenja za lunine krajce. • • • @ 1 Ščep ali polna luna . . • • © • • D Zadnji krajec C Nebeška znamenja. M lev . • • • • R strelec . . . . t <|f devica . ... up &Í kozel . . ■ ■ Z j+j tehtnica ¡■TL vodnar . . . zz škorpijon . . m, SB ribi . . . ■ • K K3 patrorji. Češka: Janez Nepomuk (16. maja) in Vaclav (28. sept.) — Bukovina: Janez Suczava (14. junija). — Dalmacija: Hieronij (30. sept.) Galicija: Stanislav (7. maja); Mihael (29. sept.) — Koroška: Jožef (19. marca). Egidij (1. sept.) — Kranjska: Jože! (19. marca), Jurij (24. aprila). — Hrvatska: Elija (20. julija), Rok (16. avgusta). — Primorska: Ciril in Metud (5. julija). — Avstrija: Leopold (15. novembra). — Salcburška: Rupret (24. septembra). — Šlezija: Hedviga (15. oktobra). — Siebenbürgen: Ladislav (27. junija). — Slavonija: Janez Krstnik (24. junija). — Štajerska: Jožef (19. marca). — Tirolska: Jožef (19. marca), Virgil (26. junija). — Ogrska: Štefan, kralj (20. avgusta). — Predarlberška: Gebhard (26. avgusta). (tesarska rodbina-Avstrijski cesar. Franc Jožef I. (Karl), avstrijski cesar, apostolični ogrski kralj itd.; rojen v Schonbrunnu dne 18. avgusta 1830; prevzel avstrijski prestol po cesarju Ferdinandu 1. dne 2. decembra 1848; kronan kot ogrski kralj dne 8. junija 1867. — Soproga: f Elizabeta (Amalija Evgenija) hčerka vojvode Maksa bavarskega, rojena v Possenhofnu 24. decembra 1837, poročena na Dunaju 24. aprila 1854, kronana za ogrsko kraljico v Budimpešti dne 8. junija 1867, umrla v Genfu dne 10. septembra 1898. — Cesarjevi otroci: f Sofija (Friderika Doroteja Marija Jožefa), cesarska princesinja in nadvojvodinja itd., rojena na Dunaju 5. marca 1855, umrla v Budimpešti 29. maja 1857. — Gisela (Luise Marija), cesarska princesinja in nadvojvodinja itd., rojena v Laksenburgu 12. julija 1856, poročena na Dunaju 20. aprila 1873 s princom Leopoldom iz Bavarskega. — f Rudolf (Franc Karl Jožef) pokojni prestolonaslednik itd., rojen v Laksenburgu dne 21. avgusta 1858, umrl v Meyerlingu dne 30. januarja 1889. — Marija Valerija (Matilda Amalija), cesarska princesinja in nadvojvodinja, rojena v Budimpešti 22. aprila 1868, poročena v Išlu 31. julija 1890 z nadvojvodo Franc Salvator. Cesarjevi brati in sestre. f Maksimilijan I. (Ferdinand Jožef Marija), cesar mehikanski itd.), rojen 6. julija 1832, umrl 19. junija 1867 v Quereteru v Mehiki. — f Karl Ludvik (Jožef Marija), rojen 30. julija 1833, umrl 19. maja 1896. Cesarjevi stariši. f Franc Karl (Jožef, sin cesarja Franca L, rojen 7. decembra 1802; umrl 8. marca 1878 na Dunaju). — f Sofija (Friderika Dorotea), hči kralja Maksimiljana 1. bavarskega; rojena 27. januarja 1805, poročena na Dunaju 4. novembra 1824, umrla istotam 28. maja 1872. m $L>stro-ogr$ke de^drje ban)e. Češka, Tirolska, Hrvatska, Kotar, Feldkirch : belo-rdeče. — Štajerska: belo-zeleno. — Moravska: zlato-rdeče. — Ogrska: rdeče-belo-zeleno. — Dalmacija: plavo-zlato. — Siebenbürgen: plavo-rdeče-zlato. — Šlezija: zlato-črno. — Koroška: zlato-rdeče-belo.— Kranjsko: belo-plavo. — Galicija: plavo-rdeče. — Salcburška: zlato-rdeče-belo. — Nižjeavstrijska: plavo-zlato. — Zgornjeavstrijska: rdeče-zlato-belo. — Bregenc: belo-črno. — Trst: zlato-rdeče-belo-črno. — Istrija : plavo-rdeče-zlato. — Bozna in Hercegovina: zlato-rdeče. — Avstrijska državna barva : rdeče-belo-rdeče-zeleno; bojne ladje: rdeče-belo-rdeče; uradna barva: črno-rumeno. Belgija: Kralj Albert, rojen 8. aprila 1875, katoliški. — Bulgarija: Kralj Ferdinand, rojen 26. februarja 1861, katoliški. — Danska: Kralj Friderik Vlil., rojen 3. junija 1843, luteranec. — Francoska: Prezident Armand Fallieres, rojen 6. novembra 1841. — Grška: Kralj Jurij I., rojen 24. decembra 1845, grške vere. — Angleška : Kralj Jurij V., rojen 3. junija 1865, anglikanec. — Italija: Kralj Viktor Emanuel III.. rojen 11. novembra 1869, katoliški. — Monako: Knez Albert, rojen 13. novembra 1848, katoliški. -- Črnagora: Kralj Nikita I., rojen 7. oktobra 1841, grške vere. — Nizozemska: Kraljica Viljemina, rojena 31. avgusta 1880. — Norveška: Kralj Hakon VII., rojen 3. avgusta 1872, luteranec. — Avstro-Ogrska: Cesar Franc Jožef I., rojen 18. avgusta 1830, katoliški. — Portugal: Kralj Manuel II., rojen 15. novembra 1889, katoliški. — Nemčija: Cesar Viljem II., rojen 27. januarja 1859, luteranec. — Rumunska: Kralj Karl L, rojen 20. aprila 1839, katoliški. — Rusija: Car Nikolaj II., rojen 18. maja 1868, grški. — Švedska: Kralj Gustav Adolf, rojen 16. junija 1858, luteranec. —Švica: Republika; vsako leto drug predsednik. — Srbija: Kralj Peter L, rojen 1844 v Belgradu, grške vere. — Španija: Kralj Alfonz XIII., rojen 17. maja 1886, katoliški. — Turčija: Veliki sultan Mehmed V., rojen 1844, moh. Dladarji l) CtJropi. Novo leto, zdravo! Vse se ponovi, rože nam cvetijo tam, kjer mrtvi spi! Staro leto, zdravo! Vzelo, dalo si! pomorilo, dalo ti 1 Januar — Prosinec« Dnevi Godovi Zn. 1 Nedelja Novo leto. Obrez. Gospodovo. 2 Pondeljek Makarij, opat. j€ 3 Torek Genoveia, dev. j€ 4 Sreda Tit, škof; Izabela, kralj. j€ 5 Četrtek Telesfor, p. muč.; Simeon St. 6 Petek Sv. Trije kralji. Razgl. Gosp. 7 Sobota Valentin, škof; Lucijan, muč. H 8 Nedelja 1. po razgl. Gosp. Severin, opat. J) 9 Pondeljek Julijan in Bazilisa, muč. 10 Torek Pavel 1., papež; Agato, papež. 11 Sreda Higin, pap. muč.; Božidar, opat. M 12 Četrtek Arkadij, muč.; Ernest, škof. M 13 Petek Veronika, dev.; Bogomir; Leoncij, šk. 14 Sobota Hilarij, šk.; Feliks iz Nole, spozn. ® Hts 15 Nedelja 2. po razgl. Gosp. Ime Jezusovo. m 16 Pondeljek Marcel, papež; Ticijan, škof. M 17 Torek Anton, pušč.; Sulpicij, škof. 3? 18 Sreda Sv. Petra stol v Rimu; Priska, d. m. 19 Četrtek Kanut, kralj; Marija in Marta, m. # 20 Petek Fabijan in Boštjan; Majnrad, opat. sh 21 Sobota Neža, devica muč. sh 22 Nedelja 3. po razgl. Gosp. Vincencij, m. C c#r 23 Pondeljek Zaroka Marije Dev. 24 Torek Timotej, škof; Babila, muč. c®; 25 Sreda Izpreobrnitev Pavla, Amand. Jf 26 Četrtek Polikarp, škof; Pavla, vdova. Jf 27 Petek Janez Zlatcust, cerkveni učenik. SŽ 28 Sobota Julijan, škof; Marjeta, devica. 29 Nedelja 4. po razgl. Gosp. Frančišek Sal. sJ 30 Pondeljek Martina, dev.; Janez, škof. © A 31 Torek Peter Nol., spozn. A. Plesi, smeh in petje, Zavrtimo se! Enkrat pozabimo naše vse gorje! hinavcev vedno z masko gre, in na našem mozgu, krvi se nažre . . Februar — Svečan. Dnevi Godovi Zn. 1 Sreda Ignacij, šk. m.; Efrem, cerkv. uč. 38Ki» 3 Petek Kunigunda, cesarica; Andrej, muč. rt 4 Sobota Kazimir, spozn.; Lucij L, papež. rt 5 Nedelja 1. postna. Agapeta s tov., muč. 6 Pondeljek Fridolin, op.; Viktorin; Katarina B. 7 Torek Tomaž Akvinski, cerkv. učenik. tf 8 Sreda t Kvatre. Janez od Boga, spoz. M 9 Četrtek Frančiška Rim., vd.; Gregor od N. Hi; 10 Petek t Kvatre. 40 mučencev. Hi; 11 Sobota f Kvatre. Heraklij, mučenec. M 12 Nedelja 2. postna (kvat.). Gregor 1., p. M 13 Pondeljek Rozina, vdova; Evfrazija, devica. ¥ 14 Torek Matilda, kraljica; Pavlina. ¥ 15 Sreda Longin, m.; Klemen Hofbauer, sp. ® ¥ 16 Četrtek Hilarij in Tacijan, m.; Heribert, šk. ih 17 Petek Patricij, škof; Jedert, devica. ih 18 Sobota Ciril Jeruzalemski, škof; Edvard. C§( 19 Nedelja 3. postna. Jožef, žen. D. Mar. c#? 20 Pondeljek Feliks in tov.; Evgenij, muč. Jf 21 Torek Benedikt, opat; Serapijon, muč. Jf 22 Sreda Benvenut, škof; Bazil, mučenec. Jf 23 Četrtek Viktorijan, muč.; Miklavž F., m. ( 24 Petek Gabrijel, nadangel. «J 25 Sobota Oznanjenje Marije Device. j€ 26 Nedelja 4. postna (sredp.). Emanuel, muč. j€ 27 Pondeljek Rupert, škof; Janez Dom., spozn. j4 28 Torek Janez Kapistran, spozn. >32St» 29 Sreda Ciril, škof, mučenec; Jona, muč. . «£&E< 30 Četrtek Angela F., vdova; Amadej, sp. © 31 Petek Modest, šk.; Gvidon, sp.; Balbina, d. rt V zemljo položili ( seme zlato smo, da nas veselilo, dozorelo bo! ja, mati večna bodi dobra nam! Polni nam poslopja, polni klet in hram ! April — Mali traven. Dnevi Godovi Zn. 1 Sobota Hugon, škol; Teodora, mučenka. 2 Nedelja 5. postna (tiha). Frančišek Pavl. 3 Pondeljek Božja glava. Abundij, škof. M 4 Torek Izidor, škof; Rozamila, devica. n 5 Sreda Vincencij F., spozn., Irena, dev. HHS 6 Četrtek Sikst, papež; Čelestina, muč. j) 7 Petek Dev. Mar. 7 žalosti. Herman, sp. m 8 Sobota Adalbert, škof; Dionizij, škof. M 9 Nedelja 6. postna (cvetna). Mar. Kleofa. 10 Pondeljek Ezekijel, prerok; Mehtilda, dev. ¥ 11 Torek Leon 1., papež; Betina, devica. ¥ 12 Sreda Zenon, škof mučenec; Saba, muč. rt 13 Četrtek f Veliki četrtek. Hermenegild. © rt 14 Petek f Veliki petek. Justin, muč. 15 Sobota f Velika sobota. Helena, kralj. qü 16 Nedelja Velika noč. Vstajenje Gosp. cfE 17 Pondeljek Velik. pond. Varstvo sv. Jožefa. Jf 18 Torek Apolonij, mučenec; Elevterij, škof. Ji 19 Sreda Leo IX., papež; Ema, vdova. 20 Četrtek Marcelin, škof; Neža, dev. A2 21 Petek Anzelm, škof; Bruno, sp. C 22 Sobota Soter in Kaj, papeža, muč. 23 Nedelja 1. povelik. (bela). Adalbert, šk. j€ 24 Pondeljek Jurij, muč.; Fidelis, muč. «asa* 25 Torek Marko, evang.; Ermin, muč. «SSa* 26 Sreda Klet, papež; Marcelin, papež. 27 Četrtek Peregrin, duh.; Anastazij, p.; Cita. H 28 Petek Pavel od križa; Vital, mučenec. @ mä 29 Sobota Peter, m.; Robert, op.; Antonija. iip$ 30 Nedelja 2. povelik. Katarina Sij., dev. n Rože, cvetje, solnce, kar srce želi! O pomlad, kne-žinja, Krasna si nam ti Lepi čas mladosti, ljubezni ti — bi nam ohranil te lepe dni! Maj — Veliki traven. Dnevi Godovi Zn. 1 Pondeljek Filip in Jakob, apostola. n 2 Torek Atanazij, škof; Sekund, muč. 3 Sreda Najdba sv. križa. Aleksander, p. 4 Četrtek Florijan, m.; Monika, vd. 5 Petek Pij V., papež; Irenej, škof. j) m 6 Sobota Janez Ev. pred lat. vrati. M 7 Nedelja 3. povelik. Stanislav, škof, muč. ¥ 8 Pondeljek Prikazen Mihaela nadangela. ¥ 9 Torek Gregor Nac., škof, c. uč.; Beat, sp. sh 10 Sreda Antonin, šk.; Gordian, muč.; Izidor. sh 11 Četrtek Mamert, škof; Gandolf, opat. CM 12 Petek Pankracij, muč.; Nerej muč. c#e 13 Sobota Servacij, škof; Glicerija, dev. ® ¿m 14 Nedelja 4. povelik. Bonifacij, muč. M' 15 Pondeljek Zofija, muč.; Hilarij, spozn. M 16 Torek Janez Nep., muč.; Ubald, škof. J?' 17 Sreda Paškal, spozn.; Maksima, dev. AZ 18 Četrtek Feliks, spozn.; Vincencij, muč. 19 Petek Celestin, papež; Ivo, spozn. Jf 20 Sobota Bernardin, spozn.; Bazila, dev. m. Jf 21 Nedelja 5. povelik. Feliks, spokornik. C «ga* 22 Pondeljek Helena, dev.; Julija, dev.; Emil. j> osspc 1 23 Torek Deziderij, šk.; Andrej Bob., sp. «a»* 24 Sreda Marija Dev., pom. kristjanov. H 25 Četrtek Krist, vnebohod. Gregor VIL, p. 26 Petek Filip Nerij, spozn.; Elevterij, m. 27 Sobota Magdalena Pac., d.; Janez, p. muč. 28 Nedelja 6. povelik. Avguštin, škof. @ M 29 Pondeljek Maksim, škof; Teodozija, muč. tt 30 Torek Ferdinand, kralj; Feliks L, papež. hks 31 Sreda Angela, d.; Kancijan in tov., muč. HC; Zapisnik. Junij — Rožnik. Dnevi Godovi Zn. 1 Četrtek Juvencij, muč.; Gracijan, muč. M 2 Petek Marcelin, muč.; Erazem, muč. m 3 Sobota Klotilda, kraljica; Oliva, dev. j) ¥ 4 Nedelja Binkošti. Prihod Sv. Duha. ¥ 5 Pondeljek Binkošt. pond. Bonifacij, škof. ih 6 Torek Norbert, škof; Bertrand, škof. ih 7 Sreda f Kvatre. Robert, opat. rh 8 Četrtek Medard, škof; Maksim, škof. c#! 9 Petek f Kvatre. Primož in Felicijan, m. 10 Sobota f Kvatre. Marjeta, kralj. J? 11 Nedelja 1. pobink. Presv. Trojica. ® J? 12 Pondeljek Janez Fak., spozn.; Flora, dev. 13 Torek Anton iz Padove, spozn. £2 14 Sreda Bazilij, škof; Elizej, prerok. 15 Četrtek Sv. Rešnje Telo. Vid, muč. 16 Petek Franc Reg., sp.; Beno, šk.; Jošt, op. j€ 17 Sobota Adolf, škof; Lavra, nuna. j€ 18 Nedelja 2. pobink. Feliks in Fortunat. 19 Pondeljek Julijana F., d.; Gervazij in Pr. C 20 Torek Silverij, pap.; Florentina, devica. h 21 Sreda Alojzij, sp.; Alban, m. H 22 Četrtek Ahacij, muč.; Pavlin, šk.; Nicej, šk. 23 Petek Srce Jezusovo. Eberhard. škof. 24 Sobota Janez Krstnik (rojstvo). Kres. M 25 Nedelja 3. pobink. Viljem, op.; Prosper, šk. ft 26 Pondeljek Janez in Pavel, muč. @ ►IS 27 Torek Hema, vdova; Vigilij, škof. 28 Sreda f Leon II., papež; Irenej, spozn. M 29 Četrtek Peter in Pavel, apostola. M 30 Petek Spomin sv. Pavla, apost.; Oton, sp. ¥ Zapisnik. Solnce peče hudo, daljno že grmi -huda ura pride, Bog usmil’ se ti! Da naš trud, trpljenje ne bi bil zaman, ne bi bil uničen revni kmetski stan. Julij — Mali srpan. Dnevi Godovi Zn. 1 Sobota Teobald, pušč.; Julij; Pambo, opat. * 2 Nedelja 4. pobink. Obiskovanje Mar. D. ¥ 3 Pondeljek Helijodor, škof; Bertram. J) ih 4 Torek Urh, škof; Berta, devica. ih 5 Sreda Ciril in Metod, šk.; Domicij, šk. CM 6 Četrtek Izaija, prerok; Dominika, muč. c« 7 Petek Vilibald, škof; Benedikt IX., pap. Jf 8 Sobota Elizabeta, kraljica; Kilijan, škof. ■Ji 9 Nedelja 5. pobink. Anatolija, dev. J? 10 Pondeljek Amalija, devica; Felicita, dev. «2 11 Torek Pij I., papež; Peter F., spoznav. © 12 Sreda Mohor in Fortunat, muč. a2 13 Četrtek Marjeta, d. m.; Anaklet, p.; Evgen. j€ 14 Petek Bonaventura, šk. in uč.; Just, muč. j€ 15 Sobota Henrik I., cesar; Vladimir, kralj. S 16 Nedelja 6. pobink. Škapul. Dev. Mar. Kar. S 17 Pondeljek Aleš, spozn.'; Generoz, muč. rt 18 Torek Kamil Lel., spozn.; Friderik, škof. rt 19 Sreda Vincencij Pavl., sp.; Makrina, d. C rt 20 Četrtek Marjeta, d. m.; Elija, pr.; Ceslav, sp. ff# 21 Petek Danijel, pr.; Olga; Prakseda, dev. ff# 22 Sobota Marija Magdah, spok.; Teofil, m. If 23 Nedelja 7. pobink. Apolinar, škof in uč. ff 24 Pondeljek Kristina, dev. muč.; Roman, muč. 25 Torek Jakob, apostol; Krištof, spozn. © »JiÜf. 26 Sreda Ana, mati Marije Dev.; Valens, m. ■m 27 Četrtek Pantaleon, muč.; Natalija, muč. 28 Petek Inocencij, papež; Viktor, muč. ¥ 29 Sobota Marta, d.; Beatriks, d.; Olaf, kr. ¥ 30 Nedelja 8. pobink. Abdon in Senen, muč. T^r d u 31 ¿Pondeljek Ignacij Lojola, spozn. ^2 Žetve Kosa pesen kmet Rože glava pada mrtva pod koso, tega zaprinesla smrt i nam ne bo E Avgust — Veliki srpan. Dnevi Godovi Zn. 1 Torek Vezi Petra, ap.; Makab. bratje, muc. 2 Sreda Porcijunkula. Alfonz Ligv., šk. J) c« 3 Četrtek Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova. 4 Petek Dominik, spozn.; Agabij, škof. M 5- Sobota Marija Devica snežna; Ožbolt, kr. J? 6 Nedelja 9. pobink. Gospodova izprem. 7 Pondeljek Kajetan, spok.; Donat, šk. muč. 02 8 Torek Cirijak, Larg in Smaragd, muč. 9 Sreda Roman, muč.; Emigdij, šk. 10 Četrtek Lavrencij, muč.; Hugon, šk. © 11 Petek Tiburcij, muč.; Suzana, dev. «j®** 12 Sobota Klara, dev.; Hilarija, muč. «SBK 13 Nedelja 10. pobink. Hipolit in Kasijan, m. «sat* 14 Pondeljek f Evzebij, spozn.; Anastazija, dev. H 15 Torek Vel. gosp. Vnebovzetje Mar. D. H 16 Sreda Rok, spozn.; Hijacint, duh. ifF$ 17 Četrtek Liberat, muč.; Šibila, devica. C 18 Petek Joahim, oče Mar. Dev.; Helena, kr. tt 19 Sobota Ludovik Toled., škof; Julij, muč. M 20 Nedelja 11. pobink. Bernard, op.; Štefan, kr. 21 Pondeljek Johana Frančiška, vd.; Adolf, sp. *M£ 22 Torek Timotej, muč.; Hipolit, škof. M 23 Sreda Filip Ben., spozn. M 24 Četrtek Jernej, apostol; Ptolomej, škof. @ ¥ 25 Petek Ludovik, kr.; Patricija. ar 26 Sobota Cefirin L, pap.; Samuel, muč. ih 27 Nedelja 12. pobink. Srce Marijino. ih 28 Pondeljek Avguštin, škof; Hermes, muč. ih 29 Torek Obglavljenje sy. Janeza Krstnika. CM 30 Sreda Roza Limanska, dev.; Feliks, muč. c#K 31 Četrtek Rajmund, spozn.; Izabela, dev. j) Jf ^r Že jesen nam trka, zunaj se hladi. Vse se predrugači, vse se spremeni. ti, devojka, boš postala, ca ti večna bo pošiljala. September — Kimavec, Dnevi Godovi Zn. 1 Petek Egid, opat; Verena, dev. muč. Ji 2 Sobota Štefan, kralj; Antonin, muč. Ji 3 Nedelja 13. pobink. Angelska. Doroteja. a^ 4 Pondeljek Rozalija, dev.; Ida, kraljica. a^ 5 Torek Lavrencij Just., šk.; Viktorin, šk. 6 Sreda Hermogen, mučen.; Pelagij, muč. j€ 7 Četrtek Bronislava, nuna; Regina, d. muč. 8 Petek Mala gosp. Rojst. Mar. Dev. ® «Sta* 9 Sobota Korbinijan, škof; Gorgonij, muč. k 10 Nedelja 14. pobink. Ime Marijino. ft 11 Pondeljek Prot in Hijacint, muč. 12 Torek Macedonij, škof; Gvidon, spozn. f# 13 Sreda Virgilij, muč.; Notburga, dev. f# 14 Četrtek Poviš. sv. križa. Maternij, šk. tf 15 Petek Nikomed, muč.; Evtropija, vd. C M 16 Sobota Ljudmila, vd.; Karmelij in Ciprijan. HKŠ 17 Nedelja 15. pobink. 7 žalosti Mar. Dev. 18 Pondeljek Jožef Kup., sp.; Tomaž Vil., šk. m 19 Torek Januvarij, muč.; Arnulf, spozn. M 20 Sreda f Kvatre. Evstahij, muč. M 21 Četrtek Matej, apostol; Mavra, dev. ¥ 22 Petek f Kvatre. Mavricij in tov., muč. © ¥ 23 Sobota f Kvatre. Tekla, dev. m.; Lin, pap. ih 24 Nedelja 16. pobink. Marija Dev. reš. ujetn. rhi 25 Pondeljek Kleofa, spozn.; Firmin, škof. 26 Torek Ciprijan in Justina, muč. c« 27 Sreda Kozma in Damijan, muč.; Kaj, škof. Jf 28 Četrtek Vencelj, kralj; Marcijal, m.; Salomon. Jf 29 Petek Mihael, nadangel; Evtihij, muč. Ji 30 Sobota Hieronim, sp., c. uč.; Honorij, šk. ]) Ä* Vina zlata kaplja, v čaši se sveti! Viničar že strelja Juhu! Trte kri! Noah, bil si grešnik, ali hvala ti, si prvi ljubil ! trte kri! Oktober — Vinotok, Dnevi Godovi Zn. 1 Nedelja 17. pobink. Rožnega venca. «2 2 Pondeljek Leodegar, škof; Teofil, spozn. j€ 3 Torek Kandid, muč.; Evald, muč. j€ 4 Sreda Frančišek Seraf, sp.; Edvin, kralj. j€ 5 Četrtek Placid in tovar., muč.; Gala, vd. 6 Petek Brunon, spozn.; Fida, dev. muč. S 7 Sobota Justina, dev.;'Marko, grof. rt 8 Nedelja 18. pobink. Brigita, vdova. © rt 9 Pondeljek Dionizij, muč.; Abraham, p. jH? 10 Torek Frančišek Borg., sp.; Gereon in tov. ¡mU 11 Sreda Nikazij, škof; Firmin, škof. ti 12 Četrtek Maksimilijan, šk. m.; Serafin, spozn. n 13 Petek Edvard, kralj; Koloman, muč. ti 14 Sobota Kalist, papež; Domicijan, škof. 15 Nedelja 19. pobink. Posveč. cerkev. ( ■ Ultf* . 16 Pondeljek Gal, opat.; Maksima, devica. m 17 Torek Hedvika, kr.; Viktor, šk.; Marjeta Al. m 18 Sreda Luka, evangelist; Just, muč. š! 19 Četrtek Peter Alkant., spozn.; Etbin, opat. š? 20 Petek Janez Kancijan, spoz.; Felicijan, m. zh 21 Sobota Uršula, devica; Ffilarijon, opat. zh 22 Nedelja 20. pobink. Kordula, dev. muč. @ CM \V'Vt 23 Pondeljek Severin, škof; Peter Pashazij, sp. CM \vV, 24 Torek Rafael, nadangel; Kristina, muč. c« 25 Sreda Krisant in Krišpin, m.; Bonifacij, p. Jf 26 Četrtek Evarist, p. muč.; Lucijan in Marcel. Jf 27 Petek Frumencij, škof; Sabina, muč. AZ 28 Sobota Simon in Juda, ap.; Fidelij, m. SJ 29 Nedelja 21. pobink. Narcis, škof. 30 Pondeljek Klavdij, muč.; Marcel, muč. 3 j€ 31 Torek Volfgang, šk.; Lucila, d. Listje je odpadlo, tiha vrt in plan, lužno nas pozdravlja resnih ljubih dan. se spominjaj ! se vali — pripravljen bodi srcž zaspi. November — ListopacL Dnevi Godovi Zn. 1 Sreda God vseh svetnikov. S 2 Četrtek Vseh vernih duš; Just, muč. S 3 Petek Viktorin, šk.; Hubert, šk.; Ida, kralj. s 4 Sobota Karol Boromej, šk.; Modesta, d. 5 Nedelja 22. pobink. Caharija, oče Jan. Krst. 6 Pondeljek Lenart, opat; Sever, škof. ® und 7 Torek Prosdocim, škof; Engelbert, škof. uni 8 Sreda Bogomir, škof; Deodat, muč. 9 Četrtek Božidar (Theodor), muč.; Orest, muč. n 10 Petek Andrej A vel., spozn.; Trifon, muč. 11 Sobota Martin, škof; Mena, muč. 12 Nedelja 23. pobink. Martin, pap. muč. m 13 Pondeljek Stanislav Kostka, sp.; Didak, spoz. ( m 14 Torek Jozafat Kunč., šk. m.; Serapion, m. ¥ 15 Sreda Leopold, vojvoda; Jedert, devica. ¥ 16 Četrtek Edmund, škof; Otmar, opat. sh 17 Petek Gregorij, škof; Viktorija, muč. ih 18 Sobota Odon, opat; Evgen, spozn.; Hilda. ih 19 Nedelja 24. pobink. Varstvo Dev. Marije. cm 20 Pondeljek Feliks Val., spoz.; Edmund, kr. © cm 21 Torek Darovanje Marije Dev.; Kolumban. X 22 Sreda Cecilija, dev. muč.; Maver, muč. Jf 23 Četrtek Klemen, pap. muč.; Felicita, muč. X 24 Petek Janez od križa, spozn.; Hrizogon, m. A2 25 Sobota Katarina, dev. muč.; Jukunda, muč. 26 Nedelja 25. pobink. Konrad, škof. j€ 27 Pondeljek Virgil, škof; Ahacij, škof. j€ 28 Torek Eberhard, škof; Jakob iz Marke. j€ 29 Sreda Saturnin, muč.; Filomen, muč. (D S 30 Četrtek Andrej, apostol; Justina, dev. as Lunini izpremeni. ® Ščep dne 6. ob 4'45. C Zadnji krajec dne 13. ob 8'17. © Mlaj dne 20. ob 9'47. J) Prvi krajec dne 29. ob 2'39. Leto blizu konca, sneg nam krije svet, Božič že prihaja, večni je ta red! December — Gruden, Dnevi Godovi Zn. 1 Petek Eligij, škof; Natalija, dev. muč. rt 2 Sobota Bibijana, m.; Pavlina; Kromacij, šk. rt 3 Nedelja 1. advent. Frančišek Ksav., sp. nN! 4 Pondeljek Barbara, dev. m.; Peter Zlat., spozn. 5 Torek Saba, opat; Krišpin, mučenec. M 6 Sreda Miklavž (Nikolaj),, šk.; Apolinar. ® M 7 Četrtek f Ambrozij, škof; Agaton, muč. 8 Petek Brezmad. spočetje Marije D. 9 Sobota Peter For., šk.; Sirij, šk.; Valerija. m 10 Nedelja 2. advent. Loretanska M. B. M 11 Pondeljek Damaz, papež; Trazon, opat. 12 Torek Sinezij, muč.; Epimah, muč. C $ 13 Sreda Lucija, devica muč.; Otilija, dev. š? 14 Četrtek Spiridijon, škof; Nikazij, škof. š? 15 Petek Jernej, škof; Kristina, dev. 16 Sobota Evzebij, škof; Albina, dev. muč. ČM 17 Nedelja 3. advent. Lazar, škof; Berta, vd. c#: 18 Pondeljek Gracijan, škof; Vunebald, opat. Jf 19 Torek Nemezij, muč.; Favsta, vdova. Jf 20 Sreda f Kvatre. Liberat, muč. @ jr 21 Četrtek Tomaž, apostol; Glicerij, muč. a2 22 Petek f Kvatre. Demetrij in Honorat, m. ¿K 23 Sobota t Kvatre. Viktorija, dev. j€ 24 Nedelja 4. advent. Adam in Eva. j€ 25 Pondeljek Božič. Rojstvo Gospodovo. A 26 Torek Štefan, muč.; Arhelaj, škof. 27 Sreda Janez Evangelist; Fabijola, vd. S 28 Četrtek Nedolžni otročiči; Kastor, m. J) rt 29 Petek Tomaž, škof; Trofin, muč. rt 30 Sobota David, kr.; Liberij, m.; Nicefor, m. rt 31 Nedelja Ned. pred Nov. letom. Silvester. ¡iN? 1 Lunini izpremeni. @ Ščep dne 6. ob 3'49. ( Zadnji krajec dne 12. ob 6'43. © Mlaj dne 20. ob 4'38. J) Prvi krajec dne 28. ob 7'45. Zapisnik. Okrajna hranilnica Z dovoljenjem štajerskega deželnega odbora v Gradcu z dne 6. maja 1873, štev. 4728, jamči okraj Rogatec za ta zavod v splošnem in posebno za hranilne vloge = *44 *44 *44 (stara šparkasa) Rogatec s *T2 (ustanovljena leta 1875. *44 ------------------------- *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 *44 J*" ter njih — obrestovan je === glasom pravil. Blagajna stoji vrh tega pod državno kontrolo in nadzorstvom. Vlog ima tri četrt milijona kron. Najzanesljivejša vloga kapitala, visoko obresto-vanje. — Narasle obresti se vsako pol leta kapitalu pripišejo in tudi obrestujejo. — Rentni davek od vlog plačuje direktno hranilnica sama, brez da bi kaj od svote vložnikov odtegnila. Posojila na hipoteke, menice in osebni kredit. Poštno-hranilničnipromet s šeki konto št. 841*774. Domače hranilne blagajne (štedilnice). Uradni dan za denarni promet vsak četrtek od 8.—11. ure dopoldne. Drugo poslovanje in pojasnila vsak delavnik razun četrtka radovoljno in brezplačno med navadnimi uradnimi urami. P)apretti. Na svetu imamo rimsko-katoliških kristjanov 270 milijonov (to je 17'2% vseh ljudi), grško-orientalskih kristjanov 110 milijonov (7°/0 vseh), evangeljskih kristjanov 180 milijonov (111/a°/0), Mohamedancev 220 milijonov (14%), Judov 11 milijonov (0'7°/o), Budhistov 460 milijonov (29'3%). paganov in brezvercev pa 109 milijonov (6'9%)- m 0arodrjo$ti \J £L>ropi. V milijonih oseb štejejo: Rusi 84'7; Nemci 73; Angleži in Škoti 40; Francozi 39; Italijani 33'5; Španci 17'8; Poljaki 17; Rumuni 10; Madžari 8'7; Hrvati in Srbi 8‘2; Čehi in Slovaki 8'2; Finci 7' 1; Turki in Tatari 6'4; Švedci 5‘6; Portugizi 5; Holandci 4*8; Grki 4*4; Bulgari 4; Litavci 4; Rusini 3*9; Vlami 3'7; Kelti 3'2; Valonci 2'5; Danci 2'4; Norvegi 2'3; Albanci 1*5; Slovenci P32; Baski 0'6; Reto-Romani in Friulci 0*5; Armenci 0*3; Cigani 0*3; Wendi 0* 12. — Germanskemu plemenu pripada 131‘8 milijonov (to je 32'6%)» slovanskemu 13P4 (32*5%) in romanskemu 108*3 (26*8%)- fS ir? PTjorparica rajpib dr^ai). „Oboroženi mir“ stane dandanes vse države naravnost ogromne svote in največji del vseh dohodkov. V naslednem podamo število vojakov in mornarjev, ki jih imajo razne države v vojski in v miru: Država: V vojski: V miru: Rusija . . - 1,160.000 4,600.000 Nemčija . . . 660.000 3,900.000 Francoska .... . . 604.000 2,350.000 Avstro-Ogrska . . . . . 410.000 1,900.000 Italija ...... . . . 313.000 1,100.000 Anglija . . . 420.000 1,000.000 laponska .... . . . 280.000 1,000000 Turčija . . . . . 240.000 1,000.000 Sev. Amerika . . . . . 117.000 16 milijo- nov milice v rezervi Bulgarija .... . . . 54.000 190.000 Srbija . . . 27*000 160.000 Grška . . . 33-600 120.000 Kako velikanske svote denarja ta armada košta, si lahko vsakdo misli. Na Avstro-Ogrskem košta armada letno okroglo 410 milijonov; pride torej na vsacega prebivalca 8*7 mark, torej recimo 10 kron. m I3 bojeL>. (Po „Allg. Bauernzeitung“.) Kmetje, ki smete danes prosti živeti na vaši grudi, čeprav vas davki in oderuhi zopet v nekako novo tlako silijo, napravite z mano potovanje skozi čase zgodovine, da izpoznate svoje mučenike in bojevnike, ki so za vašo svobodo svojo kri prelivali. Ako potujemo skozi zgodovino, potem pridemo do velikih mejnih kamenjev v svobodnem razvitku kmetijstva na Avstrijskem. Bilo je to leto 1848, ko se je na predlog kmetskega sina Hansa Kudlich „roboto“ odpravilo, ln nadalje leto 1781, ko je Jožef H., naš nepozabni ljudski cesar, človeštvu neprimerno tlako odstranil. Po teh dogodkih ostane zgodovina za kmetijstvo dolgo tiha. Omeniti pa je čase kmetskih vojsk, oni krvavi čas, v katerem se je uporni kmet pod zeleno zastavo „Bundschuha“ zbiral, da premaga neznosni jarem bogatih kloštrov in brezsrčnih plemenitažev. Nemški kmetje so takrat splošno rekli: „Was ist das für ein Wesen ? Wir mögen von Adel und Pfafien nit genesen“ . . . In kmetje so dvignili na svojo zastavo, katera je kazala kmetski čevelj („Bundschuh“) 12 zahtev, v katerih so želeli odpravo tlake in desetine, prostost lova in ribarstva itd. Bilo je to leta 1526. Dne 10. maja so oprostili uporni kmetje voditelja Petra Possler in imeli kmalu večji del Tirolske v svoji roki. Kot svojega voditelja izvolili so si kmetje Mihala Gaißmaier v mestu Klausen. Ta krepki in politično zmožni možakar je uredil kmetske deželne zbore in prisilil plemenitaštvo ter kneze, da so se mu upognili. Ali pozneje so si kmetski nasprotniki najeli Frundsberga, ki je z laškimi Soldati (Landsknechte) v krvavih bitkah kmete premagal. S špansko zvijačo in grdim izdajstvom so mogotci zdaj nastopali. Na Gaißmaierjevo glavo so veliko svoto denarja razpisali, njegovega brata, njegovo ženo in otroka so vrgli v ječo. Ali Gaißmaier je v Švici zopet uporne kmete zbral in prišel z njimi do Boden-jezera. Njegovega brata so pustili farji in plemenitaži na 4 kose raztrgati. S 1600 kmetov prišel je Gaißmaier čez gore v benečanske pokrajine. Tam so ga pa umorili špijoni in odnesli njegovo glavo vladi, ki jih je zato bogato poplačala. Tako je končal ta veliki bojevnik za kmetske pravice . . . Sto let pozneje (1626) pričela se je kmetska vojska na zgorn-njem Avstrijskem. Od kloštrov in plemenitažev grozno zatirani in izsesani kmetje so se uprli in peljali skozi 7 tednov krvavi boj proti mogotcem. Takrat je zapel nemški Staudinger krasno pesen, katere zadnja kitica se glasi: „Wenn Schwert und Sense sausend klingt, Manch’ Schädel kracht, manch’ Eisen springt, Wenn Wehruf übers weite Feld Zu Allvater dort oben gellt — Todwund hebt noch der Bauersmann Sein letztes Lied zu singen an: In Streit und Not Ein’ feste Burg ist unser Gott“ . . . Te zgornjoavstrijske kmetske upore je vodil Štefan Fadinger. Kmalu so bili obupani kmetje zopet premagani Plemenitažki vodja Herberstorff je pustil Fadingerjevega mrliča izkopati in zopet v neki goščavi „za večno sramoto“ pokopati . . . Ednako žalostno in krvavo so končali kmetski boji na Slovenskem in Hrvatskem (v 16. stoletju). Znana je grozna usoda voditelja „seljačkega kralja“ Matije Gubec, katerega so brezsrčni plemenitaži in popi v Zagrebu na železnem „tronu“ živega sežgali . . . Ti kmet pa si obrišeš čelo in odvrneš svoj pogled od pretekle kmetske revščine, katero je človekoljub Jožef II. končal. Ali tvoj obraz ostane resen. In — oderuhi in davki pijejo še vedno tvojo kri. Ja, danes hodijo zopet okoli in pošiljajo „fine gospode“ v frakih in cilindrih po vaseh, ki hočejo baje kmeta „rešiti“, ki pa v resnici le za svoj dobiček delajo. Kmet! Le iz tvoje lastne krvi in mesa prišel bode tvoj osvoboditelj. Le kdor je sam za plugom hodil, razumel bode tvoj položaj . . . Mi vsi dobivamo iz kmetijstva svoje moči. To je najmogočnejši stan v državi. Bog varuj, da nam kmetski stan prost in zdrav ostane. Potem se nimamo ničesar bati. Zato pa poženite vse, ki vam hočejo vaš kmetski pogum vzeti! £li $o 1| zrnja slame zrnja slame ¿7) 1 Q M ltg_ kg K K K Negnojeno ....... 200 kg 40% kal. soli 790 1 2070 — — 400 „ superfosfata 200 „ čilskega solitra 1640 3260 850 1190 22440 136 88'40 Tukaj si še dovolim, da poročam o enem mojem poskusnem gnojenju z umetnimi gnojili pri napravi novega brežnega travnika in sicer sem (že za travnik pripravljeno zemljo) pognojil dne 4. marca 1908 z 250 kg 40% kalijevo sol in 500 kg Tomaževe žlindre. Mesec dni pozneje sem- potrosil 200 kg superfosfata. Vsa ta gnojila so priračunjena na en hektar. Dne 31. marca ravno v istem letu sem posejal to zemljo z travno mešanico, ki sem jo naročil pri „Verband der landw. Genossenschaften in Graz, Franzensplatz 2“. Tudi tukaj je povzročila huda suša, da ni bilo nobene razlike med gnojeno in negnojeno parcelo. Vendar pa se gnojila niso v zemlji zgubila, ampak so prišla v drugem letu rastlinam v živež. Stehtal sem torej seno iz negnojene parcele, ki je tehtalo 1500 kg (priračunjeno na ha.) Na gnojeni parceli pa je prirastlo 3500 kg prav lepega sena (priračunjeno tudi na ha.) Torej je bil za 2000 kg večji pridelek samo ene košnje pri ha. Vrednost večjega pridelka je bila 160 kron za ha, in stroški bi znašali za gnojenje pri ha 101 K 50 vin. in dobiček je 58 kron 50 vin. Za obračun, kako se je gnojenje izplačalo, so služile naslednje cene za 100 kg v letu 1909: 100 kg Tomaževa žlindra ...... K 9'— 100 „ superfosfat ........................ „ 12'— 100 „ 40 kalijeva sol ..................„ 1.3'— 100 „ seno . . „ 8' — Pripomnim še, da je drugo košnjo toča uničila docela. Tudi v letu 1910 je bilo sena in otave pičleje na negnojeni parceli napram gnojeni; kar pa nisem tehtal, ker nam zgorajšna številka 58 kron dobička za ha tako dovolj razjasnuje, da se gnojenje z umetnimi gnojili dobro izplača. Slabe gospodarske razmere porodile so povsod izseljevanje, ki se ga tudi v slovenskih pokrajinah prav hudo občuti. Izseljevanje je rak-rana na narodnem in državnem truplu in oškoduje zlasti kmetijski stan, ki je poglavitni steber državi. V par značilnih številkah naj torej označimo velikost izseljevanja v času od leta 1870 do 1907: v državo število Severna Amerika.......................... Argentinija ............................. Angleška Sev. Amerika.................... Brazilija................................ Avstralija............................... Uruguay ................................. V Severno Ameriko se je izselilo v letih v letih 1881 —1890 pa 5,189.000 oseb, leta 1907 (v 1 To so žalostne razmere! izseljencev 18,347.000 3.200.000 2.920.000 2.050.000 1.715.000 438'000 1791 — 1810 240.000, letu) pa že 1,333.000. J<2IT)lje! ¡0 Doda. Zemeljska površina obsega skoraj 600 milijonev □ kilometrov, od katerih je okroglo 1 četrtina suhe zemlje, ostalo pa voda. Najvišje gore so sledeče: V Evropi gora Elbrus, ki je 5630 metrov visoka; v Aziji Mount Everest 8820 metrov; v Severni Ameriki Mount Mr. Kinley 6187 m; v Južni Ameriki Aconcagua 7035 m; v Afriki Kilimandžaro 5893 m;'V Polineziji Manna Kea (Havai) 4210 m; v Avstraliji pa Mount Cook 3778 m. — Največje globočine morja pa so sledeče: v Velikem oceanu 9430 metrov (srednja globočina tega morja 3870 m); v Atlan-skem oceanu 8340 (srednja 3300) m; v Indijskem oceanu 6300 (3600) m; v ledenem morju 4840 (3000) m. — Največje jezero je Kas-pično, ki obsega 463.340 □ kilometrov, največja reka pa je Jang-tse-kiang v Aziji, ki teče 3309 kilometrov daleč. — Evropa meri 9,777.253 □ kilometrov, Azija 44,219.430, Afrika 29,847.035, Amerika 38,570.234, Avstralija 8,951.802, Polarske dežele 103.000 □ kilometrov. Da je spomladansko vlačenje ozimini zelo koristno, utegne našemu kmetovalcu še popolnoma neznano biti, ker se sploh ne poslužuje tega nad vse koristnega opravila. Mnogo je narodov, kateri so že zdav-nej upoštevali to imenitno delo, katero mnogo pripomore k lepi rodovitnosti. Angleži se poslužujejo v ta namen strojev (Hackmaschinen) oko-palnikov, ki se dajo na sejalne stroje (Saemaschinen) z lahkoto pritrditi, ter se okaple žito, pšenica, ječmen v isti črti, kakor se je sejalo, ter se s tem doseže, da se vsak „drač“ ali nepotrebna škodljiva rastlina izruje, žita se pa okopljejo. Čemu še pa ta novotarija in nepotrebno delo? Izvoli poslušati! Ako ti svojo žito ali inkarnatko detelje vsejaš na kako zbito od dežja izprano zemljo, vidiš takoj, ko vsejaš, da imaš tu celo kopico zrna na enem kupu, tam nekoliko manj, tukaj spet vse prazno, le tu in tam se ti dopade, da ni ne pregosto ne preredko, in če si si tak prostor dobro zapomnil, imaš navadno tam najlepši pridelek. Zakaj, ako imaš redko enakomerno vsejano žito, se ti zrnce sklije na površju zemlje, korenina pa prodira v trdo zemljo, prva mala. rosa ti nanese finega praha, oziroma blata okro'g rastline, ter jo osiple, z lepim vremenom vred raste dalje ter se že bolj okrepčuje, ker ima več zemlje krog sebe. Zdajci pride močen dež ter še več zemlje okrog priplavi in rastlina neovirano močno raste, ker ni v gostem, ampak sama za-se na prostem. Oglejmo si drugo. -Kmetovalec seja deteljico. Ni je njive prej povlačil? Zdajci seja. Pojdimo, oglejmo si njegovo delo. Brazda ali luknja pri luknji vsled razpok. Seme opadne naravnost v te razpoke po 20, 30 ali še več centimetrov globoko vse na en kup. Rastlina raste pa samo tedaj, ako je 3 krat toliko zemlje na semenu, kakor je ono samo debelo in ne več ne manj. Drugo seme, dasiravno ne v razpokah je vendar vse na enem kupu, vsled gostosti ne more korenin ne bilke po- č^irrjoei %\ta ip Alojzij Križanič, Vel. Nedelja. ganjati in prvi dež je popolno zamlaji, ker so one preslabe, da bi ravno stale, ampak so nekako ovenele, medle, in zdajci je seme fuč, dasi-ravno je vreme ugodno in seme lepo kaljivo. Kmetovalec pa proklinja seme, trgovca, zemljo i. t. d. Sebe pa hvali kot izvrstnega sejavca izza starih časov, dasi je k svoji neumnosti pripomagal, da mu ni deteljca, žito i. t. d. shajalo. Dragi, ako pa hočeš na prvi suhi in lepi dan svojo zimsko setev vsaj dva ali trikrat prevlačiti in žito razvečiti in nepotrebno travo izruvati, se ti ni treba prej imenovane setve bati, ker imajo rastline pod prvo točko dovolj lepe hrane in zadosti zemlje, ker seme tam ostane kamor je padlo, ne da bi se na kupe kotalo, kakor je to na zbiti zemlji mogoče. Vlači pa tako-le: V zgodnji pomladi, ko so polja popolnoma suha, torej ne mokrotna, vlači svojo vsako žito po enem mestu 2—4 krat kakor je pač zemlja pesnata ali ilovna. ~Ce žito potrgaš ali izruješ mnogo, da ti je žal, ne boj se, tvoje delo je „mana,“ ki ti tisočkrat povrne. Skusi vsaj nekaj povlačiti in zagotovim ti, drugo leto boš vsa žita povlačil. Slama lahko do 50 cm višja zraste, kakor pa na nevlačeni. Klasje je pa od 8—20 cm dolgo, ki ga pač na nepovlačenem žitu ne smeš pričakovati. Bodi popolnoma prepričan, da z vlako isto dosežeš, ker se zemlja lažje humozira, voda in solnce ter zrak lažje prodrejo ob ugodnem času za rast, medtem ko si ves nadležen plevelj lepo izrul, ker je on vplitveje vkoreninjen, imaš torej lepo čisto žito, na katerega si lahko vesel in ponosen. Že pred večimi desetletji so si drugi narodi že nabavili zato stroje in danes stojijo kod moderne države. Zakaj pa mi ne bi spoštovali blagih naukov nam v korist? Ali naj mi samo roke v križem držimo, in se edino le zanašajmo rekoč: bo že Bog dal? Ne. Ampak vstrajno delati, s popolno mislijo, z odločnim nastopom se kot kmetovalec postaviti in tekmovati v znanostih, ker lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. PT)ih). I. 11. Objokan, otožen, dežnik v roki, je hitel Henrik po trotoarju; delal je velike korake, mudilo se mu je; dežnik je bil slab, rosilo je skozi njega in ga je škropilo po obrazu. Roka, v kateri ga je držal, je bila že vsa mrzla, ledena; drugo je imel v žepu, da bi ga ne zeblo. „Medved!“ Ustavil ga je sošolec Brbla, z imenom Jože; ta človek je imel tudi lepo vizitko, kjer je stalo z zlatimi črkami, okrašeno s cvetkami kroginkrog, napisano : Jože Brbla, dijak! Henrik se je prestrašil: Brble ni nikoli rad videl; posebno sedaj mu je póstalo pri srcu nekam pusto, ko ga je zapazil. Hotel je naprej, brez pozdrava, kar domov. „Medved!“ ga je hitro poklical Brbla. „Danes zvečer pridi v gledališče!“ „Kam, Jože?“ „V gledališče, ti pravim; ne glej tako zarukano zabito!“ „A? Bom!“ „Prav!“ Henrik se je okrenil in je hitel naprej. Blato je segalo do gležnjev, konci hlač so bili mokri, z blatno prstjo pomazani. Gospodinja se je kregala nanj: „Kod si pa zopet hodil? Prej bi se lahko vrnil? Jutri bo treba zopet v šolo, ali ne veš? Jaz ne bom odgovarjala tvojim staršem, kakor tudi bo moja vest čista, da sem te priganjala k delu.“ Henrik je odložil dežnik;' postavil ga je narobe v kot veže; voda je curljala in luža je odtekala skozi špranjo pri vratih. „Kje se je pa učil manire, fant, a?“ Gospodinja je vzela dežnik in ga je nesla pred prag ; tam ga je postavila v kot in voda je odtekala z njega navzdol po kamenitih stopnjicah. Henrik je stopil v svoj kabinet in se je zaklenil vanj; šolske knjige so ležale pred njim čisto vse še nedotaknjene. | 111. Podprl si je glavo z obema rokama. Nekaj težkega je ležalo na njegovi duši in kakor kes in kesanje ga je obšlo. Danes je storil prvi korak v mlako, prvič je prekršil očetovo zahtevo in voljo njegovo. Bil je namreč v krčmi, drugi postopaški dijaki z njim; sedeli so in pili, močno se je omeglilo Henriku pred očmi in nekaj sladkega ga je obšlo; nič ni bilo v njem kesanja, nič žalosti, samo neizmerna, tiha, v neskončnost segajoča želja se ga je polaščevala. „Bravo, Medved! Ti si tant!“ — Tako so ga hvalili in bodrili postopači, ljudje iz jarka. Ker je bila šola samo dopoldne in ker je bila krčma tako skrita, tako zakotna, so vsi brez skrbi pili in kričali. Spomnil se je na to in ni bil vesel; in oče mu je zabičal, narekaval : „Glej, oj sin, da ne postaneš capin!“ Bil je resnično žalosten in je odprl knjigo. Ni se mu hotelo učiti.; zaprl jo je in se je spomnil, da ima še kaj bolj zanimivega berila. V kotu, na koncu je imel velik predal: tu notri je bila njegova knjižnica; od najrazličnejših autorjev so bile te njegove knjige, ki si jih je v teku let zdajpazdaj nabral in jih zložil vse skupaj. Največ je bilo Emile Zola; pa tudi Guy de Maupassant, Prévost, Gorkij, Maeterlinck: vsa ta imena so stala pod različnimi naslovi na teh knjigah. a CU Û- o Ï trq -r- o —L 3 O" c Ë ? 3 O Cp N< : 3 O CX. O 7Z o Najbolj se je bil priljubil Henriku Emile Zola; imel ga je zmiraj pri rokah; če je šel na izprehod, v park, ga je vzel s sabo in ga prebiral strastno, od pičice do pičice, da sije tako pomnožil estetični užitek. Zatopljen v „Lilli“ je sedel kako uro tako in se ni ganil z mesta. Zunaj pred durmi se je oglasila gospodinjaj s čudnim, moškim tonom: „Henrik, ali se učiš?“ „Dobro, da je zapahnjeno“, se je razveselil Henrik v svojem srcu. „Notri le ne more . . Naglas je zavpil: „Seveda se učim, še eno majhno nalogo, pa bo pri kraju!“ Gospodinja je nekaj zamrmrala in odšla; njene stopinje so bile čisto kurje, nerodne. — A „Lilli“ je le zanimiva povest; Emile Zola je že vse tako uredil, da se vzbuja v človeku poželjenje in da mora brati naprej, do konca, tudi če bi ne hotel. To je občutil danes tudi Henrik. „Čas je že!“ se je naenkrat spomnil. Pogledal je na uro: šest že proč . . . Knjigo v stran in hajd! Stal je poleg duri. „Moj Bog, kmalu bi pozabil glavo se sabo vzeti !“ Odel se je s površnikom, vzel klobuk s klina, zaklenil pisalno mizo, ki je imel v njej svoj manuskript, katerega je mislil v kratkem odposlati v kako tiskarno . . . Zelo rad bi videl že natiskano, kar si je s težavo in z lahkoto — kakor je imel razpoloženje za pisateljevanje — pridobil in spravil na papir. Tiho veselje je bijo v njegovem srcu, kadar se je ozrl tako sam na svoj manuskript. Če je šel včasih mimo raznih knjigaren in je opazoval raznovrstne nove knjige, ki so izšle, ga je prijelo zmeraj kakor nevoščljivost in zavist: zakaj ravno oni . . . oni . . . ? Tudi sam bi lahko izdal povest, roman. In ko je tako pisal in mislil z veseljem na uspeh, mu je šlo delo izpod rok, kakor zidarju malta na zid : v kratkem času in manuskript je bil gotov . . . Odprl je vrata in že je stal na pragu. Gospodinja je stopila iz kuhinje. „Kam pa zopet, kam?“ „Sedaj bodo litanije; Šmarnic ne smem zamuditi“'. „Lej ga, lej . . . kako je postal pobožen. Le tako naprej, v cerkev ti rada dovolim ... še zame en očenaš . . . „Gotovo!“ Pogledal je po ulici. Deževati je že nehalo, dežnika torej ni treba s sabo jemati! Šel je z elastičnimi, hitrimi koraki in ni bil prav nič vesel. „Glej, sin, da ne postaneš capin!“ Neprijetno mu je donelo po ušesih; a čul je le še, kako iz daljave glasovi pojemajo dokler popolnoma ne utihnejo, kakor je treba in nič več žalosti ne čuti srce, hrepeneče in vzdihujoče. IV. Na galeriji poleg njega se je prikazal Brbla. „Si prišel, Medved?“ „Kakor vidiš!“ Nekaj neprijetnega je lezlo Henriku na srce, na dno! — slaba volja, popoldne krčma, — Zola, grdo, umazano vreme; nič več ni mogel zbrati svojih misli, vse so frfotale v kolobarju kroginkrog. Gledališče je bilo kmalu natlačeno; od spodaj po parketu je hodilo še nekaj zakasnelih, debelih dam. Nato se je zasvetila loža. „Vidiš?“ Brbla je dregnil Henrika s komolcem in se zazijal na oder. „Pst!“ Henrik je gledal ves začuden. V ospredju, na odru je sedelo dekle, mlado, burno dekle; in za njo mlad gospod s palčico v roki. Zadaj je stalo elegantno napravljeno, roko v roki, nekaj belih devic, z. plavimi lasmi in pohotnimi telesi, ki so stala drug ob drugem. Gospod in dama sta stala in se objemala; on jo je prižel vso k sebi in Henrika je zazeblo; tako jo je poljubil drugi namesto njega, ki bi jo rad vso, da, čisto vso, to lepo, mlado, polno damo; zvijala bi se mu v naročju a zastonj: on bi jo držal za podbradek in ji privzdigoval fini obrazek, gledal bi ji v temne oči in bi jo poljubljal brez konca in kraja, vedno, če bi se mu tudi ustavljala, tako bi jo poljubljal, vsesal bi se z ustnicami v njeno rdeče lice, zajel bi se ji v njeno oblo, polno, kipeče telo in bi se opajal in opijanjeval od nje . . . Iz orkestra se je oglasila godba. Na odru so prišle vse bele device iz ozadja, ne, niso prišle, pritekle, na perotih so priletele z visoko razprostrtimi rokami (njih polna telesa so se bleščala Henriku pred očmi, kakor svetle, okrogle buče na kakšnem bregu) in začel se je ples. Gospod in dama sta ležala v objemu. Nenadoma je stopila dama sredi odra. Gospod in devica so se vstopile v ozadje, samo, da je bil prostor za njo. Njena kipeča, polna postava je segala do stropa in jasno so bile začrtane poteze krog ledij plapolajočega, svilnatega, z belimi rožami obsutega, v prešerni luči kakor solnce svetlega krila, in fine, tenke noge, krog katerih se je v lahnem vetriču zgenila lahkoprozorna obleka, so se razločevale v veliki luči; ponosne grudi, visoke in valujoče je pokrivala iz samih zlatih nitk stkana tančica in nad njimi je bil ves vrat gol, gole tudi rame, bele, svetle in bleščeče, da je ščemelo v oči, in vse telo je drhtelo, trepetalo v rahli sapici, da so se po ledjih vsipajoči valovi temnih las dvigali in padali z vetričkom, s sapico vred. Henriku se je meglilo pred očmi in se mu svetlikalo iz daljne daljave. Stoji ob ljubici in jo poljubuje, željan uživanja, življenja in je vesel; krasna je njegova ljubica, oblečena v prozorno haljino, ki se na-penje na vseh oblih, polnih udih telesa in on sesa in sesa iz njega, pije 'poljube njene . . . ona ga tudi poljubuje in ga tolče s toplo ročico po zardelem, trudnem obrazu: „Henrik, samo tvoja!“ — in on se smehlja in se raduje njenih kipečih usten, njenega toplega, gorkega telesa, drhtečega v prijetnem razkošju . . ., ona, ljubica se ne brani, se mu ne izvija iz rok, ampak mu gre sama v naročje, ker jo ljubi in ker ga ona ljubi ... In ta njegova ljubica, topla, gorka golobica, se vzdigne in poleti . . . poleti na oder in do stropa seza njeno pohotno, vilinsko telo. Glej, v resnici! Stopila je na oder in burno ji valove grudi, stoji in se ozira nanj, z očitanjem v srcu in kvišku, proti njemu dvigne des- j nico, tisto belo, gorko, toplo, do ramen golo desnico, dvignejo in njen glas drhti: „Glej, oj sin, da ne postaneš c --------—“ Henriku se je vrtelo pred očmi in nič več ni videl krog sebe;. ljudje se mu posmehujejo, a ona sloji vedno na odru, z desnico žuga in njen glas drhti: „Glej, oj sin, da ne —--------------— — — —---------------— —“ Resnično je izpregovorila te besede in njegova ljubica je; ne stopi doli ampak stoji tam in mu žuga z nasmehom na obrazu, ljudje se smeje in ga ogledujejo po strani. „Stopi doli in daj mi mir, ljubica !“ zakliče on, poklekne pred njo, pred oder, spričo vseh ljudi. Ponosno vzravnana, pogled hladen in miren, stoji ona in nič več ga ne pozna; z zaničevanjem v srcu se ozre nanj in telo ji ne trepeče več. Samo neizmerno hladno se vede, ne pozna ga več, tudi on je pri tej priči ne pozna več in se že hoče okreniti. A v istem trenot» ku se zabliska iz njenih oči in zopet zadrhti njen glas, ogromen in silen: „Glej, oj sin, da — — — — — —• — Henrik je razprostrl roke in je padal . . . V je treba k rajiJit^ti čebelje drti^ioe. Spisal Alojzij Križanič, čebelar, Vel. Nedelja. „Zun“, „zun“, „zun“, lepa melodija za gospodarja čebelarja. Toda marsikateri tudi od napredno mislečih čebelarjev noče ali ne ve, vpo-števati lepe pesmi čebel ter znati, da se tudi te stvarce božje počutijo enako ko vsako drugo bitje, ko ni živeža, osirotele, nesposobne za delo in razvitek. Dragi mi sotovariš čebelar! Poglej ob prvem toplem spomladanskem dnevu, kako veselo obližejo na solnčnem kraju sneg, vodo itd. Kako veselo obiskujejo prve cvetlice in nosijo obnožnino, med. Vse to opazuje čebelar, ter mu niti na misel ne pride, da je ravno voda eden izmed glavnih faktorjev skozi zimo, še bolj pa na spomlad. Tudi dodaja medu zelo pospeši razvitek družine. Toda o tem pozneje. Kdor čebelari z stoječimi dunajskimi panji, ta lahko od zgorej napaja. Pa tudi z ležečimi panji se delo dokaj priprosto opravi. Stori se tako-Ie: Vsak panj se zgoraj ravno v sredi prevrta, kjer se nahaja v polnem razvitku čebelno gnezdo (seveda le samo takrat, ko je panj prazen). Zdaj se vzame vsaka steklenica, ki se napolni z mlačno vodo, ter se ji pridene pergišče soli, nakar se s kosom tankega platna naredi krpica (weiches Läppchen) se povezne na vrat, ter se okrog steklenice malo zaveže, če je pa navadna kupica, tedaj ni potreba vezanja krpice ampak samo previdno obrniti, ter na isto odprtino povezniti. Zdajci prihitijo, kakor mravlje čebele, ter se povoljno napijejo in spet veselo brenčijo. Zakaj to nepotrebno delo? bode marsikateri rekel. Pomisli, koliko panjev izumre vsako leto le vsled pogreška vode. Ko je ves med načeti ter v zrncah raztresen po satovju in dnu panja, medtem ko je polno meda, čebele so pa mrtve. Pomisli v drugič, koliko čebel umrje, ko v zgodnji pomladi išče po snegu zmrzlih tleh, v zelo vetrovnem še celo senčnem prostoru, vode, da takoj utrpne in umrje. Pomisli v tretjič da mnogo čebel na zgodnjem cvetju išče nektarja, prahu, smole. In vse to le zavoljo žeje, ko jo zima oslabi, pade na zemljo in umrje. Odkod prosim, naj se vzamejo čebele, ki bi naj nosile, druge grele zalego ter hranile, tretje po vodo hodile, ko jih lahko en sam neugoden dan na tisoče ugonobi. Da, dragi, ako so čebele črez zimo ali vsaj v zelo zgodnji spomladi v začetku februarja od zgorej napojene, se ni treba teh izletov bati, ako še je zaloga medu dovoljna, ker čebele v takih dneh sploh ne bodo letale, ampak le ob lepem vremenu in paši. Ko pa pride marc, tedaj je pa voda neizogibna potreba za razširjenje, zalege, da s pomočjo vode razvečijo med in cvetlični prah ter kot hrano podajejo zalegi. Da pa veš, da en močen panj v štirih dneh potrebuje en liter vode, potem veš zakaj v kratkem času izvrsten panj izumrje. Drugo sredstvo' za razširjanje vališča je špekulativno pitanje. Toda istega priporočam le praktičnim torej izurjenim čebelarjem. Daje se pa 2—4 žlice dnevno enemu panju, ki pa mora biti zelo močen, le na večer, da se matica takorekoč izsili k obilnemu nesenju jajc. S zgorej navedeno uporabo vode daje špekulativno pitanje seveda le ob gotovem času, meseca maja, ter pri polni paši res krasne uspehe, za katere pa mora čebelar s znanostmi zelo dobro podkovan biti, ker je to nož z dvema reziloma. Slednjič mora čebelar paziti, da so medeni sati tudi z obnožni-no napolnjeni, ter v bližini velišča, ker matica nerada polaga svoja jajca v prazne sate, ki bi se zastran razširjevanja vališča dostavili, ampak le v take, iz katerih so že same med iznosile ter ga nekako ugla-dile. Matica nekako žaluje ter noče staviti jajc, ako se ‘dodajejo prazni tuji sati. Vaja dela mojstra, pravi pregovor in tudi čebelar naj to upošteva, če hoče dobiček in medeno potico. Poznam drugače zelo svojeglave čebelarje v starih koših, ki pa še ne poznajo koliko matic in kako se lahko izgojijo, da se ohrani panj, ako se je izgubila. Imejmo torej pred očmi, napredno včebelariti z močnimi panji, ter izkoristiti vsako se nahajajoče pašo. Čebelarji, bodimo praktični, res čebelarji, ne pa „mojstri skaze“ in vpoštevajmo te nasvete, katere sem jaz to lelo v svojo popolno zadovoljnost ugodno rešil. Vsem napredno mislečim če-l belarjem in tudi prijateljem čebelarstva podajam svoj tisočeri čebelarski pozdrav, od čebelic pa vse sladko. „Zun“, „zun“, „zun“ . . . V naslednem podamo par točk, kako zamore tudi lajik v slučaju nesreče pomagati, pred no da pride izkušeni zdravnik: 1. Utopljenca, ki se ga je iz vode potegnilo, naj se nikar ne postavi na glavo (kakor je to stara navada!). Položi naj se ga (ako to vreme dopušča) v prostem zraku na tla ali na kakšno klop. Potem mu sčisti usta in grlo (s prstom pojdi globoko v grlo). Vso ozko obleko, porr>oč pri o^srcčeil*). zlasti pri vratu in na prsih, mu odstrani. Potem mu podpiraj glavo in ga položi na stran, daj mu salmiaka ali kaj ednakega pod nos, segači grlo s peresom, ribaj prša in obraz, da postane gorak, potem pa ju poškropi z mrzlo vodo. Ako bi se dihanje še vedno ne pokazalo, doseči se mora umetno dihanje: Položi utopljenca na trebuh, porini kos obleke pod prša in eno utopljenčevih rok pod njegov obraz. Obenem pritisni močno in ednakomerno na hrbet. Potem obrni zopet truplo na stran in potem zopet hitro nazaj na trebuh. To stori 15 krat v eni minuti. Potem se pojavi dihanje gotovo, ako je v nesrečnežu še življenje. Ti poizkusi pa trajajo dostikrat 2 in več ur; torej ne prehitro s pomočjo nehati! Potem, kadar zamore nesrečnež zopet dihati, daj mu malo gorke vode, vina, čaja, kave ali žganja. 2. Obešenca rešiti je najprvo vrvi ali špage. Potem položi truplo (kakor da bi nesrečnež sedel) na svežem zraku, poškropi obraz in prša z mrzlo vodo, daj mu mrzle obkladke na glavo, očisti usta in grlo, daj mu salmiaka poduhati, ženefov papir na noge. Ako še ne prične dihati, poizkusi umetno dihanje (kakor preje popisano) doseči. 3. Ako se je kdo v škodljivem zraku zadušil, prinesti ga je takoj v sveži zrak. Potem mu očisti usta in grlo in ga poškropi z mrzlo vodo ter ravnaj z njim tako, kakor pri obešencu in utopljencu. Pazite na slabe peči! 4. Ako je kdo zasut, reši ga in mu očisti usta ter ravnaj z njim kakor preje omenjeno. 5. Z novorojenčki, ki so navidezno mrtvi, ravnaj v slučaju nenavzočnosti hebamke potom umetnega dihanja (kakor preje popisano). Otrokovo truplo obribaj z gorkimi prti. 6. Zmrznjenca se ne sme v zakurjeno sobo prinesti. Sleči truplo na prostem in ga pokrij nalahko s snegom ali pa z mokrimi, mrzlimi prti. Pazite na zmrznjene ude, da se ne zlomijo. Ako se pričnejo udje gibati, potem obribaj truplo s snegom ali mokrimi prti. Ako bi ne pričel dihati, potem poskusi umetno dihanje (kakor preje popisano) doseči. Rešitev se zgodi dostikrat še pri nesrečnežih, ki so že ure dolgo zmrznjeni ležali. Pijače, ki grejejo (kava, žganje itd.) smejo se le pozneje počasi dajati, kadar se zmrznjencu že bolje godi. 7. Ako v koga strela udari, naj se ga ne zakoplje v zemljo (kakor je to nepravilna navada). Sleči ponesrečenega v svežem zraku, poškropi mu obraz z mrzlo vodo, polivaj mu sploh vodo na glavo, daj mu salmiaka (ali kaj druzega ojstrega) duhati, obribaj truplo in mu daj ženofov papir na noge. Ako ne bi pričel dihati, potem naj se poskusi z umetnim dihanjem. 8. Pri zastrupljenju treba je v prvi vrsti izvedeti, kakšni strup je bil rabljen. Pri arzeniku, fosforju, kislinah in lugih nastopijo bluvanja, velike bolečine v želodcu; pri lugih in kislinah so tudi ustnice kakor sežgane; pri rastlinskih strupih nastopi omedlevica, smrčenju podobno dihanje itd. 1. Arzenik („mišji strup“). Ako je apoteka bližje kakor zdravnik, naj se pošlje takoj po „protistrup proti arzeniku.“ Od tega daj zastrupljenemu z vročo vodo vsake četrt ure dve veliki žlici. Predno pride ta protistrup, povzročiti je bluvanje (segači ga v goltancu, daj mu gorke vode piti). Potem mu daj slinaste, oljnate stvari piti (jajčeva belina v vodi ali apneno vodo). — 2. Fosfor (užigalice). Najprve skrbeti, da prične bolnik bluvati. Potem mu daj tekočino z nekaj ba- krenega vitriola piti (2%) ali pa 10 kapljic nečistega terpentinovega olja v kakšni slinasti tekočini vsake pol ure enkrat. Pri temu zastrup-ljenju ne smeš dajati mleka ali mastnih, oljnatih stvari. Tudi z vodo zmešana magnezija pomaga. — 3. M o č n e kisline (Schwefelsäure, Salpetersäure, Salzsäure). Daj zastrupljenemu mnogo žajfnice ali vode s kredo piti. — 4. Lug. Daj mu jesiha z vodo piti in to v veliki meri. 5. Rastlinski strupi (opium, tobak, strupene gobe, strupene rože). Glej da prične bolnik bruhati. Potem mu daj močne kave piti in ga s kavo tudi klistiraj. Med kavo naj pije Jesih z vodo. Na glavo daj led ali mrzle ohladke. Na srce ženofov papir. 9. Rane. Ako kri hudo teče, treba jo je najprve ostaviti. Ako kri iz rane špricne, potem je žila zadeta. Pritisni na žilo s prstom, tako da neha biti; ali pa zveži krepko ud pod rano s špago, pod katero daš na žilo kos lesa. Potem je treba rano zavezati. Ranjence, ki so bledi in brez zavesti, treba je najprve horicontalno položiti, tako da je glava nižja od trupla; daj mu led na glavo. Hotel „Karawankenhof" v Podgorju (Unterbergen) na Koroškem. viz zaloge „Kärntner Reisezeitung,“ Celovec, „Gutenberghaus.“) 10. Opekline. Ako se človeku obleka zažge, naj se vrže takoj na tla in naj se valja. Potem je treba plamena zadušiti. S škarjami treba obleko iz trupla zrezati. Opekline pokri s čisto vato (ali še bolje z jodoform-gazo). Mrzla voda je pri večjih opeklinah nevarna. 11. Ako ugrizne koga kača ali stekel pes, treba je ud takoj nad rano močno zavezati. Ako mogoče, naj se rano s ključem, nožem ali s cigaro izžge. Glej, da rana krvavi in umivaj jo z gorko vodo. 12. Tuji predmeti v vratu. Pojdi s prstom pogumno v vrat in skušaj predmet vun potegniti. Ako ne gre, potem glej, da prične ponesrečeni bluvati. Tolči ga s ploščo roko po hrbtu med ramami. V tem kakor v vsakem slučaju pa je treba zdravnika čim-preje poklicati! IT)oj plug. Bil si vedno zvest mi hlapec, in srce železno tvoje, je kovalo sreče moje ti moj plug in nikdo drng! Zemljico ljubiva midva . . . Iz zemlje zaklade nosi roka, ki za tabo trosi, ti moj plug in nikdo drug! V ir) Kar sem, dal si, plug, mi ti! Cesar Jožef te je vodilx je ponosno s tabo hodil, ti moj plug in nikdo drug! Kadar se mi bo odpiral grob, ■— izdelaj, plug, ga ti! Ti ponos za kmeta si, Ti moj plug in nikdo drug! H pridelki r)ei $L><2tti. Preteklo leto pridelalo se je na celem svetu: pšenice.................. 920 milijonov met. centov rži.......................460 ječmena...................340 ovsa .....................600 koruze ...................320 krompirja .... 1420 Pive se je pridelalo 290 milijonov hektolitrov, vina 150 milijonov hektolitrov, surovega železa 569 milijonov met. centov, premoga pa 9.900 milijonov met. centov. Največ pive izdelujejo združene države Severne Amerike (90 milij. hi), največ vina pa Francoska (51 milij. hi). Avstro-Ogrska pridelala je 441 milij, met. centov premoga, 16 milij. surovega železa, 8 milij. hektol. vina in 22 milij. hi pive. V )) >) n >> >) n >) >> »j >) >> )) >> v 5tar)OL>i ry& $L>5trO-č)gr5l*en). (Prva številka označi skupno število, druga pa procente.) Avstrija šteje 26,150.708 prebivalcev. Od tega dela v industriji 7,004.105 (26'8) i. s. v rudništvu 538.819 (2), pri kamenjih in zemlji 412.671 (1'6), pri mašinah in kovinskemu delu 968.249 (3'7), pri stav-binski obrti 933.382 (3'6), pri tkalstvu 824.958 (3'2), pri papirju in usnju 216.989 (2'2), pri življenskih sredstvih 555.709 (2T), pri pijačah in v gostilnah 589.641 (2'2), pri industriji oblačil 1,123.966 (43), pri drugih industrijah r 1 °/0. — V kmetijstvu,, živinoreji, vrtnarstvu, gozdarstvu in ri-barstvu deluje 13,709.204 (52‘4), od teh je samostojnih posestnikov 2,164.582 (8'3). — V trgovini in v prometu deluje 2,604.756 (10) oseb. — Mezdnih delavcev raznih vrst je 624.059 (2'4), aktivnega vojaštva 263.398, uradnikov, učiteljev in duhovnikov 864.113 (3'3), rentierjev in penzijonistev 831.692 (3 2), drugih poslov pa 873.440 (3'3). Iz teh številk je v prvi vrsti razvidno, da pripada več kot polovica vsega avstro-ogr-skega prebivalstva kmetskemu stanu (namreč 53'4%)- — Na Ogrskem je 19,254.559 prebivalcev. Od teh jih deluje v industriji 2,604.082 (13 5),J v kmetijstvu itd. 13,175.083 (68'4) itd. Ogrska je torej še bolj kmetijskega značaja nego Avstrija. — V Bozni-Hercegovini je; 1,802.040 prebivalcev. 88°/0 jih deluje v kmetijskem prometu. K3 ^L>5tro-ogr$ko L>oja$tL)o. V času mira šteje naša država 32.508 oi i cirj e v, 360.670j vojakov in 71.493 konj. lnianterije je 106 regimentov, kavalerije 42 re- j gimentov, c. k. avstrijske deželne brambe 37 dež. br. infant, reg., 2 regimenta dež. bramb. ulancev, 2 diviziji deželnih strelcev na konjih, 16 dež. br. kanonskih baterij itd. Nadalje kralj, ogrska deželna bramba, ki obsega: 28 dež. bramb. inf. regimentov, 10 dež. br. regimentov huzarjev itd. Nadalje imamo 42 poljskih kanonskih regimentov, 14 poljskih havbic-reg., 6 gorskih artiljerijskih regimentov, 8 artilerijskih divizij na konjih in 9 težkih havbic-divizij, 6 artilj. reg. za trdnjave, 5 batajlonev lovcev i. s. 4 regimente tirolskih cesarskih lovcev, 27 batajlonev poljskih lovcev. Nadalje 15 batajlonev pionirjev, 3 regimenta trena, 27 oddelkov sanitetnih vojakov, železniški in brzojavni regiment in še razne manjše oddelke vojaštva (cesarjeva telesna straža, itd). — C. in kr. vojna mornarica (marine) pa obsega 12 bojnih ladij, 11 križark, 19 torpedovk, 71 torpednih čolnev, 12 bark za reke, 25 posebnih bark in 17 šolskih ladij, V času vojske pa šteje naša armada 50.000 oficirjev, 1,650.000 vojakov; nadalje še „landšturm“: prvi okroglo 4,700.000, drugi 1,300.000. je bolera ? Preteklo leto se je zopet mnogo o koleri govorilo, kajti ta grozovita kuga se je zopet zlasti na Ruskem in v Italiji razširila, potem pa tudi deloma na Ogrskem in v posameznih slučajih celo na Avstrijskem pojavila. Treba je torej, da o tej stvari par podučnih besed izpregovorimo. Kaj je kolera? Kolera je črevesna bolezen; v začetku prinaša hudo drisko in bluvanje. Kolere imamo dve vrsti in sicer domačo (Cholera nostras) in azijatsko (Cholera asiatica). Medtem ko domača kolera ni nalezljiva, je azijatska izredno nevarna in se razširja kakor kuga. Simptomi (pojavi) obeh bolezni so si jako podobni; poleg že omenjenih pojavev se pokaže še močna utrujenost, hripavost glasu, pot, suhi jezik in krč v nogah. Domača kolera prihaja po navadi v spremstvu azijatske. Le redkokdaj našlo se jo je samo, tedaj pa vedno po vživanju surovega, nezrelega sadja, slabe pive ali vsled prehlajenja, vedno pa v vročih mesecih. Zdravniki pravijo, da je vzrok domače kolere v tem iskati, da se vsebina črevesja raztvori (zersetzt); pri temu igrajo seveda tudi mikroorganizmi veliko vlogo; na drugi strani je tudi mogoče, da snovi v črevesju, ki vrejo in gnijejo, povzročajo strup, vsled katerega se pojavi vnetje na črevah. Po navadi se pojavi bolezen že par dni popreje potom bolečine v trebuhu, pomanjkanja apetita, slabosti in lahki driski. Semtertja se pa bolezen nakrat ponoči s hudo drisko pojavi. Hajprve odvaja driska navadno blato, potem pa slinasto, rumenkasto tekočino. c/3 CS > O Q> i- O bn o Cl. C3 C ~ TJ C/5 3 ra OJ bil b£ CJ o rO- a. C o. H . O E O O a>- i— O O/ bii, na c 3 'o, N O. JZ V '5. ra K JZ n o. a> c N i— n 2 JZ o L/ i/> S N SZ n >N o Q_ Bolnik ima vedno hudo žejo in grenki okus v ustih, bluje vedno zopet, ako pije, najprve neprebavljena jedila, potem pa slinaste tekočine. Domača kolera (Brechruhr) pripelje le redkokdaj do smrti in je po navadi že v 24 urah končana. Pri zdravljenju je v prvi vrsti paziti, da se z laksirnimi sredstvi (ricinovo olje ali kalomel) pokvarjena jedila iz želodca in črevesja spravi in škodljivo vretje omeji. Potem se mora dati opium ali kuhano vino ali šampanjca na mali žlici. Počitek v postelji in post je na vsak način potreben. Potom gorkega čaja iz kamilc se lahko bluvanje pospeši. Mali kosci leda v usta in vroče odeje okoli trupla ali pa gorke zavoje (kuhana moka iz lanenega semena) so priporočati. Nasprotno domači je azijatska kolera neizprosna in zahteva svoje smrtne žrtve. 60— 70°/0 na azijatski koleri obolelih oseb umre gotovo. Cholera asiatica se ne pojavi v Evropi samostojno. Razširi se le, ker se prenaša (nalezi) t. z. kolera-strup, to je mala nevidna glivica, ki jo je profesor Koch odkril (Kommabazillus). To glivico je najti v črevesni vsebini na koleri zbolelih. V truplo, pride ta glivica s pitno vodo ali mokrimi jedili, na katera so jo muhe zanesle ali pa ki so prišla v dotiko z bolnikovimi rokami. Skozi zrak se ta glivica ne more razširiti, ker pogine v suhem stanju; le na mokrem zamore živeti. Ta glivica povzroči torej grozovito to bolezen. Nobena oseba nobenega spola in v nobeni starosti ni varna pred to boleznijo. Od hipa, ko se je kdo tega kolera-strupa nalezil in do izbruha bolezni preide 72 ur. V splošnem ima tudi azijatska kolera iste pojave, kakor domača. Najhujša oblika te bolezni je asphyktična kolera, pri kateri izgubi bolnik takoj vse moči in spremeni svoje izgledanje na grozoviti način. V okuženih krajih je za vsacega posameznika nujno potrebno, da se varuje proti slabi jedi in pijači, proti prehlajenju in pretežkemu delu. Jedila in pitno vodo naj se vživa le dobro kuhane. Takoj pri prvemu pojavu bolezni se mora seveda zdravnika poklicati. Truplo je treba vedno gorko držati. Bolniku se daje rum ali arak, zmešan z vodo, mrzli šampanjec ali močna vina. Tudi močna, vroča kava, menjajoča se z ledom in ledeno vodo, stori dobro službo. („Freie Stimmen.“) pričel. Spisal Peter Rosegger. »Bog daj, Bartl,« rekel je sosed, enooki Miha, »veseli me, da te zopet enkrat vidim. Veš, jaz potrebujem zdaj svoj denar.« — »Prav imaš,« odgovoril je Bartl, »proti temu ne bode nikdo kaj rekel.« — »Ali imeti moram denar šele in zato te prosim, da mi ga vrneš.« — »Jaz?« je vprašal Bartl. — »Tistih petdeset goldinarjev, ki sem ti jih lansko poletje posodil.« — Bartl se je delal najprvo grozno začudenega. »Tu se pa vse neha!« je potem razgrajal. »Ti si mi petdeset goldinarjev posodil? To mi je pa čisto novo!« — »Ali boš tajil?« rekel je Miha. »V Peter-Pavlovi noči. Saj se spominjaš. Na gozdni brvi sva si stala nasproti. Rekel si: Danes se niti domov ne upam. Pri krčmarju sem ves denar zaigral in jutri naj teleta kupim, moja žena pa hoče na Francovo poroko iti. Vraga! Ko bi mi danes sto goldinarjev posodil. Pozdravil sem te in hotel oditi. Ali prijel si me za roko in prosil, da naj ti dam vsaj petdeset goldinarjev, češ da mi jih bodeš čez štiri tedne vrnil. In storil sem ti dobroto. Pa nisi držal besede. Ali zato nobenega sovraštva Zdaj pa ne morem več čakati!« »Kaj bi čakal?« je vprašal Bartl. »Zmotil si se v osebi. Ponoči je bilo, praviš? Si že komu drugemu denar posodil!« — »Torej ti tajiš?« je rekel Miha z mirnim glasom. »Luna je sijala, ljubi moj. Ali misliš, da jaz človeka ne pogledam, ako mu denar posodim? Čeprav imam le eno oko, svoje dolžnike pa le poznam.« Bartl je pomigal z ramo, kar je najboljše sredstvo, ako človek ne more ničesar reči. Ali sosed Miha ni bil s tem zadovoljen, temveč je rekel: »Hvala Bogu, da imam pričo. Tega si pa nisem mislil, da bodem pri tebi pričo potreboval. Imel sem te za poštenjaka. Pa sem se zmotil!« — »Kaj?« je pričel Bartl razgrajati, »to besedo vzameš nazaj! Takoj, drugače te grem tožiti. In tvojo pričo mi takoj povej!« — »Saj prideva pri sodniji skupaj,« je odgovoril Miha, »tam bode že moja priča prišla.« — »Kakor hočeš«, je dejal Bartl in to je zelo dobri odgovor, kčr izgleda človek potem tako, kakor da bi bil svoje stvari gotov. Vsak lopov odgovori: »kakor hočeš«, ako se mu grozi s sodnijo. Od Bartlna pa še nič ne vemo, kaj da je. Postava pravi: poštenjak, dokler se ni nasprotno dokazalo. Ali saj je imel Miha pričo. Prišla sta torej res k sodniji. Bartl je Miho zaradi žaljenja tožil! To je bilo najlepše! Zdaj naj Miha dokaže, da je Bartl nepošten človek. »Seveda«, je rekel Miha, »on mi hoče utajiti, da sem mu lansko leto v Peter-Pavlovi noči na gozdni brvi petdeset goldinarjev posodil. Jaz lahko prisežem, da je tako!« — »Pojdi, pojdi, goflač, kaj treba prisege. Saj praviš, da imaš pričo!« — »Jo tudi imam.« — »Sem z njo!« — »Še prehitro ti bode dokazala!« dejal je Miha. — »Sem radoveden. Dotično noč sploh nisem šel čez gozdno brv, bil sem takrat na romanju in nisem navajen ponoči v gozdu okoli letati kakor kak tat!« »Ti misliš, ker je v gozdu temno«, je rekel Miha, »in ker takrat ravno nikdo po stezi šel ni, kakor midva sama, da ne morem ničesar doprinesti? Moja priča je bila pa le v gozdu in nama je v obraz gledala, ko sem ti dal denar, in ta priča ima dobre oči. Saj jo poznaš prav dobro; večkrat pride pri tvojem oknu notri in pozna mnogo tvojih lumparij.« Baril je postal malo redkobeseden. Pa to ja ni gozdni smolar! si je mislil, no, pa čeprav, temu dam nekaj žitja in bode tih. Ako je pa že kaj pravil, bo pa trdil, da je pijan. Naglas pa je Bartl zavpil: »Torej le sem s pričo, sosed!« »Ako počakamo par uric nanjo, prišla bode priča gotovo«, rekel je Miha, »se pustiš lakho od nje domov peljati, kakor si to že večkrat storil. Priča je že polna, morda postaneš to tudi ti. Ta priča hodi itak samo ponoči okrog; po dnevu je ne vidi noben človek. Ali ti ni ta priča svetija, ko si v sosedovem vrtu jaboljka klatil?« »Čez smolarja ne'pustim nič slabega reči«, se je Bartl razburil. — „Kdo pa govori od smolarja?« — Zdaj je rekel sodnik jezno: »Kaj bo to blebetanje! Ako imate pričo, potem jo povejte!« »To tudi hočem«, zaklical je Miha, »tako gotovo kakor je Bog v nebesih, — 1 u n a je videla, ko sem mu na brvi denar dal!« Ko je sodnik nato molčal, zašepetal je Bartl: »No, kaj pravite sodnik k temu? In na to me hoče ta človek tožiti? On je pač obrekovalec in hoče mene nedolžnega človeka v nesrečo spraviti!« Miha je bil obsojen na dva tedna zapora. Sedel je v celici in premišljaval, kaj se mu je že vse na svetu zgodilo. Konj mu je eno oko izbil, hiša mu je pogorela, troje ljubih otrok mu je pomrlo. Ali vse to ni bilo nič proti tej nesreči! Nesrečo trpeti ni nič novega na svetu. Ali nedolžen obsojen biti! Krivico tam najti, kjer vsakdo pravico išče! — Seveda ni imel nobene priče, kakor luno. »Luna«, je zaklical, ko je ta skozi zamreženo okence zasijala in na tleh belo rutico naslikala za oči obrisati, »luna, zakaj si me izdala? Ali nisi mogla izjemoma enkrat par ur preje na nebu priti in skozi sodnijsko okno zavpiti: Ja, jaz sem vidila, Bartl je lump! — Meniš da bi bilo to proti naravi! To pa ni proti naturi, ako se nedolžnega kaznuje, lopov pa hodi prost okoli! He! Čuješ, jaz se pritožim na sodni dan. Ti si videla, ko sem mu na brvi denar dal, ti moraš to spričati! Kajti jaz nočem v nebesa priti, ako moja nedolžnost ne pride na dan!« _ 1 Medtem ko je Miha ves obupan tako fantaziral, sedel je Bartl v gostilni in si privoščil zaradi svoje zmage čašo dobrega vinca; kričal je na vse pretege, kako je tega lopova Miho premagal. Ko je šel proti domu, se mu je opotekalo; ali luna je sijala in parkrat bi Bartl kmalu čez lastno svojo senco padel. »Ti — tebe bodejo še zaprli,« je jecljal proti luni, »morala bi pri sodniji pričati, pa nisi prišla!« Ko je prišel Bartl v gozdu do brvi, ki je poleg skalovja čez globoki prepad vodila, opazil je, da ima danes brv dve ograji. Dobro ! j Saj je bilo itak nevarno čezenj hoditi. Sredi na brvi je ostal Bartl — -j tukaj je bilo, ravno tukaj! Zasmejal se je luni in se hotel na eno črno ograjo nasloniti, ali — padel je poleg skalovja v prepad . . . Ograja, na katero se je hotel nasloniti, bila je le senca prave, ograje, lunina senca na skali . . . Z zlomljenimi udi vpil je Bartl v prepadu, dokler ga niso drugo jutro pol mitvega našli. Prvo, kar je zahteval umirajoči, sta bila sosed Miha in sodnik. »Oj moj ljubi sosed! je tožil Bartl, »oj gospod sodnik! Priča je prišla. Luna je pričala! Luna je vse videla. Na brvi sva stala, ko mi je dal Miha petdeset goldinarjev. Še danes sem mu jih dolžan.« Miha je vzel denar z veseljem. Ali še bolj ga jje veselilo, da ima tudi luna na nebu zmisel za pravico in resnico ! Nesrečni kralj Karl 1. angleški se je sprl s svojim parlamentom. Obe stranki prijeli sta za orodje in sta peljali v najhujšem sovraštvu boj za svoje pravo. Armada pravega kralja pa je bila v raznih bojih premagana. Z orožjem v roki vjeti kraljevi pristaši so bili postavljeni pred posebna sodišča, katera je brezsrčni diktator Cromwell v raznih mestih države uresničil. Tam se jih je na smrt obsodilo in potem obglavilo. V mestu Newcastle bil je neki Sir Patrik sodnik. Nekega večera povabil je Sir Patrik nekatere svojih najboljših prijateljev k sebi in je vzel veselo z njimi in svojo družino večerjo. Nakrat je nekdo na vrata potrkal. Nekateri njegovih vohunov pripeljali so enega vjetega vojaka. Bil je to neki oficir kralja, ki je po bitki v mestu Naseby k morju pobegnil, da bi tam na kakšni barki v Francijo odšel. Ali nekdo je oficirja izdal in izročil Cromwellovim pristašem. ^lerrjer^to srce. Spisal A. Stohr. Sir Patrik bil je dobre volje; všled tega je zapovedal, da naj se oficirju verige odvzame; potem ga je pustil k neki prazni mizi ob peči sesti in je rekel prijazno: „Danes praznujem svoj rojstni dan in zato hočem, da vlada v moji hiši edino veselje. Zapovem torej, da se sovražnemu oficirju in njegovim stražnikom prinese vina in jedi. Do konca pojedine se lahko dobro zabavaš in se smatraš lahko za gosta,“ — rekel je k ujetniku, — »pozneje nastopim kot tvoj sodnik in dajal mi bodeš odgovor!“ Vojaki so se zahvalili in se vsedli s svojim ujetnikom k mizi, na kateri je bilo kmalu polno jedil in izvrstnih vin. Ujetnik je bil popolnoma miren in je jedel z velikim veseljem. Sir Patrik se je medtem zopet k svoji mizi v krog prijateljev podal in kmalu so se zopet naprej pogovarjali. Nakrat se je Patrik dvignil in je pričel govoriti: Gostilna „deutscher Peter" na cesti čez Ljubelj (Loibl) na Koroškem. (Iz zaloge ,»Kärntner Reisezeitung,“ Celovec, ,,Gutenberghaus.“) „Poročal vam bodem zdaj neko povest iz mojega življenja, ki je ravno današnjemu dnevu primerna. V petnajstem letu bil sem zelo slaboten; ¿ato so’-mi moji sošolci vedno nagajali. Pod temu sem seveda mnogo trpel in čut slabosti me je naredil bojazljivega in strahopetnega. Grozoviti strah sem imel pred učiteljevo palico. Dvakrat že sem se bil seznanil z njo in tresel sem se na celem truplu, ako sem nanjo mislil. Bil sem takrat v latinski šoli v Westminstru. Dva oddelka šole sta bila ločena s preprogo, katero dotakniti je bilo strogo prepovedano. Bil je vroči poletni dan in zrak je bil soparen v sobi. Mene je prijel med uči-taijevim predavanjem zaspanec. Ko se je moj sosed obrnil, §em se tako hitro prebudil, da bi kmalu iz klopi padel. V zmešnjavi prijel sem za preprogo. Ali ta se je strgala in skozi odprtnino se je vidilo v drugi oddelek. Učitelj je to takoj opazil in mi zapovedal, naj pridem k njemu, da sprejmem kazen. Za kazen je bilo določeno dvanajst udarcev po roki. Vstal sem. Bil sem tako prestrašen, da sem se komaj na nogah držal. Kakor pijan sem se opotekal in poskusil za milost prositi. Ali nisem imel glasu, kolena so se mi tresla in mrzli pot mi je kapal raz čela. V takem položaju sem prišel k učitelju in padel pred njim na kolena. Palica je bila že vzdignjena, ko začujem poleg sebe neki glas: „Ne te- pite ga! Jaz sem krivec!“ Presenečen sem pogledal na govornika. Bil je šolar iz druge strani preproge, ki je tako govoril. Takoj je dobil dvanajst udarcev. V prvem hipu sem hotel to neopravičeno kazen ustaviti. Ali nisem imel moči. Ko je bil konec kazni, šel je dotični šolar mimo mene. Videl sem, da so bile njegove roke krvave. Pogledal me je z milim nasmehom, na katerega celo življenje ne pozabim, in rekel: „Ne drži se prihodnjič več za preprogo, mali, kajti palica boli!“ Pričel sem na ves glas jokati in morali so me iz šolske sobe poslati. Ali ta dan me je odločil, da sem vrgel svojo strahopetnost od sebe. To se mi je tudi z božjo pomočjo in vsled primere mojega junaškega sošolca polagoma posrečilo. „Ali tvojega velikodušnega tovariša pozneje nisi več poznal?« vprašal je nekdo. „Ali nisi več z njim skupaj prišel?“ „Ne, nikdar! Kmalu nato je zapustil Westminster-šolo. Ali Bog je moja priča“, pristavil je Sir Patrik in si je obenem solzo iz očesa obrisal, „da sem mnogokrat Boga prosil, naj pusti srečo mojemu mlademu dobrotniku. Res, mnogo let svojega življenja bi dal, ako bi ga zopet našel in bi mu enkrat v tej hiši mojo čašo ponudil.“ Trenutek pozneje je nekdo s svojo čašo ob Patrikovo potrkal. Presenečen je pogledal sodnik in videl ujetnika pred seboj stati. Smehljaje je pil ujetnik. „V spomin na raztrgano preprogo v Westminstru“,: rekel je tiho, „ali vi se ne spominjate natanko, sir Patrik. Ne dvanajst, marveč 25 udarcev sem takrat dobil!“ „Res je,“ zaklical je sodnik, „tvoj spomin je boljši.“ „In še nekaj. Vaš učitelj vam je takrat zapovedal, da držite latinski govor o nagnenju človeka k slabemu.“ „Istina,“ je rekel sodnik. „Ali je mogoče, da si ti dotičnik? Pridi sem, da ti pogledam v oči . . . Ja, to je njegov pogled, ti si moj nekdanji sošolec. Ali v kakšnem žalostnem položaju in v kakšni obleki!“ „Tudi ta obleka mi dela čast,“ odgovoril je ujetnik; „kajti nosim Jo ponosno v zavesti, da sem se boril za mojega kralja. Moj oče je dal svoje življenje za zvestobo do kralja na bojišču in tudi jaz storim to rad. Moja zadnja in edina želja je: Bog ohrani mojega kralja!“ Za terni besedami vsedel se je ujetnik zopet k mizi in nadaljeval svoj obed. Žalostno je gledal Sir Patrik pred-se. Po končani gostiji zapustil je še isto noč svoj grad, brez da bi rekel, kam da gre in je ostal tri dni proč. Ko se je vrnil, pustil je takoj ujetnika k sebi pripeljati. „Ali me bodete zdaj vendar že sodili?“ vprašal je jetnik žalostno. Čas bi bil, že zaradi človečanstva. Sprejeli ste me v tej hiši, tako da mi je res žal, da moram zemljo zapustiti, kateri sem si že odpovedal.“ Ali sodnik je stopil k njemu, prijel njegovi roki in jih prisrčno stisnil ter dejal: „Grof Mac Ivor, šestindvajset let je, odkar si mi pokazal tvoje krvave roke in si rekel: Ne drži se več za preprogo, kajti palica boli! Danes pa ti kličem: Tukaj je pomiloščenje, podpisano od Hranilnica (Sparkasse) vlad. državnega mesta PTUJ Ustanovljena leta 1862 Čekovnemu računu štev. 808.051 pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu Mestni denarni zavod Giro-kortto pri podružnici avstro ogrske banke v Gradcu I Uradne ure Občevanje z avstro- za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8.—12. ure ogrsko banko e priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avstro ogrsko banko. Strankam se med uradnimi urami rado voljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. Mestna kopelj v Ptuju (Obere Draugasse.) (Blagajna je od 12. ure do 2. ure popoldne zaprta.) 011 nedeljah in praznikih samo od II. do 12. ure. Cena kopelji z vročim zrakom, paro ali „brause“ z rjuho in pristojbino za postrežbo 70 vinarjev. I Mestna parna pralnica g v Ptuju, (Obere Draugasse) sprejema vse vrste perila; specialiteta preprog, perilo za „puc“, g srajce za gospode, ovratnike in manšete. g Vrne se tekom 8 dnij. — g Nujno perilo- v vsakem času. Ceniki na zahtevo. $$ Meščanska parna žaga v Ptuju (Leiidplatz) m zraven klalnice in plinarne, stoji vsakemu v porabo. ^ Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga, ^ Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati itd. ^ Cromvvella samega. Ti si prost, ali ne vzdigni več orožja proti parlamentu, kajti Cromvvella se težko omehča.“ Z veselim klicom je objel ujetnik rešitelja. Tukaj sta se srečala •dva plemenita srca. m P)& kaj rr)ora gledati ki*oetOL>alee, ki boce kupiti korjja ? Ako hoče kupiti kmetovalec konja, se ne sme strašiti truda, ampak ogledati in preiskati mora konja skrbno in natančno, kajti neverjetno je skoraj, kako lahko opeharijo brezvestni in prekanjeni konjski trgovci kupca. Ko prideš k prodajalcu, podaj se najpoprej v hlev. Kadar usto-piš, hitro poglej, ali se konj zgane in ozre, kajti zdrav konj pošpiči ušesa, ko čuje najmanjši ropot, se ozre itd., nasprotno pa se bolehav, zmučen, neobčutljiv konj s povešeno glavo, zaprtimi očmi za vse nič ne zmeni in stoji leno pri jaslih. Konja nato glasno pokliči, stopi k njemu, potrkaj ga po hrbtu in vratu z roko ter poglej, če ima gladko in svetlo dlako, za tem zdrkni z roko, ne da bi konj opazil, k ušesam. Konj, ki ima tiščavko, se namreč niti ne zgane, če mu celo prst v uho vtakneš, nasprotno pa zdrav konj niti ne pusti, da bi se njegovih ušesnih dlak dotaknil. Za tem pritisni konju z dlanjo na sapnik tako močno, da bo konj kašljal; če je kašelj suh, šibek in traja le malo časa, je to slabo znamenje, kajti bati se je, da je konj nadušljiv. Zdrav konj kašlja zaporedoma močno in njegov kašelj je moker. Nato potipaj bezgavke krog sapnika. Ako ima konj na eni strani trdo zateklo bezgavko in ga ne zaboli, če mu jo tudi dobro stisneš, se je bati, da ima konj smoliko. V takem slučaju konja ne le pusti in ne kupuj ga, ampak ga niti ne preiskuj dalje, kajti nevarnost je, da zaneseš to bolezen drugam z obleko. Ako niso bezgavke zatekle, poglej v žleb, da se prepričaš, ali je pustil konj kaj krme v žlebu ali ne; zdrav konj poje namreč krmo čisto. Nadalje privzdigni konju zaporedoma vse štiri noge. Da mu nogo lahko vzdigneš, tišči ga z eno roko od sebe, z drugo pa potegni ■od zgoraj po nogi navzdol do binclja in mu nato nogo privzdigni. Najpoprej preglej natančno, ali je rog suh, snažen in neoškrbljen. Če je kopito slabo, pokvarjeno, ne kupuj konja, kajti če ima konj le eno slabo kopito, ni navadno za nobeno rabo. Poglej natančno, ali ni morda kopito razpokano ali celo razklano in ali niso na njem kakšne smolo ali z voskom zadelane razpokline; če je kopito obročkasto, je znamenje, da je imel konj že večkrat vnetje kopita. Obenem potolci s pestjo po stopalu, da se prepričaš, če se pusti konj rad podkovati ali ne, kajti s konjem, ki se ne pusti rad podkovati, je velik križ. Ko si konja tako preiskal, daj si ga peljati iz hleva. Na prag prišedšemu konju preišči oči natančno. Zdrave oči so bistre, čiste in brez vsakega madeža. Rdeče obrobljene oči ali pa z rumenim krmižljem zamazane so znak ošibkelosti in katarjev, plešaste lise pod očmi pa so znak nekdanjega očesnega vnetja in ni izključeno, da ima konj celo že mesečno slepoto. Lise na očesih, takozvani rog na očesu, so pogostoma Na prostem zaukaži postaviti konja na piano in poglej najpo-prej, ali so njegove nosnice čiste in ali konj pravilno diha. Nato^odpri konju gobec. Ako ima konj prek nosa plešasto liso, je mogoče, da je konj razbrzdan in ga je treba držati močno na uzdi. Na zobeh spoznaš konjsko starost. Konj, ki se ne pusti prijeti zlepa za glavo in 'se mu zamore le z veliko silo preiskati zobovje, je krive, da je konj plašljiv, ker ne vidi dobro in se vsled tega rad hudo straši. Kadar peljejo konja iz hleva, poglej dobro, ali morda konj nog previsoko ne vzdiguje ali se celo na pragu ali ob drugih predmetih ne spodtakne, kajti marsikak konj, ki ima navidezno bistre in čiste oči, je lahko popolnoma slep, ako mu vidni živec otrpne (siva slepota). sumljiv, kajti lahko je mogoče, da mu je kdo užgal novo zobovo jedrce ali kaj drugega enakega. Oglej si konja od vseh strani natančno, da se prepričaš o rojstnih telesnih napakah; posebno pa pazi, da nima konj pogreškov v okdstju, da nima n. pr. krak, divje ali morske kosti itd. Nato ukaži tekati s konjem v dir in opazuj, ali ne pregiblje nogo v plečah scela, ali morda ne vleče nogo za seboj. Ako konj šepa, prepričaj se natančno, zakaj šepa, kajti pogostoma se konj nalašč zakuje, da se dolgotrajno šepanje, kakor n. pr. šepanje v plečih prikrije. Sploh naj nikdo šepastega konja ne kupuje, pa bodi še tako po ceni. Če nisi našel pri natančni preiskavi na prostem na njem pogreškov, zaukaži ga preskusiti pri delu; če je konj za ježo, pusti ga osedlati, če je za vprego, daj ga napreči, če je plemenski žrebec, daj ga preskusiti pri kobili. Ko se konj oblači, pazi, če se konj temu ne upira in se pusti rad upreči, ali mirno potegne in enakomerno vleče ali pa stopa, ko breme nosi. Konj, ki ne potegne takoj ali pa na mestu brca in krog sebe bije ali se celo najmanjše stvarce boji, ni veliko vreden. Ko konj vleče, opazuj, ali se morda prehitro ne spoti, kajti iz tega se da pogostoma sklepati, ali je konj nadušljev ali ne. Konj, ki hrope, se takoj ovadi s hreščanjem. Uprežen zdrav konj se po končani vožnji takoj pomiri in oddahne. Spoten konj se kmalu posuši in se kmalu na to ozira krog sebe. Bolehen, ošibel konj potrebuje več časa, da se odpočije in okrepi. Kdor se bo ravnal pri kupovanju konj tu danih navodil, kupi gotovo dobrega konja. „Prakt. kmet.“ m %\r\c. Spisal Peter Rosegger. No, poročati vam hočem zopet neko novo povest; mali naj grejo spat, večji pa smejo poslušati. Pa ne smejati in ne preklinjati, to je namreč povest od biriča. Torej pozor: Daleč tam v štajerskem gorovju bil je neki birič. .In ta birič je imel sakrabolsko hudo žensko. Peklenšček mi je itak pozneje gotov, je baje birič rekel, na svetu pa hočem mir imeti. Moja ljubica me vedno praska in zbija z metljo po meni; zato angeljčku ne bodem več žolca delal doma, grem mu spoti. — In sedel je vedno v gostilni. Vinska čaša, kvarte in natakarica, to SO bile biričove čednosti. Ali te čednosti stanejo denarja, in denar stane dobre besede; za dobre besede se gospodu-biriču že lahko denarja posodi. Posoditi ni težko — kdor kaj ima, ali vrniti je težko — kdor nič nima. Pri svojemu biriču ne morejo svojega biriča zatožiti, ako ne plača svojih dolgov. Ali sodnik! Doma peklenšček, zunaj sodnik — težko je, človek biti! Skoraj obupan šel je birič v Reichensteinsko skalovje. Tam v neki temni dolini, kjer je postala voda led in so vrane okamenele na skali, tam je hudičeva kanclija. Birič je prijazno potrkal in vprašalGospod kolega, ali si doma?« Zaropotalo je in iz doline se je dvignila rumena megla. Potem je bil vrag že tu v obliki zelenega možica, in je vprašal, kaj da birič hoče. »Neumno vprašanje«, je ta odgovoril, »kaj pa naj bi hotel pri hudiču? Denar!« »Kdo bo pa tako neotesan, ako hoče denarja?« je rekel vrag, »tu se mora na trebuhu ležati in sline lizati. Mislite, da bodete z vragom tako postopali, kakor z občinskimi reveži? Oho! Nas eden je bil tudi vzgojen. Požvižgam se na vas! Opraviti imam z gospodi in knezi, s prelati in graščinskimi gospicami, navajen sem —« »Prosim za odpuščanje«, prekinil je birič razžaljenega vraga, »jaz hitro govorim. In denar nočem zastonj. Deset procentov dam ali še več, ako hočeš.« — »Ali misliš, da sem jud?« vprašal je vrag razburjeno. »Jaz nisem oderuh, jaz hočem tvojo dušo.« -......... »To se razume,« dejal je birič, »duša je tvoja, ali v truplu jo mi moraš pustiti. Moje truplo je tako na dušo navajeno, da brez nje niti živeti ne more.« — »Eno leto!« dejal je vrag. — »Malo je,« odgovoril je birič, »pa če mi celo leto dobro strežeš « »Zapovej, kar hočeš. Ostanem kot lovski hlapec pri tebi in izpolnim ti vse želje.« — > Dobro, velja! Roka gor!« — »A nič roka! Jaz hočem to pismeno.« Vrag je vzel nekaj, kar je bilo pergamentu podobno; bila je pa koža neke stare tercijalke; potegnil si je potem pero iz trupla, všipnil biriča, da je tekla kri, in napisal kontrakt. Potem je dal vrag biriču vrečo polno .tolarjev. »Kako bodem pa to nosil?« vprašal je birič, ki ni mogel vreče na hrbet spraviti. »Ali nimaš papirnatega denarja?« — »Ne, to je še vragu preslabo.« Birič je igral potem grofa in vrag je hodil za njim kot sluga in nosil vrečo. Ko sta nekaj časa tako prijetno živela v gostilnah in klošterskih kletih, spomnil se je birič, da že dolgo ni bil doma pri svoji ženi in da bi ta lahko enkrat prišla in zaropotala. »Sluga«, je dejal vragu, »bodi tako prijazen in obišči mojo ljubo ženko; vbogo srce se bode zaradi mene žalostilo. Narediš lahko, kakor da bi bil jaz sam in se lahko z njo zabavaš. V krčmi pri jelenu te počakam.« Vrag ni mislil nič slabega in je šel. Ko se je čez nekaj časa vrnil, bil je po vsem obrazu razpraskan in eno oko mu je bilo zateklo. »Oho«, je zaklical birič glasno, — sam pri sebi se je pa smejal — »kaj se ti je pa zgodilo?« — »Hvala za vprašanje,« odgovoril je vrag, »kadar bodeš imel zopet kaj opraviti pri tvoji ljubi ženki, pojdi sam. Domačih sitnosti sem od svoje stare matere navajen; ali tvoja žena je hujša!« »Ne bodem te več s tem nadlegoval«, rekel je birič, »ali bodi tako prijazen in pojdi tja v pokrajino Hall. Tam se prepirajo kmetje zaradi neke meje. Vzemi mojo postavo in prepričan sem, da bodeš s tvojo prebrisanostjo vse najbolje uredil.« Vrag je bil ves ponosen in šel je kot birič v Hall. Ko so ga kmetje opazili, pričeli so vpiti: »Tuje lopov, ki je vsega kriv. Kdo je na svojem papirju mejo napačno vpisal? Kdo je za travnik vsakemu od nas davke predpisal? Kdo nam je molzel denar? Gospod birič! On hoče dobro plačilo; mi mu bodemo dobro plačali!« In pretepli so hudiča strašansko. Ves pobit prišel je nazaj in je rekel biriču: »Tvoji kmetje te pa zelo spoštujejo. Dali so mi nekaj za tebe. Tukaj -—« in že je vzdignil roko. — »Prosim,« dejal je birič, »od svojih podložnikov ne vzamem ničesar. Kar si dobil, naj bode tvoja plača za pot!« »•Ali dobijo vsi biriči tako plačo od kmetov?« vprašal je vrag in pokazal bule na glavi. — »Ne, dobivamo tudi maslo in gosi. Danes so bili kmetje ravno posebno dobre volje. Sicer bi jaz vse to ne vtaknil v žep.« — »Kaj hočeš?« odgovoril je vrag. -- »Pojdi jutri v Admont v klošter. Tam lahko kmete, ki so te tepli, pred kloštersko sodnijo zatožiš in morali se bodejo tri dni na teden postiti.« In res, vrag je šel v Admont v klošter. Ko je prišel nazaj, bil je bled kot mrlič in suh, da se je komaj na nogah držal. Skoraj je -omedlel in padel na kup drv; ali hitro je skočil pokonci, kajti na drvah je nekdo s sekiro križ vsekal. »Zdaj vidim, brezvestnež,« je rekel vrag, »ti me hočeš uničiti, da bi ne bi trebalo kontrakta držati. Najprve me pošlješ k babi, potem h kmetom in zdaj k iarjem. To ne vzdrži noben vrag!« — »Ja kaj se ti je pa zgodilo?« vprašal je birič. — »Šel sem,« odgovoril je vrag, »kakor si mi rekel, v klošter in se pritožil čez kmete. Menihi so pogledali moje rane od vseh strani. Kar nakrat pogleda eden teh kutarjev moje noge in zavpije: Fratri, to ni biričeva noga, to je konjska noga! — In zdaj je šlo čez-me. Prinesli so molitvenike in kadilo in žegnano vodo in tako z mano delali, kakor vidiš. Na gnojnem kupu med črepinami sem prišel zopet k zavesti. Neki mesarski voz je prišel mimo in prosil sem, ako se smem peljati. Le vsedi se, dejal je mesar, moje šunke itak nimajo postavne vage. In tako sem tukaj. Kako bodem iz moje črne kože bele pike in luknjice od žegnane vode vun dobil, tega ne vem. Oj ti trikrat sveti klošter ti nebeški !« »Ne proklinjaj,« rekel je birič. »Ali zdaj,« zaklical je vrag in vstal pokonci, »zdaj bodemo pa drugo zagodili. V kratkem je tvoj čas vun. Kaj-ne, kako hitro mine čas pri lumparijah?« — »Ti nimaš prav. ako delaš mene krivega na tvoji nesreči,« rekel je birič. »Zdaj vsaj vidiš, da nimaš edino ti pekla, temveč da ga imamo tudi že na svetu. Samo nekaj te prosim. Jaz sem tako občutljiv in nočem, da bi mi kdo drugi duše iz telesa iztrgal. Glej, smrt si hočem sam izbrati, okrog prinesel bi se rad po svojem okusu.« — »Kakor hočeš,« rekel je vrag. Prišla sta v Johnsbaško dolino. Tam stojita dve skali druga poleg drugi. Pravi birič: »Te skali sta moje vislice.« — »Dobro,« odgovoril je vrag, »ali počez mora biti tudi kos lesa, kajti drugače se ne moreš obesiti.« — »Poiskal si bodem les; ali ti je vse eno, kakšnega vzamem?« — »Vse eno, les je les.« Tako je menil vrag. Birič je iskal po gozdu in vrag ga je priganjal, češ da je že čas. »Moj Bog,« rekel je birič, »večnost bo še dolgo trajala, za-me in za-te. Čudil bi se, ko bi imeli v peklu tako lepe gozdove, kakor ad-montski klošter.« Zastonj. Kadar se poželi vragu po vbogi duši, ne pomaga noben gozd in nobeno govorjenje. Vzel je kontrakt in zahteval svojo pravico. Besedo držati! To je celo vrag navajen. Drugače bi prišel ob kredit. Birič pa je vzel od najbližnjega jablana tanko mlado vejo. S to je šel k skalami in jo počez položil. Potem is je dal vrv okoli vratu, šel gori, privezal vrv na vejo in skočil doli. Ali veja se je pripognila in birič je stal zdrav na tleh. »Kaj pa to pomeni?« vprašal je vrag strogo. — »Ne morem pomagati, da se je veja pripognila.« — »To je mehki les,« zavpil je vrag; »to ne velja!« — »Les je les,« dejal je birič. In zdaj je videl vrag, da je zaigral. Grozno je v tem hipu zaropotalo, kakor da bi se hotela gora podreti. Potem je vrag izginil; le iz neke šprajne se je dvigala rumena, smradljiva megla. In birič? Stal je tam, čvrst in zdrav. Od tega časa pravijo: birič je še hujši nego hudič! m $ojr?ëi pc$cr)- Bodi trden mi vojak! V sreči pač izhaja vsak ! Ali kadar burja brije, kadar duša k nebu vpije, se pokaže trd junak! Kdo ponosno dušo plaši? Niti smrt nas ne prestraši . . .. Lumpi strahopetci so! Bodi trden kot drevo! Srce varuj si gorko !. Bog edini nas premaga, nikdar pa ne sila vraga! Trdi bratje, kvišku glavo ti si večno, nebo plavo, K. L. nas pa vedno čaka zmaga! H ^tira je «jel roed narodnjake... Spisal Tebničmar. Na griču levo od cerkvice in tri korake od gostilne je stala Jurjeva koča. Bil je sam in mlad. Ali med fante ni rad zahajal, ker so se iz njega norčevali. Imel je namreč pekovske noge in na vratu mehurček, ravno tako velik, 'kakor je bil njegov mehur za tobak. Med dekleta Jura tudi ni zahajal, kajti vedel je dobro, da so babe ves greh na svetu vpeljale. Zaljubljen je bil le v svojo fajfico, ki jo je nosil dopoldne v levem, popoldne v desnem kotu ust; dišala fajfa ni tako fino, kakor nageljčki, zato pa veliko močnejše. Komarji niso Jurja nikdar opikali,, zato je že fajfica skrbela. Jura je rad delal, kadar ravno ni lenaril. »Bog; je določil sedmi dan za počitek«, je rekel Jura. In pričel je šteti: »pon-delek prvi, torek drugi, petek peti, nedelja sedmi dan; nedelja je torej, za počitek«. Semtertja pa je pričel tudi tako-le šteti: »torek prvi, sreda drugi, petek četrti, nedelja šesti, pondelek sedmi dan«. In počival je tudi v pondelek. Ako je torej pametno štel, je lahko celi teden počival. Kadar ni imel denarja, takrat je naš Jura na vse pretege vodo iz studenca, hvalil. »Oj ti’ nebeška kapljica«, je dejal in pljunil tja proti gostilni. Tako je bilo tudi neke nedelje popoldne. Jura si je ravno fajfo-zažgal in prestrašeni so pričeli komarji in metulji bežati; celo neka domača podgana si je z repom nos zamašila. Jura je šel okrog hiše in si s ponosom vse ogledal. »Streho bo treba popraviti; mati morajo v loterijo staviti, da zadenemo terno«. Potem je stopil v svoj hlev. Imel je 27 glav živine in sicer eno kozo, devet domačih zajcev, ki so se s. podganami parali, in 17 kokoši, ki so po gnojišču brskale ,in sosedovega petelina klicale. Pri tej živini mu vsaj suša ni škodovala. »No, ali ne greš k birtu?« — Jura se je obrnil in zagledal sosedovega Tončeta. »Kaj pa je tam?« — »No, shod imamo! Doktor Švigašvaga bodo govorili.« — Jura je vtaknil roke v žepe; tam pa ni našel druzega nego pipec. »Veš Tonče, birtovo vino se mi danes ne-dopade posebno.« — »No, le pojdi, bom pa jaz za en liter dal!« — In glejte, glejte, Jura je ponudbo velikodušno sprejel in šel s sosedom v krčmo. — Tam je bilo že precej fantov, hlapcev, nekaj radovednih žensk: in skoraj vsa šolska mladina zbranih. Vsedla sta se v kot k peči in. Železniška (4 karatne zlate verižice budilnica s srebrnim zvoncem (znamka Junghaus) 21 cm visoka, | nikelj ali bakro, 36 urna, budi jako glasno, z daleč zvenečim srebrnim | zvoncem, najboljša in najglasnejša budilnica. Cena za kos .... K 5* — s cifernico, ki sveti ,, 6*— j navadna budilnica ,, 2' — z dvojnim zvoncem ,, 3* — s cifernico, ki sveti ,, 4* — s 4 zvonci............ ,, 6*— Sodbena budilnica ,, 10.— • arling-budilnica (znamka Junghaus), 10 cm visoka, radium-cifernica, ki sveti ,, 15* — ! Roskopf-patent ura ima rubine, emajl-cifernico, gre 32 ur, pravo niklasto ohišje, ki ostane belo, šarnir-pokrov za odpreti, s steklom krito, anker-kolesje s pa-tent-navijanjem, gre garantirano na minuto cena za 1 kos ... K 4*— z dvojnim manteljn. ,, 7* — zistem Roskopf-pat. „ 3*— srebrne Roskopf-ure „ 6* — Original „Omega“ pravi nikelj 15 rub. K 18*— pravo sreb. 15 ,, ,, 25' — 14 karat zlato od ,, 100* — Radium in prstane kupite najboljše na težo, čisto zlato tehtano (brez priveskov) vsaki gram K 2'—. zlate verižice façon od ... K 5* — zlati prstani ,, 2’— zlate verižice 10 gramov . . „ 25*— » » 15 . • „ 35- zlati poročni prstani 2 grama ,, 6*— >» >i n 3 ,i » 8* • in naprej. Moderne zlate verižice in prstani v najbogatejši izberi. Ura na pendelj z godbeno budilnico in šlagverkom v krasnem natur-orehovo-barvanem I ohišju, 75 cm visoka, bije pol in celo uro, budi in igra najlepše godbene komade. Cena enega kosa ... K 14*— brez godbene budilnice ,, 10*— brez stolpov, zvonenja ,, 8*— ista, 100 cm visoka . . „ 14*— ,, 130 ,, ,, . . ,, 22* — Moderne ure na pendelj (Harfen-Gong) v največji izberi. anker-remont. ura, 15 rubiš, rokoko-kovinsko ohišje iz starega srebra 24". kakor slika z raznimi plastičnimi reliefi, izvrstna precizijska ura za železničarje. Cena za 1 kos ... K 14*— ista 20" gladka . . „ 15#— v srebrnem ohišju . „ 20’— z dvojnim manteljn. „ 24*~ Cene srebrne remontoar-ure za gospode, dame in dečke z enim manteljnom K 6* — z dvojnim ,, ,, 8*— s 3 močnimi mant. ,, 10* — plošče jeklene ure ,, 6* — zlato-plaque, plošče ,, 10* — srebrne verižice . . ,, 2* — Moderne ure v največji izberi. Radium budilnica s stolpovim zvonenjem s šlagverkom I-a kakovost, 3-oteži, bije pol in cele ure, budi z glavnim stolpovim zvonenjem, ci-fernica iz stekla, polir. okroglo okvirje 30 cm srednje mere. Cena 1 kosa .... K 6* — s cifernico, ki sveti ,, 6*50 Budilnica s cerkveno-stolpov. zvenenjem 70 cm visoka, krasno izdelana, z velikim budilnim kolesjem in domskim zvonom K 12.— Moderne budilnice v največji izberi. 3 letne pismene garancije. — Pošlje se po povzetju. Maks Bobnel, Dunaj IS™» ' Cenik gratis. Cenik gratis. "91 Kdor Kašelj hoče sebe in svoje otroke od hripavosti, katara, slinosti, vratnega katara, krčnega in oslovskega kašlia oprostiti, naj kupi edino zdravniško iz-__________2_______J__ kusene in priporočane Kaiserjeve prsne karamele s 3 smrekami s 3 smrekami S ^00 notarijeino potrjenih spričeval dokazuje, vJ J v/ \J da držijo, kar obljubujejo. Noben slični preparat nima takih uspehov. Prijetni bonboni z dobrim okusom! Varujte se pred posnemanjem in dajte take stvari odločno nazaj. Edino prave z varnostno znamko „treh smrek“. V paketih po 20 in 40 vin. ter v dozah po 60 vin. Se dobi v vseh lekarnah in drožerijah. Kjer ne, naj se obrne direktno na FR. KAISER, BREGENZ, Pred-arelsko; potem se pove najbližjo zalogo. ED ED ^ Znano dobro in ceno se kupuje vse ^ rezano blago, gotovo perilo I ■ in obleke v vsaki velikosti pri Adolf Wesiak, Maribor Draugasse. IH ^ Draugasse. ^ ■ SOCŠlIllHlIlSlIlHlHtHlIllHlIlH Jurju se je nakrat vinček dopadel; saj ga je Tonče plačal. Medtem je stopil dohtar Švigašvaga na stol in pričel govoriti. Imel je veliko plešo in dvoje očal, ki so mu pa vedno iz nosa padale, zato jih je imel tudi na špagi privezane. Govoril in govoril je na dolgo in široko. Dva šolarja sta se med njegovim govorom za obrezek jaboljka stepla in neki kmet je stopil domači mački na rep, da je zacvilila, kakor da bi na koru pela. Jurče pa je gledal neprestano v Švigašvago. Poslušal je s svojimi velikimi ušesi in si zapomnil vsako besedo. In ko so »Izobraževalno društvo« ustanovili, stopil je Jura k dohtarju in rekel: »Vi, Švagašviga, Švegašvuga, ali kako se že pišete, jaz sem Jura, pa naj bo kar hoče, jaz sem Jura, in to Vam rečem, Vi ste fejst pridigali; zakaj pa niste za farja študirali? Plešo imate že tako kakor kakšen dehant.« Pljunil je v stran, da je neki nesrečni pajek, ki se ni mogel pravočasno rešiti, v pljunku utonil. Potem je spil dohtarjevo vino in zavpil: »Jaz sem jura, pa naj bo kar hoče, jaz grem med narodnjake.« Od tega časa je bil naš ljubi Jura kakor spremenjen. Stari ljudje so majali z glavami in rekli: »No, zdaj pa je konec; zdaj se je pričel Jura s politiko pečati«... Doma je Jura svoji kozi obesil narodni trak okoli vratu. In kokošim je pravil: »Veste, kaj je politika? Vse Nemce pobiti in iz njih klobase delati, to je politika. Ako meni ne verujete, pa vprašajte dohtarje«... Potem je šel k.vaškemu slikarju; ta mu j.e moral tnundšpic iajte belo, rorček plavo, fajfo samo pa rdeče poštrihati. V »izobraževalnem društvu« je imel Jura zdaj prvo besedo. Ko je enkrat prejšnega predsednika prelasal in na cesto vrgel, so njega za načelnika izvolili. To ga je sila razveselilo. Pol ure se je gledal v plehnati pokrov največjega piskra, ki mu je služil namesto zrcala. Potem je šel h kozi, se vsedel k nje in ji pravil: »Vidiš, zdaj sem načelnik in kmalu bom za poslanca študiral. Potem bo veselje! Oženil se ne bodem, kajti babe o politiki nič ne razumejo. Ali veselje bo pa le! Veš, koza, mi smo narodnjaki! Kaj nas briga streha na koči, mi smo narodnjaki! Poglej mojo fajfo, mi smo narodnjaki!« In tako je kozi še dalje časa govoril. Naposled se je živali to preneumno zdelo. Obrnila mu je zadnji del telesa, zameketala in mu vrgla v zahvalo nekaj celega popra v naročje. . . Sošedov petelin je bil tudi dober narodnjak. Kadar je sedel na gnoju, je bil s svojim rdečim vratom skoraj »sokolom« podoben. Hodil je toliko časa na Jurjevo dvorišče v vas, da so pričele kokoši valiti in čez par tednov je letalo polno rumenih vrabčkov okoli koče. Jura je bil s tem zadovoljen. Kajti ravnokar mu je prinesel neki birič listek, ki je bil v nemškem in slovenskem jeziku spisan. S tem je bil narodni Jura tudi zadovoljen. Ni pa bil z vsebino listka zadovoljen; kajti tam se je prav prijazno zahtevalo, da naj svoje zaostale davke plača. Odkar je bil šel Jura med narodnjake, se ni brigal za davke. Saj je vendar Švigašvaga sam rekel, da so davki krivični in s krivico ni hotel Jura ničesar opraviti imeti. Šel je torej k šolmaštru in ga prosil, naj prebere listek. Šolmašter gotovo ni bil posebni narodnjak; kajti povedal je Jurju naravnost, da mora ta svoje davke plačati, ker bi mu drugače kočo zarubili. Jura je doma še kozo za nasvet vprašal. Ali ker mu je ta le nekaj nerazumljivega zameketala, popraskal se je za ušesmi in šel spat. Drugo jutro vidimo Jurja na cesti proti mestu, iajio v ustih in kurnik polno kokoši na hrbtu. Polagoma je stopal, polagoma kadil in se polagoma pridušal. »Kokoši bom prodal«, je mislil, »potem grem v narodno gostilno na kislo župo, potem grem davke plačevat, potem obiščem dohtarja Švigašvaga, potem pa domu«... V mestu se je vsedel s svojimi kokoši na sejem, smodil tobak in pljuval enkrat na levo, enkrat na desno. Pride debela kuharica in ga vpraša: »Po čem?« — »Alj je tvoj gospodar Nemec?« ji odgovori. — = < N N O — 03 <2 Q. vir N 3 N SU o- iU < {11 s 3 <7/ D- 7Ü o n o O ^ JI. O 5 C P o o- c/3< ■ — b o" c C ■m O -p S- o ■ž 5 ž =f se -a c «n. oj C/3 (/) »Seveda!« - »Potem ti nič ne prodam, jaz sem narodnjak!«— Kuharica ga je debelo pogledala. Nato je zamrmrala nekaj o »mrzlih obkladkih na glavo« in šla naprej. Jura sedi in kadi in pljuje naprej. Pride star gospod in vpraša: »Wie teuer?« — Jura mu niti odgovora ne da. »Wie teuer?« ponavlja gospod. »Niks dajč,« zarenči Jura, »jaz sem narodnjak.« Gospod mu zabrusi par imen domačih živali v obraz in gre naprej. Pride elegantna gospa in vpraša: »Was kostefs?« Zdaj je pa Jurja jeza prijela. »Presneta baba mestna«, je zavpil, »ali ne vidiš moje fajfe? Jaz sem narodnjak! Glej da se zgubiš, drugače ti vržem tvoj pinč iz glave. Niks dajč, niks dajč, niks dajč!« — Prestrašena je gospa zbežala. Jura pa je vzel svoj kurnik in šel z njim na davkarijo. Na stopnicah je opazil nemški napis; kot narodnjak ga je takoj strgal. Potem je stopil v kanclijo. »Guten Tag«, pravi neki šribar. — »Niks dajč«, se odreže Jura in pljune na tla. Šribar ostane, ga prime za roko in pelje k steni. Tam je bilo nemško in slovensko napisano: »Pljuvati je prepovedano.« In šribar je rekel: »Versfanden?« — »Niks dajč«, seje zopet Jura odrezal. Naposled je pričel praviti, da je prišel zaradi svojih davkov. Uradniki so pričeli iskati knjige in spise in končno mu je pomolil blagajnik pobotnico, jura je videl, da je nemško pisana. »Niks dajč«, je zopet zarenčal; jaz sem narodnjak in hočem slovensko pobotnico.« Napravili so mu torej slovensko. Jura jo je pogledal in vtaknil v žep. Potem je hotel oditi. »Holt, holt«, je zaklical blagajnik, »kaj pa z denarjem-« — »Ja, denarja pa nimam.« — Zdaj so pa pričeli uradniki ropotati. Semtertja so letele besede, kakor da bi padala toča. Naposled je pokazal Jura na kurnik in rekel: »Mojo živino vam dam za davke, presneti škrici.« Ali — pomagalo mu ni. Prišel je policaj in rekel: »Kommens mit!« Še enkrat je Jura zavpil »Niks dajč«, ali potem je bil kmalu na rotovžu. Tam je imel srečo; policaji so namreč preskrbeli, da je praznoval zopet sedmi dan počitka... Čez par dni imel je Jura visoke obiske: prišlo je namreč več gospodov s črnimi, rumeno obrobljenimi kapami. Jura jih ni nič posebno prijazno sprejel. Šele ko je opazil med njimi tudi. dohtarja Švigašvago, razjasnil se je njegov obraz, in napihnil njegov mehurček na vratu. Sel je h kozi in rekel: »Vidiš, narodnjak narodnjaka ne zapusti...« Gospodje so pričeli rubiti. Vse je prišlo na vrsto, njiva, koča,gnoj in koza. Debelo je Jura gledal in čakal, kedaj mu bode dohtar pomagal. In res, kar nakrat stopi Švigašvaga naprej, položi nekaj denarja na mizo in pravi: »Ich kaufe alles!« Zdaj je Jura nakrat nemško razumel. Vrgel je iajlo ob tla in vpil: »Oj ti Švigašvaga, kako dobro znaš nemško, oj ti narodnjaki, kako ste mi kočo prodali«... Petelin na gnoju pa je zapel: »Kikeriki, narodnjak, kikeriki Jura, .kikeriki« ... fS rc5r?ie. Nekaj napredne pridige. Spisal „Štajerčevi“ Pratikar. Ljubi moji, lansko našo pridigo cenjeni nasprotniki niso s posebnim veseljem pozdravili. Mi tega sicer nismo krivi, kajti bili smo ponižni in uljudni in prijazni in — kar je glavno! — resnični. Ali resnica v oči bode in tako so naši nasprotniki zacvilili kakor mačka, ki se ji s širokim kmetskim škornjem na rep stopi. Nam je to seveda dobro storilo pri srcu; kajti mi smo res tako malo kristjani, da se veselimo kadar se nasprotniki pridušajo in kadar hočejo od jeze kar iz kože skočiti. Vpili so seveda zopet, da smo „brezverci“ in „nemčurji“. Dru-zega nam namreč ne morejo reči. Mi klerikalcem lahko v obraz povemo in črno na belem dokažemo, da ravno oni s svojim političnim zlorabljanjem veri najbolj škodujejo. Mi lahko dokažemo, da je „vera“ klerikalcem le lepa firma. Saj so naši slovenski klerikalci bojkotirali celo katoliške shode, to pa iz političnih vzrokov. Saj so se koroški in kranjski slovenski klerikalci med seboj že na najgrši osebni način opsovali.. Saj je šele zadnjič slovenski župnik F. S. Šegula, ki je bil svoj čas sam urednik „Slov. Gospodarja“, javno napisal, da dekleta niso poštena, katera so v klerikalnih društvih. In mnogo je zlasti starejših, sivolasih duhovnikov, ki se ne strinjajo s politično gonjo mladih kaplanov. Vse to lahko našim klerikalcem v obraz zalučimo in vse to so stvarni razlogi. Oni pa ne bodejo na te stvarne razloge odgovarjali, temveč bodejo le naprej vpili, da smo mi „brezverci“. Dokazati tega seveda ne morejo. Kajti človeku se ne vidi v srce in tisti, ki najbolj tercijalsko oči proti nebu zavijajo, imajo najmanj prave vere v srcu. Naši somišljeniki izpolnjujejo svoje verske dolžnosti dostikrat resneje in zanesljivejše, nego gotovi politikujoči gospodje . . . S slovenskimi klerikalci se torej tudi tekom preteklega leta ni nič novega zgodilo. Ostali so, kakoršni so bili doslej. Le še bolj zagri-ženi in še bolj brezobzirni so postali. To dokazujeta zlasti dva slučaja: prvi je velikanski klerikalni polom na Koroškem, drugi pa klerikalna obstrukcija v deželnem zboru štajerskem. Kar se tiče poloma na Koroškem, bil je že dolgo pričakovati. Do takih polomov mora povsod tam priti, kjer se gospodarske organizacije (posojilnice, zadruge,, konzumna društva itd.) v politične strankarske namene izrablja in kjer ni nobenega pravega oblastvenega nadzorstva. Pri polomu na Koroškem se je par milijonov kmetskega denarja, katerega so vbogi reveži trebuhastim gospodom zaupali, ednostavno zapravilo. Prvi voditelj tega zločina, monsignore Weiß, je pograbil v zadnjem trenutku velikansko svoto denarja in je z njo v Ameriko pobegnil. Drugi voditelj monsignore Kayser sedi v ječi deželne sodnije v Celovcu. In tretji vodja bankerotne central-kase, slovenski prvak monsignore Podgorc se dela zdaj bolj nedolžnega, nego so sirote v Feldkirchnu. Vse to je bilo že v raznih listih natanko pojasnjeno. Omenili smo to žalostno poglavje le zaradi tega tudi v koledarju, ker to ni ne prvi in ne zadnji slučaj v klerikalnem gospodarjenju. Tukaj se ne gre za vprašanje, ali so zagrešili to velikansko lopovščino nemški ali slovenski klerikalci. Kajti med obema ni nobene jazlike. Klerikalizem' sploh ni in ne more biti „naroden“, ker je „ultramontan“, ker hoče zopet uresničiti i posvetno moč cerkve ali duhovščine. In ravno koroški slovenski ter nemški klerikalci so bili vedno najboljši prijateljčki, pri vsakih volitvah so si ležali v objemu jn „Mir“ je nemške, „Volksblatt“ pa slovenske politi-kastre v talarjih v deveta nebesa dvigal. Zdaj seveda hočejo slovenski klerikalci nemške prijatelje zatajiti, ker se bojijo, da bi i slovenski kmet svoj prihranjeni detaar iz prvaških posojilnic dvignil. Ali s svojim tajenjem ne morejo dejstva prikriti, da je tudi več slovenskih koroških posojilnic pri temu polomu udeleženih. Žalostna a resnično!. Kako je moglo tako daleč priti? Edino vsled klerikalne požrešnosti in brezvestnosti. Klerikalci na Koroškem, ne morejo deželo v političnem oziru podjarmiti. Zato so jo hoteli v gospodarskem oziru potlačiti. Klerikalne zadruge in posojilnice nimajo druzega namena, nego da napravijo kmete gospodarsko odvisne. Ne kmetu pomagati, marveč kmeta privezati je cilj teh klerikalnih podjetij. Istotako je bilo s „konzumi“ črnih bratcev na spodnjem Štajerskem. Kakor gobe so rasli iz t&l in vsakdo je bil „brezvercem“ proglašen, kdor se ni vpisal v te „konzume“. Imeli niso nobene kontrole, nobenih sredstev, nobenega znanja, — in pokati je pričelo, da so prizadeti ljudje prestrašeni vse svetnike na pomoč klicali. Grozna obtožba proti politikujoči duhovščini leži v dejstvu, da so vsi klerikalni „konzumi“ propadli in poginili in da je izgubilo tisočero vbogih slovenskih kmetov pri temu svoje poštenje in premoženje. V ječah in ob prodanem posestvu so ti nesrečneži preklinjali klerikalce in še danes plačujejo s krvavečim srcem dolgove, ki so jih črni „konzumarji“ napravili, plačujejo z denarjem, ki ga morajo lastni deci od ust pritrgati ... Ali solze od klerikalnih „konzumov“ uničenih kmetov še niso bile posušene, ko so že črni brezvestneži pričeli svoje »posojilnice« ustanovljati. Danes ni več slovenske občine na spodnjem Štajerskem, v kateri bi ne „delovalo“ ena ali več takih posojilnic. In na Koroškem ni dosti boljše. Pametno ljudstvo ima seveda veliko več zaupanja do nemških šparkas ali „belih“ „reilfeisnovkah.“ In mi vemo, da bode tudi tem slovenskim klerikalnim posojilnicam prišel „sodni dan,“ kakor so ga „konzumi“ in črna „centrai-kasa“ doživeli. „Konzume“ so ustanovljali klerikalci, da uničijo nemške in napredne trgovce ter obrtnike; „posojilnice“ so uresničavali, da napravijo ljudstvo gospodarsko odvisno. In vse je brez oblastvene kontrole. Klerikalci v svojih „posojilnicah“ delajo, kar hočejo, kajti revizor jim pride k večjem iz — Ljubljane . . . Koristno pri vsemu temu je le to, da izgublja ljudstvo zaupanje do klerikalnih organizacij. Bog daj, da bi to nezaupanje naraslo, predno da vznemiri javnost novi polom . . . Kar se pa slovenske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru tiče, ljubi moji, je menda že dovolj pojasnjena. Nakratko povedano: vsa dežela stoji ob robu beraštva, ker so klerikalci deželni zbor nalašč in brez vzroka razbili. Slabo leto, vedno višji davki, nara-stajoče občinske, okrajne in deželne doklade, zatiranje kmetskega življa, draginja itd., vse to je slovenskim poslancem španska vas. Zaradi vsega tega jih ne boli glava. Ako je meso predrago, potem obeduje slovenski poslanec „pohane piške“, ako je moka predraga, potem vživa k pečenki fini kompot; ako je cena petroleja visoka, sveti z elektriko, ako je vinska letinja slaba, potem pije šampanjca. Ej, kdo bi v takih razmerah v deželnem zboru dolgočasne postave v prid ljudstva sklepal? Razbijmo raje deželno bajto in hajd v toplice . . . Ljudstvo pa trpi in tisti slovenski poslanci, ki so v prvi vrsti tega trpljenja krivi, tolažijo lačne želodce, češ „na onem svetu bode boljše.“ Komur se na tem svetu slabo godi, godilo se mu bode na „onem“ bolje. Dobro, mi smo s tem zadovoljni. Potem bodemo mi šampanjca pili, fajmoštri pa skisani mošt; mi bodemo kurja bedra glodali, klerikalni dohtarji pa bodejo žganjce tolkli, da se jim bode moka kar iz ušes kadila . . . Slabi časi so prihajali in „vremena se še niso zjasnila.“ Tudi za starikavo „slogaško“ stranko na spodnjem Štajerskem so prišli slabi časi . . . Kakor znano, je vodja teh solznatih ljudi gospod hofrat Ploj. Mi ne bodemo v koledarju hofrata Ploja na brinje opozarjali, kakor storijo to hudobni klerikalci, čeprav jih vodijo ožlindrani gospodje. Ploja so izvolili v državni zbor klerikalci potom političnih pridig in procesij. Mož pa ni bil hvaležen in je v zbornici klerikalcem hrbet pokazal. Zato so ga klerikalci iz gole hvaležnosti iz deželnega zbora vrgli in ga bodejo prihodnjič tudi iz državnega. Kajti klerikalna hvaležnost je dosledna. Nekaj časa sem so se slovenski liberalci vkljub brinja za Ploja potegovali. Zadnjič pa je Ploj vtaknil svoj nos tudi v kranjske zadeve. Vmešaval se je v zadevo imenovanja bivšega župana Hribarja. In „mladi“ liberalci s tem niso bili zadovoljni ter so mn dali brco. Kot človek, ki bi na vsak način rad minister postal, imel je Ploj zadnjič v delegacijah patriotični govor. Zaradi tega ga zdaj nikdo več ne mara. Sam, sam je ostal hofrat in poje: ,.Aui dem Dache sitzt ein Greis, der sich nicht zu helfen weiß“ . . . Adijo, Ploj! Tvoji politični dnevi so šteti in v prihodnjem koledarju te menda ne bodemo več omenili . . . Podobni starčku, ki sedi na strehi in si ne more pomagati, so sploh vsi slovenski „narodnjaki.“ Ti poiitikastri so res Božjega vsmilje-nja vredni. Zdaj so že politično popolnoma zagospodarili. Enega poslanca imajo še v deželnem in enega v državnem zboru — do prihodnjih volitev. Kriva tega propadanja, ki je naravnost presenečljivo, je v prvi vrsti „narodnjaška“ nedoslednost. Ti „narodnjaki“ so pač mladi, v vsakem oziru mladi. Klerikalci so jih že povsod v tla poteptali. Namesto pa da bi bili ti žalostni ostanki „narodnih“ strank vsaj složni, so se zdaj še med seboj stepli in zlasali. „Stari“ liberalci v Ljubljani vpijejo in „mladi“ jih preganjajo, kakor Turki kristjane. Celjski „Narodni dnevnik“ je očital svojim duševnim voditeljem v Ljubljani, da so si pri „narodnemu delu“ velike trebuhe pridobili. „Stari“ pa zopet pisarijo, da so „mladi“ le zato „narodni“, da zamorejo z Nemci „kšefte“ delati in da se je septemberske dogodke 1. 1908 v Ljubljani le zato priredilo, da je „mladi“ dr. Oražen svojo pivovarno Nemcem prodal in zanjo trikrat toliko dobil, kolikor je bila vredna. Kdo ima zdaj prav, mladi ali stari „narodnjaki“? Vedno še perejo v javnosti svoje umazano perilo. In to je njih „politika.“ Liberalni „narodnjaki“ na Slovenskem so osramotili in diskreditirali vsako napredno misel. Veliko huje kakor klerikalci so škodovali poštenemu svobodomiselstvu in sami so se ubili s svojimi „revolver“-listi in s svojo duševno lenobo. Hruške naj pečejo taki fantalini, verze naj pišejo, katere čitajo na Slovenskem le dekleta iz ljubljanskega „liceja,“ - ali politiko naj pustijo pri miru. Vsa liberalno-slovensko-narodna politika ni dosegla druzega uspeha, nego — cel kup dolga v tiskarnah v Celju, Ljubljani in Kranju . . . Pač, še nekaj je ta fantalinska „politika“ rodila in to je žali-bog zopet velika škoda za naše ljudstvo. V splošnem je namreč le negativno delovala, to pa s tem, da je čeprav nehote klerikalizmu do popolne zmage pomagala. Pozitivnega uspeha je imela slovensko-narodna „politika“ le v enem: da je namreč razširjala veleizdajalske panslavistične misli. Nam., ki poznamo slovensko ljudstvo in njega avstrijsko, miroljubno mišljenje, nam je res neprijetno, da moramo tudi na tem mestu 1o-le resnico pribiti: veleizdajalska, srbofilska in rusofilska misel si je med slovenskimi „narodnjaki“ mnogo pristašev pridobila. To počenjanje je sicer grozovito smešno, kajti pri nas so razmere še take, da ne more par revolverjev vladarja vreči in si iz Švice kakšnega Petra za kralja naročiti. Ves Balkan je avstrijski velesili pritlikavi nasprotnik in vsa Evropa bi si desetkrat premislila, predno bi našo Avstro-Ogrsko, združeno z vedno zvesto Nemčijo, napadla. Ali vkljub svoji smešnosti je veleizdajalska politika slovenskih narodnjakov vsega obsojanja vredna . .. . Ali je bilo treba, v Ljubljani, tej „prestolici slovenski“ cesarja sramotiti? Slovenski „narodnjaki“ so postavili nočno posodico na cesarjev spomenik, so vrgli cesarjevo sliko iz izložbe in jo nadomestili z ono prismojenega srbskega Jurčka, so pred cesarjevo Lippitzbach na Koroškem. (Iz zaloge „Karntner Reisezeitung,“ Celovec, „Gutenberghaus.“) :sliko vpili „živio Hribar“, to pa takrat, ko cesar Hribarja ni za župana potrdil, so zažgali cesarsko zastavo! Ali je bilo vse to treba? Slovenski .„narodnjaki“ so pisarili v svojem ljubljanskem listu „Jutro“, da je cesarska zastava znamenje slovenske sužnosti. „Mladi“ slovenski „narodnjaki“ :se združujejo za listom „Jutro“, katerega izdaja neki Milan Plut, ki je bil pred kratkim še v službi srbske vlade. „Živio Srbija“ je postal v času vojne nevarnosti navadni pozdrav slovenskih „narodnjakov“, v Solijo, Beligrad in na Rusko so romali, da demonstrirajo proti Avstriji . . . Tako se je uresničila na Slovenskem „politika“, ki jo mora sleherni pa- metni človek obsojati, — seveda, od slovenskih „narodnjakov“ ne moremo zahtevati, da bi postali pametni. Drugače bi jih ne mogli Kukovci, Hribarji in Grafenauerji voditi . . . Zdaj bi lahko za našo letošnjo pridigo svoj „amen“ napisali. Bili smo skoraj malo preresni. Ali pri teh dragih časih mine človeku smeh. Kako bi se človek smejal, ko ima v nedeljo le krompir v oblicah ? Politika seveda človeka tudi ne nasiti. Ali neki „ventil“ mora imeti človek, da izpusti tisto jezo, kar je ima preveč. Kar se nas f f f „Stajer-cijancev“ tiče, ki nimamo ne rdečih srajc, kakor „narodnjaki“ in ne ška-pulirjev, kakor klerikalci, — mi smo danes eno leto starši kakor lani na ta dan, ali drugače smo ostali isti. V tem tiči največja moč našega dela: da se ne spreminjamo! Odkar so razmere poklicale „Štajerca“ in njegovo stranko v življenje, vedno imeli smo eno in isto načelo: gospodarsko delo za dosego boljše bodočnosti, pametno delo v občini, okrajnem zastopu in deželnem zboru, vse to pa skupno z nemškimi sosedi. In pri temu ostanemo! Zdravstvujte, prijatelji, do prihodnjega leta! Pravijo, da je letošnjega vina malo, ali da je dobra kapljica. Vzdignite torej čašo: Živio naprednim, neodvisnim, vedno pogumnim „Štajercijancem!“ Ralph Waldo Emerson, znameniti amerikanski pisatelj, piše v svojih esejih: „Mestp dobiva svoj naraščaj in svoj prirastek vedno z dežele. Mesta bi že davno izumrla, če bi ne dobivala nove sveže krvi z dežele. Kar je danes mesto, to je včeraj ali predvčerajšnim prišlo z dežele.“ Kar Emerson tukaj pravi, je precej vsakdanje in lahko umljivo. A to resnico moramo navesti izrečno, ker jo ljudje vse preradi in pregosto pozabijo. Posebno danes, odkar se je med kmetovalci začelo živahno gibanje, odkar začenjajo kmetovalci rabiti svoje v ustavi zajamčene pravice; vsled tega mislijo nekateri krogi, da je izbruhnil boj med mestom in deželo. Seveda ne manjka na nobeni strani (pri kmetovalcih je to popolnoma pravično in umljivo) krepkih in odločnih bojevnikov in kar dela v stvari največjo zmešnjavo, je dejstvo, da izpolnjuje naše veliko dnevno časopisje svojo nalogo le deloma pravično; ta naloga bi bila v tem, da bi svoje bralce objektivno informiralo o vseh dogodkih Kdor sebe spoštuje, — kaj hvale mu treba ? Slabotne? le prosi gloriole iz neba ! In vreden si, bratec, kolikor si — če sam se prav ceniš — gospod si ti! (K. L. rT)c5to ¡r) dc^da. Vsaki hiši se potrebuje užigalice. Ogenj v peči! Kupujte vedno in povsod „Štajerčeve“ užigalice. Zahtevajte jih v vsaki jtrgovini! Glavna zaloga je pri 444444444444 bratih SIawitsch v Ptuju. na gospodarsko-političnem polju in da svoje bralce primerno' izšola v tej stvari, ki je danes važnejša ko kedaj prej. K temu še prihaja, da se s polagano širitvijo mestnih občin življenski pogoji, vedno bolj in avtomatično otežujejo in sicer že iz tega vzroka,, ker je pot, po kateri gre pridelek od pridelovalca do konzumenta, vedno, daljša, ker je število postaj med obema vedno večje, kar se jako občutno pozna na cenah živil v mestu. Ako k temu še pride mestna občinska uprava, ki le pomanjkljivo ali celo ne ustreza zahtevam moderne aprovizacije, potem je pač lahko umljivo, če se mestni konzumenti lahko razburijo proti deželi in nad tem pozabijo, da mesta in njih prebivalci ne morejo dobro živeti, če dežela zunaj mesta ne uspeva. Ta skupnost interesov med mestom in dežele obstoja torej v resnici in prav nobenega vzroka in povoda ni za sovraštvo. Kmetijski stanovi niso nikdar dvomili, da je uspeh kmetijstva, posebno živinoreje, odvisen od konzumske zmožnosti mest. Zato pa lahko kmetijstvo zahteva, da se bo njega pomen za mesto pravično vpošteval in uvaževal. Samo umetno se ustvarjajo nasprotstva v interesih, kjer pravzaprav ni nobenih, če se na primer s pomočjo statistike skuša dokazati, da prispeva kmetijsko prebivalstvo absolutno manj pri javnih bremenih ko mestno z industrijskim in obrtnim. To mnenje je svoje dni povzročil spis dr. Sch ilderj a, ki služi marsikomu še danes za vir vsepovsod! tam, kjer hoče kdo dokazati, da gredo neagrarni interesi nad kmetijske. Tukaj se danes s tem prašanjem ne moremo podrobno pečati; samo to hočemo konštatirati, da imajo take argumentacije samo akade-mično vrednost in da ne zaslužijo truda, ki se navadno zanje porabi; jasno je, da je v državi, ki ima v svojem prebivalstvu kmetijsko in logarsko večino, ta večina gospodarsko odločujoč faktor. Da začnemo zopet z Emersonov im citatom, ki smo ga v uvodu navedli: Že regeneracija, ki jo izvršuje dežela na mestu, je žrtev, ki deželi zelo drago pride. Ravno te dni se je neka berolinska korespondenca na podlagi najnovejših statističnih podatkov o gibanju delavcev v mestu in na deželi pečala s tem prašanjem. Potem ko je pojasnila obseg selitve delavstva v mesto, pravi popolnoma primerno: „Posebno neugodne rezultate za deželo in kmetijstvo pa kaže raziskava, če pomislimo, da so ljudje splošno stari dvajset let, ko odidejo z dežele. Tako dolgo jih mora dežela rediti. Tukaj ^moramo pomisliti, koliko breme za deželo je vzgoja mladih ljudij. Če vzamemo za vsakega mladega človeka, ki je prišel z dežele v mesto-, približno 2000 K za stroške pri vzgoji, potem si lahko izračunamo, da izgubi kmetijstvo vsako leto približno 400,000.000 mark (480 milijonov K) na korist mesta, kajti vsako leto se preseli približno 200.000 ljudij z dežele v mesto. Seveda je ta vsota le pavšalna, a če bi bila tudi manjša, vendar nam jasno dokazuje, da imajo mesta veliko korist od priseljevanja z dežele, kajti višje število porodov daje v Nemčiji dežela. A s tem višjim številom še ni doseženo vse. Na deželi rojeni ljudje se vzgojijo in razvijejo v močne in zdrave delavce, trud in žrtve, ki so potrebne za doraščajočo mladino, plača dežela, a v zahvalo za to nima za svoja dela dovolj delavcev, ker ji odide vse v mesto.“ Razmere v Avstriji niso mnogo različne. Odseljevanje deželnega prebivalstva v mesta, oziroma prehod k drugim poklicom kaže štetje poklicov. V naslednjem pregledu imamo podatke tega štetja; ozirali smo se pri sestavi tega pregleda poleg uradnih podatkov tudi na Juraškovo knjigo: „Die Staaten Europas“ (5. izdaja 1903|04). Leto Prebivalstvo Avstrije Agrarno prebivalstvo Agrarno prebivalstvo v odstotkih Neagrarno prebivalstvo Neagrarno prebivalstvo v odstotkih 1880 22,144.244 13,441.529 6070 8,702.715 39-30 1890 23,895.413 13,351.739 55-88 10,543.674 44-12 1900 26,150.708 13,709.204 52-43 12,441.504 47-57 Te številke kažejo, da se je agrarno prebivalstvo v obravnavani dobi, to je v teku dvajsetih let, pomnožilo le za 267.675 oseb = 2 odstotka, dočim je njegov odstotni delež na skupnem prebivalstvu nazadoval za 8'27 odstotkov. Koliko zelo je bilo naraščanje mest udeleženo na tej spremembi socijalne strukture, to uvidimo, če si ogledamo številke, ki nam kažejo mestno prebivalstvo v desetletju 1890| 1900. Le par primerov: Prebivalstvo Dunaja se je v tej dobi pomnožilo za 2274 odstotkov, prebivalstvo Linča za 23'29 odstotka, Gradca za 23'21, Celovca za 1672, Ljubljane za 15'43, Inomosta za 15‘20, Prage za 14‘44 odstotka itd. Poprečno pa se je prebivalstvo cele države v desetletju 1890 do 1900 po podatkih centralne statistične komisije pomnožilo za 9'44 odstotka. Ti podatki nam pač jasno dokazujejo, da so se mesta večala na škodo prebivalstva na deželi. In še nekaj. Poleg regeneracije mest ima deželno prebivalstvo še največje žrtve za vojaštvo. Danzer pravi v svoji „Armeezeitung“ 28. novembra 1907, da je na Dunaju in v Budapešti le vsak deseti, ki pride k naboru, sposoben za vojaštvo, v alpskih deželah pa vsaki drugi. „Po tem razmerju — pravi dalje — se tudi kontingent rekrutov razdeli. Tako pride, da dopolnjuje Tirolsko, ki ima manj prebivalcev ko Dunaj, neglede na artilerijo in tehnične trupe, 16 vojnih in 5 domobranskih bataljonov in 3 eskadrone, Dunaj pa le 1 infanterijski regiment popolnoma (4 bataljone), 1 infanterijski in 2 domobranska do polovice (5 bataljonov) in le malo 1^ kavalerijski regiment (k večjemu šestino, torej en eskadron regimenta). Če torej plačuje Dunaj več davka v denarju, v krvi ga plačuje Tirolska na vsak način več. Vse to so dejstva, ki tako jasno dokazujejo potrebo dežele za mesto, da je le slepa trma, če kdo zahteva politiko brez kmetijstva. Treba samo vedno pomniti: propadanju dežele in kmetijstva sledi neizogibno propadanje mest. To nam dokazuje zgodovina, če si jo ogledamo z gospodarsko-političnega stališča, na vsaki strani. Zato bi pač bilo vredno, da bi se v uvodu navedene besede pisatelja Emersona bleščale v mestnih zastopih in županskih salonih v zlatih črkah na vidnem in častnem mestu. H. R., „Gosp. Glasnik.“ S ° j k © *. „Svoji k svojim,“ to je danes geslo, ki ga čujemo na vseh koncih in krajih, po vseh slovenskih shodih, ki ga čitamo v vseh slo- venskih listih ... Kaj pomeni torej to geslo? Kaj je sploh na celem vprašanju bojkota? Brez vsacega razburjenja, mirni do konca las, kakor hladni računarji hočemo svoje mnenje o bojkotu Spregovoriti. Najprve bodi pribito, da je bojkot navadno nasilje, ki se na noben način ne strinja s krščanskimi nauki o ljubezni. Bojkotirati se pravi: s temi ali onimi nasilnimi sredstvi ljudi odgovarjati, da bi občevali s temi ali onimi trgovci, obrtniki, hranilnicami itd. In tak bojkot prepoveduje tudi naš kazenski zakon. Treba je zlasti neizobražene Polinik na Koroškem. Pogled od „Malerkreuza.“ (Iz zaloge ,,Kärntner Reisezeitung“, Celovec, ,,Gutenberghaus.“) naše nasprotnike opozarjati na dejstvo, da je praktična izvršitev gesta „Svoji k svojim“ kazensko prepovedana in da zapade vsakdo lahko v večmesečno ječo, kdor se poslužuje bojkota! Drugič bodi pribito, da je besedilo gesla „Svoji k svojim“ navadna sleparija. To geslo je namreč prvi izpregovoril češki učenjak Havliček. On je dejal: „Svoji k svojim, ali vedno pravično!“ Zadnji del te besede („ali vedno pravično“) so slovenski narodnjaki obeh strank ednostavno izpustili. Pravičnost je postala pri slovenskih narodnjakih pastorka . . . To smo hoteli naprej povedati; ali zdaj preidimo k stvari sami! Bojkot, ki ga pridigujejo slovenski narodnjaki, zahteva od slovenskega kmeta sledeče: da ne kupuje pri nobenemu nemškemu ali 'naprednemu trgovcu in obrtniku, da ne zahaja v nobeni nemški gostilni, da ne nosi denar v nobeno nemško šparkaso, da ne obišče nobenega nemškega advokata, da ne bere nobenega nemškega ali naprednega časopisa ali knjige itd. itd. Ako bi se slovenski kmeti res te narodnjaške zapovedi držali, kaj bi bila posledica tega? Slovenskih trgovcev in obrtnikov je na spodnjem Štajerskem in Koroškem razmeroma jako malo. Ti bi bili potem brez konkurence in bi naravnost grozovite cene vpeljali; saj bi moral vkljub temu vsakdo pri njih „iz narodnih ozirov“ kupovati. Že danes imajo „narodne“ štacune najslabše blago, ki ga prodajajo najdražje. In tudi potem bi kmet še ne dobil slovenskega blaga v roke. Kajti skoraj vsi slovenski trgovci kupujejo svoje blago zopet pri nemških veletrgovcih. Bojkot se tukaj pravzaprav sploh ne da vpeljati; bil bi le mogoč, ako bi imeli dovolj slovenskih fabrik. Že danes pa so „narodni štacunarji“ naravnost brezsramni. V „Štajercu“ smo že dokazali, da prodajajo nekatere slovenske firme svojim slovenskim kupcem blago dražje nego nemškim. Slovenski listi sami so že pisali, da „narodni“ trgovci slovenske kmete preveč izrabljajo. Ves „narodnjaški“ bojkot ni torej nič druzega nego način, kako si posamezni slovenski trgovci na troške slovenskih kmetov žepe polnijo. Vse to je dokazano in isto velja za obrtnike in advokate. V tožbah proti „Štajercu“ je opetovano lahkomiselnost nasprotnih advokatov našega urednika do zmage pripeljala! In menda tudi iz „narodnih“ ozirov računajo gotovi slovenski advokati kmetom dvakrat in trikrat toliko, kakor bi po postavi smeli . . . Slovenski kmet, ki bi nadalje vsled gesla „Svoji k svojim“ nosil svoj prihranjeni denar v slovenske posojilnice, podal bi se v veliko nevarnost. Kajti slovenske posojilnice so brez oblastvenega nadzorstva. In kaj se zgodi s podjetji brez oblastvenega nadzorstva, to dokazuje ravno sedaj velikanski polom na Koroškem, pri kateremu se je od „črnih“ posojilničarjev kmetom par milijonov kron denarja oropalo . . . Nemški in napredni trgovec ali obrtnik ne deluje z „narodno“ frazo; on mora tedaj s pošteno postrežbo konkurirati. Nemške šparkase stojijo pod oblastveno kontrolo in se torej v njih ne more nič zgoditi; vloženi denar je popolnoma varen . . . Kar se pa tiče nemških knjig in časopisov, so naravnost potrebni. Kmetsko gospodarjenje ne gre več po starem kopitu; učiti se zamore ■človek pa le v nemščini! Kdor zna torej misliti, bode takoj vedel, da je ves slovensko-narodni bojkot navadna umazana konkurenca gotovih ljudi, ki hočejo ljudstvo s frazami omamiti in potem v kalnem ribariti. Sicer ima pa tudi ta medajla dve plati! Neki nemški pregovor „Haust du meinen Juden, hau ich deinen Juden!“ Z drugimi besedami povedano: Nemci zamorejo odgovoriti na slovenski bojkot — z nemškim bojkotom. Le duševni zani-kerniži se temu dejstvu smejijo! Bojkot teh par tucatov slovenskih narodnjakov ne bode nemškega naroda uničil. Mi gotovo ne tajimo, da imajo nemški trgovci v vrstah slovenskih kmetov svoje odjemalce. Ali ravno tako je istina, da prodajajo slovenski kmetje svoje izdelke Nemcem. Kaj ko bi Nemci z bojkotom pričeli ? Ali bi morda slovenski advokati vse pokupili in pojedli, kar slovenski kmet prideluje ? Ali bi jim pri temu morda Rusi in Srbi pomagali? Roko na srce! Vzemimo le vino. Kdo kupuje štajersko vino ? Nemci! Ali se ni predlanskem grozovito poznalo, da so nemški kupci vsled slovenskega bojkota izostali ? Vprašajte naše Haložane! Štajersko vino, pridelano v veliki meri po slovenskih kmetih, se razširja po celi državi le potom nemških kupcev. Celo slovenski voditelji gledajo, da dobijo v nemškem Gradcu kakšno gostilno, da tam svoje vino Nemcem prodajo! In tako je tudi z drugimi pridelki. Najbolj slovenske občine živijo zgolj od nemških kupcev (n. pr. Središče pri Ormožu). ... To so stvari, ki jih je treba pomisliti. Slovenski bojkot izziva nemški bojkot in gorje našim pokrajinam,, ako bi se ta zistematično in resno vpeljal! Preidemo do konca! Lahkomiselni hujskači, ki nimajo ničesar za izgubiti in živijo od danes na jutri, vpijejo vedno „Svoji k svojim.“ Takim ljudem bi bilo treba par „svojih“ po grbi nabrisati . . . Naše ljudstvo pa je tekom zadnjih let pokazalo, da se ne drži navodil hujskačev. In zato lahko pravimo: Najboljši-„narodnjaki“ smo mi „Sta-jercijanci“, mi naprednjaki! Kajti mi gledamo, da se slovenskemu ljudstvu dobro godi . . . Mi bojkotiramo slovensko-narodnjaško neumnost! Kmetu Poštenjakovič je v zimski noči v njegovi kleti dvajset centov krompirja zmrznilo. Zavpil je: „Dvajset tolarjev izgube! Hotel sem ta krompir na prihodnjem sejmu prodati!“ Njegov prijatelj Premišljavka mu pravi: „Res je škoda za lepi krompirček! Ali ljubi Poštenjakovič, nikar preveč.ne toži! Čisto nevžiten krompir pač ni. Kdor je lačen, bode tudi zmrznjeni krompir snedel. Pojdi in prodaj za polovično ceno, kakšni revež se bode še veselil nad ceno jedjo in tvoja škoda postane za polovico manjša.“ In res je šel Poštenjakovič na prihodnji sejem, ¿postavil svoj krompir ponižno v kot in prodajal. Ali kakor je že bil, opozarjal je sam občinstvo na krompirjevo napako in je rekel: „Ljubi ljudje, moj krompir je zmrznjen in sem ga le revežem namenil, ki bi ga hoteli za ceni denar. Kajti čisto nevžitno še ni to blago; kdor je lačen, je tudi zmrznjeni krompir. Prodajam za polovično ceno. Morda se kdo čez to še veseli in moja škoda postane za polovico manjša.“ Ali med zbranimi ljudmi je nastal ropot, kakor da bi prišla nevihta. — „Da bi ti zlezel jež v zadnjico! S pokvarjenim blagom prideš na sejem? In hinavec dela še, kakor da bi imel usmiljenje z reveži! Z zmrznjenim krompirjem nas hoče nakrmiti, da zmanjša svojo škodo. Ko bi ne bil neumen, bi mu že pokazali.“ — Tako je množica deloma psovala, deloma pa se smejala. Polagoma pa se je razšla. 5ietrr)<25ki kroropir. Po spisu Teodorja Etzl. Medtem stopi neki brihtni kmetič k Poštenjakoviču, ki se je od strahu kar tresel, in ga prične kregati: „Ali Vas ni sram? Tu imate deset grošov za ves vaš krompir; morda ga bodo še moje svinje požrle!“ Poštenjakovič je bil ves prestrašen in je rad denar vzel ter jo popihal. Ta kmetič je bil Brihtnež. Vsedel se je za Žaklji, nabasal svojo fajfico in je tiho čakal, ali bo kakšni kupec prišel. Kmalu je prišlo tudi nekaj kupcev in so vprašali, po kakšni ceni da prodaja. Odgovoril je: „Prodajam svoj krompir danes ravno tako poceni kakor drugi kmetje!“ Eden kupcev pa je vzel par krompirjev, jih pogledal in videl, da so zmrznjeni in pokvarjeni. Pričel je v hudi jezi psovati in ker je Brihtnež tudi psoval, vzel je kupec palico ter ga pošteno naklestil. Nekdo z gladko glavo in raztrganimi hlačami pa je stal poleg in gledal celi prepir. In ker ni zdaj nikdo prišel, postavil se je sam h krompirju in ga ponujal. Vzel je iz svoje slabe suknje zvonček in pričel zvoniti na vse pretege, dokler se ni mnogo ljudstva okoli njega zbralo. Potem je pričel govoriti: „Čujte, gospoda moja, kaj vam povem: Moje blago je brez konkurence. Moj krompir je najboljši, kar ga je na svetu. Ta krompir je iz dežele Siam, v kateri pridejo sami dvojčki na svet, ker je najplodovitejša zemlja! Ta moj siameški krompir je bolj sladek kakor tržaške lige, obenem pa tudi milo-kisel, kakor najboljše kumarice. Vsak kupec mora priznati, da je moj krompir najboljši. Zaradi drage vožnje po morju seveda ta moj krompir ni jed za reveže in košta trikrat toliko kakor domači krompir.“--------Kupci so poslušali in bi se za krompir kmalu stepli. V trenutku je bilo vse prodano. In oni srečni mož je odslej na vseh sejmih siameški krompir ponujal . . . Danes pa je milijoner! Ali bi radi vedeli, kdo da je bil ta mož? Poslušajte torej: To je bil veliki modrijan — komercialni svetnik Mundus-vult-decipi (po slovensko: Svet-hoče-bit-osleparjen). m v Zadnja leta uresničilo se je po vsem spodnjem Štajerskem celo' vrsto nemških šol, od katerih omenimo le ono v sv. Lenartu slov. gor. in ono v Hrastniku na kranjski meji. Nekaj bodi najprvo pribito: Nobena nemških šol še ni ponehala, nobene ni bilo treba zapreti, nobena ne nazaduje, — nasprotno kaže vsaka krasni razvitek in vesel napredek! Vse nemške šole v naših krajih so prenapolnjene, povsod se mora stotero otrokom vkljub najiskrenejšim prošnjam sprejem odkloniti, povsod prihajajo resni in pametni stariši in zahtevajo, da naj se nove nemške šole gradi . . . Teh značilnih dejstev nam pač nikdo ne more vtajiti, kdor pozna naše pokrajine in njih prebivalstvo. Naj bode človek še tako strastni sovražnik nemške šole, priznati mora vkljub temu,, da vse nemške šole v naših krajih lepo napredujejo, krasno cvetijo in se razvijajo! In zdaj primerjajmo s to resnico strupene napade: in blazne trditve naših prvaških nasprotnikov. Vedno vpijejo, da je nemška šola nepotrebna. Kako besno so leta dolgo psovali može, ki so si. stekli nevenljivih zaslug za uresničenje nove nemške šole v sv. Lenartu ali v Hrastniku. Nalašč in vedoma so lagali, da so te šole „protestan-tovske“, čeprav podučujejo v njih rimsko-katoliški duhovniki verouk. .Ako bi bile nemške šole res nepotrebne, no, potem bi morale že davno izginiti iz površja, potem bi ne mogle prestati toliko divjega nasprotovanja. Ali da so vkljub vsemu temu nasprotovanju obstale in da celo še lepo cvetijo, je dokaz njih železne potrebe. Razrušite danes obstoječe nemške šole po Štajerskem in Koroškem, — in jutri jih bodete zopet gradili! Kajti te nemške šole so živa potreba in brez njih ne more naše prebivalstvo več izhajati . . . Tisti, ki so proti nemški šoli, so v svojem srcu sploh nasprotniki vsake šole. To so mračni duhovi, ki si želijo temne čase konkordata nazaj, ki se kakor nočna ptica solnčnih žarkov bojijo svetlobe izo-braženstva. Ljudje so to, ki hočejo, da bi v naših dolinah in na naših Vožnja na saneh v Grafenstelnu (Gasselfahren). (Iz zaloge ,,Kärntner Reisezeitung,“ Celovec, ,,Gutenberghaus.“) goreh zopet zavladal srednjoveški duh. Kajti v svojem srcu čutijo, da je izobraženo ljudstvo zanje največja nevarnost. Izobraženo ljudstvo se ne daje izkoriščati, pametni človek si ne pusti brez odpora kožo čez ušesa potegniti. Čimveč izobrazbe si pridobimo, temmanj človeških trotov in pijavk bodemo imeli. To razumejo tudi ti troti in te pijavke. Zato sovražijo izobrazbo in nositeljico izobrazbe: ljudsko šolo. Da psujejo in obrekujejo nemško šolo, to je le slab izgovor za slabo stvar. Ljudstvo pa ve prav dobro, da kdor je proti nemški šoli, ta je večinoma proti šoli sploh. Zakaj priporočamo naprednjaki nemško šolo s tako vnemo? Pravijo, da smo „nemčurji“, da hočemo z nemško šolo vse „ponemčiti“, da se nam gre torej za politične cilje. S-psovkami je pač lahko vpiti, ali kaj pametnega še ni nikdo povedal, kdor psuje. V naši stranki ne poznamo „nemčurstva“, kčr je to za nas nerazumljivi pojem. „Ponemčiti“ nočemo nikogar in to se s silo sploh ne da opraviti. V resnici pa: zasledujemo „politične“ cilje, ko priporočamo nemško šolo. Ali ta naša: „politika“ je jako ednostavna. Mi hočemo, da se gospodarstvo našega prebivalstva zboljša, da se kmetska posestva osnaži nesrečnih; dolgov, da se omeji grozovito izseljevanje, da se delavce in obrtnike reši posledic draginje, da se z eno besedo dvigne splošno blagostanje v deželi. To je vsa naša „politika.“ In resnica je, da hočemo ta cilj tudi s pomočjo nemških šol doseči. Nemščina je danes vsakomur potrebna, kdor hoče v trdem življenju naprej priti. In nemščino si človek pravilno in dobro le v nemški šoli nauči. Mi gotovo ne mečemo kamenje na slovensko učiteljstvo. Ali te resnice ne moremo zatajiti, da stoji slovensko učiteljstvo zlasti pri nas na spodnjem Štajerskem v prvi vrsti narodnjaške gonje. Taki mladi ljudje, ki še nimajo pravega pojma o življenju in njegovih potrebah, katerih mišljenje in čustvovanje pa je zastrupljeno s hudim sovraštvom proti nemštvu, taki učitelji torej,, ki so „prepričani“ nasprotniki znanja nemščine, ja ki so celo v „Narobnem listu“ napisali budalost, da je „esperantski“ jezik potrebnejši od nemščine, — ne bodejo nikdar deci nemškega jezika priučili. In zato ima tudi slovensko ljudstvo le eno pot: pošiljati svojo deco v nemško šolo! To smo hoteli tudi v letošnjem koledarju brez ovinkov in zavijanja jasno povedati! Razvitek in napredek že obstoječih nemških šol v naših krajih pa nam daje zagotovilo, da smo na pravi poti. Kar je nenahujskanega, pametnega ljudstva, je ravno v šolskem vprašanju na naši strani. Nemška šola s svojo kulturno visoko vzgojo pripravlja tla za lepo bodočnost, v kateri bode slovensko ljudstvo brez hujskanja in sovraštva sporazumno in v prijateljskem razmerju z nemškimi sosedi rešilo štajersko-koroško domovino iz prepada gospodarske bede in revščine! rT)lad ¡Dska Orgaoijaeija. Spisal župnik F. S. Šegula, bivši urednik „Slov. Gospodarja.“ Janez je moj stari znanec; saj ni več mlad! Vojaščino si je odslužil pri pijonirjih in postal „ober.“ Je posestnik, neoženjen. Ženske ni pri hiši razven stare tetice, ki k večjemu samo kure pase in celi dan brni! Gospodar in hlapec opravljata vsa domača dela, pa imata vendar krasne pitovnike. Nedavno je prodal moj Janez na ptujskem sejmu za 1285 kron, na vago seveda, in vložil ves denar v domačo rajfajznovko, katere odbornik je. Onkrat sem ga zopet obiskal. Predložil mi je kolač rženega kruha in kozarec hladne studenčice, zares pravi dar božji po dveurni peš-hoji v avgustu. „Janez, se še nisi oženil? Še vedno sam kuhaš in pečeš?“ se. pošalim jaz. „Kje pa? Saj so same organizirane!*) Ali veste še za pošteno slovensko dekle?“ pravi on. „Vem, Janez, vem! Dovolj jih je! Le poslušaj“ ... ga hočem tolažiti. „Organizirane nočem! Tista še bi hotela mene organizirati!“ se razvnema moj gostitelj. Kakor vidno, se sicer ni vedel pravilno izraziti, ali njegova poštena duša je celo pravilno čutila nevarnost, ki preti slovenskim mladenkam za sedaj zlasti na spodnjem Štajerskem. — Naše širše občinstvo samo pa ima o „mladinski organizaciji“ še zelo nejasne pojme; deloma, ker je stvar še nova, deloma pa je, se zdi, nejasnost — namen. Proč torej z zagrinjalom! H ITMe Jesti. V lastnem interesu vsakega je, da pred nakupom raznega blaga za rabo in darila moj bogato ilustrirani glavni cenik z več kot 3000 podobami firme c. in kr. dvornega liferanta Hanns Konrad, razp. hiša, Brüx 227 (Češko) zahteva, ki se pošilja vsakomur zastonj in franko. Isti obsega največjo izbero vseh vrst blaga v urah, zlatu in srebru, godbi, jeklu in usnju, rekvizite za kadenje, manufakturno blago, predmete za domačijo in za toaleto, orodje itd. po najnižjih fabričnih cenah. Odlikovana je ta firma opetovano s c. in kr. avstr, državnim orlom in zlatimi ter srebrnimi razstavnimi medajlami. Priporočamo jo najbolje! Ne, da bi delali reklamo, ampak glas svojega srca poslušajoči, pošiljajo hvaležni naročniki Fellerjevega fluida zahvalna pisma ne le izdelovatelju samemu v Stubico, ampak naravnost upravništvu ter prosijo, naj se ta zahvalna pisma -objavljajo v prid trpečim ljudem; tu en sam izgled: Pred nami leži pismo s poštnim pečatom Sedziscov z dne 9. junija. Naslovljeno je na sl. uredništvo in upravništvo „Gazeta Nied-zielna“ v Lvovu; pismo se glasi: „Slavno upravništvo! Jaz in moja mati Vas prosiva, da blagovolite natisniti v svojem listu: Najina najtoplejša zahvala izdelovatelju „Elsa fluida,“ gospoda E. V. Fellerju, dvornemu lekarnarju v Stubici št. 574 (Hrvatska) za posebno ozdravljenje učinkujoče domače zdravilo (Fellerjev fluid, Fellerjeve kroglice in vsa druga sredstva), ki so tako nama, kakor najinim prijateljem povrnila zdravje, ter nam temeljito pregnala kašelj, prsne, očesne, želodčne, revmatične in protinske bolečine, bolečine v križu in hrbtu, ter mnoge druge vsled prehlajenja nastale bolečine. Priporočava torej Fellerjev fluid in Fellerjeve krogljice vsem ljudem, naj si bodo zdravi ali bolni, kajti vsakdo bo za to sredstvo hvaležen, kakor midva. Mihael Toto n, občina Za-gorzyce, okraj Ropczyce.“ Da si bodo mogli tudi naši č. bralci ta izvrstna sredstva nabaviti, navajamo, da se dobi 12 malih steklenic ali 6 velikih steklenic Fellerjevega fluida za 5 K s poštnino vred pri E. V. Fellerju v Stubici št. 574 (Hrvatska). Gospodinje, gostilne, hoteli, penzije ter drugi zavodi bodejo dobro storili, ako se pri potrebi posteljnega perja, daunov ali go- *) združene: župnik Šegula misli na dekleta, ki so Članice klerikalnih mladinskih društev, kakor jih ustanovljajo politični duhovniki po vsem Slovenskem v škodo ljudstvu. lovih postelj, posteljnega blaga in matrac zaupljivo obrnejo na izvrstno razpošiljevalno hišo Max Berger, Deschenitz, št. 229, (Böhmerwald), ki lo blago v vse dežele eksportira. Ta firma, kateri je mogočo, da potom direktnega nakupa dobre kvalitete poceni kupi, se lahko vsakomur priporoča. Več pove inzerat! Darila zastonj dobijo cenjeni čitatelji tega koledarja od dobro znane in skozi nas vedno priporočane firme E. V. Feller v Stubici štev. 574 (Hrvatsko). Ta firma razdeli med svoje kupce, naše čitatelje, razna darila, m. nj. tudi taka iz pravega srebra. Več o temu naznani ta firma kupcem prav rada, ako se ti nanjo obrnejo-in na naš koledar sklicujejo. Zastonj dobi vsakdo na zahtevo bogato ilustrirani glavni cenik z nad 3000 podobami firme c. in kr. dvornega liferanta Hanns Konrad, razp. hiša, Brüx št. 227 (Češko), ki obsega najbogatejšo izbero blaga za rabo in darila vseh vrst in v katerem najde vsakdo to, kar želi in išče. Blagru človeštva namenjeno je apotekarja A. Thierry balzam in centifolien-mazilo, o katerih krasnih uspehih govorijo nešteta zahvalna pisma. Ta dva svetovna sredstva, ki sta v zdravljenju nepresežena in se nikdar ne pokvarita, prinašata skoraj vedno uspeh in pomoč. Držite ta sredstva vedno doma in zavrnite posnemanja, ki so kazniva in brez vrednosti. Thierry balzam 12 malih ali 6 velikih steklenic 5 kron in Thierry centifolien-mazilo 2 dozi K 360 dobijo se pristno v apoteki angelja-varuha A Thierry, Pregrada pri Rogatcu. Kje naj kupim dobro uro? Težko je med mnogimi inzerati ur, ki vsi svoje blago kot najboljše ponujajo, pravo firmo izbrati. Priporočamo cenjenim bralcem, da naj si naročijo cenik svetovno-znane firme Max Böhnel, Dunaj IV., Margaretenstr. 27/74 k, ki ga dobijo zastonj. Tam se vam bode gotovo dobro, reelno in poceni postrežilo. Dopisnica z natančnim naslovom zadostuje. Kako praktični zdravniki o Fellerjevim „Elsafluid“ sodijo, dokazuje sledeče pismo: „G. E. V. Feller, dvorn. apotekarju, Stubica št. 574 (Hrvatsko). Zahvaljujem se Vam za poslane steklenice fluida, ki se je pri vseh revmatičnih boleznih krasno obnesel. Priporočam to sredstvo povsod najživahneje! Dr. M. David, mestni zdravnik, Sienava pri Jaroslavi v Galiciji.“ — Takih pisem je nebroj ! Fellerjev fluid pomaga ravno izborno. Ne pustite se z ednako zvenečimi fluidi oslepariti! Orožje treba je vedno pri strokovnjaku in izdelovalcu naročiti. Priporočljiva je firma F. Dušek, fabrika pušk, koles in šivalnih strojev, Opočno št. 562 na drž. žel. (Češko). Zlasti priporoča Hammerless-puške, trojke, lankaster in flobert-puške, revolverje itd.; 5 let garancije vsemu orožju za streljati. Svetovno znana kolesa „Bohema“, pod 6 letno garancijo, 4 tedne na poizkušnjo. Izvrstne šivalne stroje pod 10 letno garancijo, 1 mesec na poizkušnjo. Dobri plačilni pogoji ! „Ich dien“ je napis znane varstvene znamke z nuno, ki varuje apotekarja A. Thierry balzam proti ničvrednimi ponaredbami. Tisoči zahvalnih pisem. Obrnite se vsi na apoteko angelja-varuha A. Thierry, Pregrada pri Rogatcu. Gospodi, gospe in dekleta so pri nakupu štofov za obleke, belega in štrikanega blaga, mnogokrat hudo osleparjeni. Važno je torej izvedeti, od kje se to blago lahko poceni dobi. — Svetovna firma R. Miklauc v Ljubljani prodajala je doslej le en gros; kupci so pa zahtevali, da prične tudi v malem prodajati. Zahtevajte cenik in vzorce blaga ! Prav zanimivi inzerat glede odvajalnih sredstev dobijo naši; čitatelji na strani 129 tega koledarja. (Apoteka sv. Duha). Pri nakupu inštrumentov osobito harmonik stori le vsak:, sam sebi krivico, če si ne naroči cenika ali si iste osobno ogleda pri Vincencu Simonič, Ordonanzhausgasse 1 v Ptuju, ker ¡spričevala istega kažejo, da je bil že kot učenec dvakrat premiiran, ter ima tudi c. kr. patent na nove sorte harmonik. Nujno se priporoča, da se celo pri najbolj lahkemu kašlju takoj nastopi. Nikdo ne ve, kaj iz kašlja lahko postane. Tako stvar se ne sme zanemariti, ker je vedno nevarna, jako se hvali sirup iz lipovega medu, ki ga po povzetju razpošilja apoteka Hugo Orkeny, Budapest, Tokoly-str. 28 a. 180 (mala steki. 3 K, velika 5 K, 3 steki, za 15 kron franko). Pri oknu vun vržen je denar, ki se ga daje za posteljno perje., ako se ne obrne na pravi vir. Isto velja za gotove postelje. Pri taki stvari treba se. je obrniti na prvo hišo te branše. Priporočamo izvrstno-firmo S. Benisch, Deschenitz 642 (Češko). Glej inzerat te reelne in cene firme! Hudo napako stori, kdor ni previden in vzame namesto izvrstnega Kriegnerjevega Reparator proti revmatičnim bolečinam, bodenju itd. kakšni posnetek. Priporočamo vsakomur to zdravilo, ki se ga dobi v „Kronen-apoteki“, Budapest, Museumring 18 (5 malih steklenic 5 kron,, 3 velike 6 kron). Poskusite! Že 100 let se izdeluje v Klingentalu (Sachsen) godbene inštrumente. Priporočamo firmo Wolf & Comp. Klingental, in naj si vsakdo zlasti glede harmonik naroči njen cenik. Gluhim ušesam se ne more pridigovati, ali končno mora vendar vsakdo do prepričanja priti, da mora sredstvo proti kašlju dobro-vplivati, ki ima 5500 notarsko potrjenih spričeval. To sredstvo so Kai-serjeve prsne karamele s 3 smrekami. 5rr><25r>icc. On že vè kaj. Fajmošter: No, kako gre Vašim dečkom? — Kmet Jaka: Bo že! Največji bode kmet, kèr se že danes na živino razume,, čeprav je šele osem let star. Ta drugi bo birič. — Fajmošter! Zakaj? ■— Jaka: Kokoš naj zanese jajce kamor hoče, on ga gotovo zvoha. In birič mora imeti dober nos.' Obdačiti mora tudi kurji gnoj. — Fajmošter: Kaj bode pa najmlajši sinček? — Jaka: Ta bode fajmošter! Poznam ga, on mora duhovnik postati! — Fajmošter: Zakaj pa?'— Jaka: Veste, ta smrkovec že danes noče moliti, ako mu ne dam: krajcarja ... Dobri nasvet. Gost: Vi, natakarica, tu imate 20 vinarjev, in zdaj mi povejte, kaj mi najbolj priporočate. — Natakarica! Pojdite v drugo gostilno ! Odgovor. Gost: Vi, krčmar, ali je to pečenka od zajca alk od mačke? — Krčmar: Ali se Vam dopade? — Gost: O ja ! — Krčmar: Kaj pa potem vprašate? Bolje mačkina pečenka, kise dopade., nego zajčja, ki se ne dopade! Tudi odgovor. Učitelj: Kaj je naredil cesar Karol pred svojo smrtjo,? — Učenec: Umrl je. Poštenjak. Tone: Tvoja obleka je pa že hudo raztrgana. — Miha: Kaj hočeš? Nekateri Žnidarji pravijo, da me premalo poznajo, drugi pa zopet, da me predobro poznajo. Obleke mi pa nobeden ne naredi . . . Čudna mačka. Cene: No, kaj pa je z mačko, ki si jo zadnjič dobil? — Juri: Dobro, samo eno slabo navado ima. — Cene: Kakšno pa? — Juri: Ta mačka žre samo prežveketane reči. — Cene: Kdo ji pa vso jed preje prežveketa? — Juri: Kdo? I ona, mačka sama . . . On je zadovoljen. Fajmošter: Miha, nehaj pijančevati! Vsak glaž vina je žebelj za tvojo trugo. — Miha: Fajmošter, nič ne dene; meni je vse eno, čeprav izgleda moja truga kakor jež. Pijanec France: Ti žena, jaz sem hudo bolan; ali ne veš za nobenega zdravnika, ki bi mi ne prepovedal pijače? Med babami. Neža: Ježeš, ali že veš? Danes je žandar eno nevesto od oltarja proč vzel! — Urša: Jejmene, jejmene, zakaj pa? — Neža: No, oženil jo je! Vbogi kmet! Sosed: No, Jaka, kje pa imaš tvojo živino? — Jaka: Veš, sosed, za govedo je moj sin študiral, za svinje se pa moja hčerka „teater“ uči! Nesrečnež: A.: Vbogi prijatelj, slišal sem, da ti je tvoja žena s sosedom ušla! — B.: To še ni najhujše! Ali včeraj je že nazej prišla! Trpljenje urednika. Naročnik: Gospod urednik, tukaj Vam prinesem prvega živega metulja v tej spomladi. — Urednik: Hvala, ali ljubše bi mi bilo, ako bi mi prinesli mrtvo raco! Mežnarjeva skrb. Mežnar: Vi, sosed, Vi bodete še svoje hlače izgubili! — Sosed: Zakaj? — Mežnar: Zato, ker mi daste pri vsakemu ofru en knof v mošnjiček! Kratke besede. Pic: Kam greš? — Ki c: Branjevce. — Pic: Kaj boš tam? — Ki c: Tobaka! — Pic: Šnofati ? —Ki c: Ne! —• Pic: Kaditi? — Kic: Ne! — Pic: Kaj pa za sto vragov? — Kic: Cikati! Huda smola. Tone: Jaz sem pač nesrečen. Moja prva nevesta je umrla, moja druga nevesta je šla v klošter in moja tretja nevesta — — Jaka: No, kaj je bilo s tretjo tvojo nevesto? — Tone: To sem pa oženil . . . Domači prepir. On: Meni se je pač mešalo, ko sem tebe oženil. — Ona: Ali se ti morda danes tudi še meša? — — On: Ne, to pa ne! — Ona: No, vidiš, pa sem te le jaz ozdravila! Hlapčevo premišljevanje. Hlapec: Moj gospodar ne dela nič in jaz ne delam nič. O gospodarju pravijo ljudje, da živi mirno, o meni pa pravijo, da sem lenuh. Kako je to ? Pravi župan. Tujec: Zakaj ste pa ravno tega Jurja z najbolj rdečim nosom za župana izvolili? — Domačin: On nas vsaj ne more kregati zaradi pijančevanja! Tudi dobro. Sodnik: Čeprav je Vaša žena huda, Vi nimate pravice, da bi jo tepli. Edino sodnija ima pravico kaznovati. — Kmet: Dobro, gospod sodnik, potem jo pa Vi pretepite! l^tjga rja parklji^ ¡0 gobcih pri goveji liuini- Ker je velika nevarnost, da bi se prenesla kuga na gobcih in parkljih pri goveji živini na Štajersko in ker bi bilo to naši živinoreji na veliko škodo, bo pač primerno, če poučimo, nekoliko naše bralce o bistvu te bolezni in o njenih posledicah, da tako pridobimo kmete, da v svojo lastno korist pomagajo zatirati to bolezen. Ta kuga na gobcih in parkljih lahko napade goveda, ovce, koze, svinje, kure in gosi. Če jedo ljudje mleko okuženih krav, dobe kugo v ustih; tudi se je že opazilo, da so se pokazali pri takih ljudeh mehurčki po rokah, posebno prstih. Pri govedu se ta kuga navadno pokaže v obeh oblikah, na gobcu in med parklji; tudi vimena se lahko prime. Napoveduje se ta bolezen z lahko mrzlico, lenostjo, pomanjšanim apetitom, veliko žejo in suho sluzno kožo v gobcu. Če se pokaže najprej kuga v gobcu, potem je gobec vroč in znotraj rdeč, iz njega se vleče smolasta slina in črez kakih 12 do 24 ur se pokažejo na robu jezika, na čeljusti, nebu, goltancu, na robu gornje čeljusti in na notranji strani usten žoltkasti mehurčki, veliki kakor leča, ki pa se večajo, dokler ne postanejo veliki kakor lešniki. Črez kakih 12 do 24 ur počijo in iz njih se izlije vodena, prozorna tekočina. Koža se odlušči in na mestu odpadlih mehurjev ostanejo odprta, vneta mesta, ki živino pri jedi tako bole, da živina navadno niti ne je. Iz gobca teče še vedno, samo da je slina sedaj smrdljiva. Če živina gobec odpre in zapre, se čuje nekako čudno kolcanje. Črez kakih šest do osem dni se živini rane izlečijo, prevlečejo z novo kožo in živina ozdravi. Pri kugi v parkljih opazimo na spodnjih delih nog vročo, bolečo oteklino, živina dviga noge in stopa nemirno sem in tja, težko hodi in mnogo leži. Črez eden ali dva dni se potem med parklji in v njih bližini narede. mehurčki, ki se odpro in potem pokrijejo z žoltorjavka-stimi krastami. Te kraste ali hitro odpadejo, ali pa izločajo še par dni čudno smrdeč gnoj, nakar se zacelijo. Navadno traja bolezen eden do dva tedna. Večkrat pa se zgodi, da se vnamejo tudi mehki deli globlje pod parkljem, tako da lahko parkelj odpade. Navadna posledica kuge v parkljih je, da se tudi na vimenu narede mehurčki; to zaradi tega, ker se živina pri ležanju s parklji dotika vimena in tako pride gnoj nanje. Že pri navadni kugi v gobcu in parkljih je mleko mnogo slabše, če pa oboli tudi vime, se mleko popolnoma pokvari, dobi žolto barvo, postane vlečljivo in se posiri, če se kuha. V tem slučaju teleta ne smejo več zizati krave in tudi za ljudi je tako mleko škodljivo. Smrtna je ta bolezen le redkokedaj; bati pa se je moramo zaradi tega, ker živino za dolgo časa oškoduje in oslabi, ali pa škoduje s tem, da se parklji in vime za vedno pokvarijo, da postanejo krave tako slabe, da ne iznosijo telet in da teleta ginejo. Vzrok te bolezni se nahaja v mehurčkih in pride k nam navadno iz vzhoda. ^Največkrat se kuga razširi s svinjami, posebno z velikimi transporti. Če se je kuga živine enkrat prijela, se ne da ustaviti. Vendar pa lahko bolni živini bolečine olajšamo, preprečimo večje nevarnosti in tako čas bolezni skrajšamo. Gmotna škoda, ki jo ta kuga povzroči, pa je zelo velika. Kravam usahne mleko, živina navadno za tretjino shujša, krave zvržejo, vprežna živina se dolgo več ne more vpreči, pitana živina izgubi do tretjine teže. Vse to zakrivi, da potre- bujemo mnogo dela in truda, če hočemo živino zopet popraviti; navadno pa se lahko reče, da je to, kar smo tisto leto pri živini pridelali, popolnoma izgubljeno. Dobro je, če živino vsak dan preiščemo, hlev pridno snažimo, postavimo kupljeno živino za 14 dni v poseben hlev, ne jemljemo hlapcev in dekel iz okuženih krajev in ne pustimo nikakih tujih oseb, posebno ne živinotržcev, mesarjev, rezarjev in mazačev v hlev. Posebe opozarjamo na to, da po § 29 postave o živinskih kugah mazačem ni dovoljeno zdraviti okuženo živino. Če se pojavi kaj sumljivega, se mora takoj obvestiti živinozdravnik in slučaj naznaniti občinskemu predstoj-ništvu. Oba bosta potem že vse potrebno odredila. Skrbimo za svež zrak v hlevu, za čisto, suho steljo in dajmo živini večkrat čiste vode, ki ji lahko primešamo nekoliko jesiha. Kot krma se priporoča v začetku pijača z vkuhanim lanenim semenom, zdrobljeno žito, parjeni krompir in repa, mehka trava, pozneje čisto seno. Najboljše je, da prepustimo zdravljenje živinozdravniku. V korist vsakega posameznega kmetovalca in ob enem vseh skupaj pa je, če se vsi jasni ali tudi vsaj sumljivi slučaji, tudi taki, ki smo jih opazili na sejmih, pri tuji živini, v tujih hlevih ali na paši, nemudoma naznanijo uradnemu živinozdravniku ali pa žandarmeriji, kajti le če izpolnujemo vse živinozdravske predpise, lahko to nevarno in škodljivo kugo omejimo. Juvan. („Gosp. Glasnik“). Hranilnica (Sparkassa) mestne občine Brežice na Savi uraduje v lastni hiši štev. 27 vsak pondeljek in četrtek dopoldne, obrestuje hranilne vloge proste rentnega davka od dneva vloge do dneva vzdiga z 4'/47o, daje posojila na zemljišča in občinam tudi brez hipoteke proti 574% in vzame me-njice v eskompt proti 6% obrestovanju. Natančnejša pojasnila daje pisarna radovoljno. Berite . Hočemo vam ,tukaJ povedati ^ ,)apirefi jjudij zoper ¿oL* a i,s°Če iodcu, krče ?lečlne v že-zSago, tiščanie nos9 nePryetno p4aidpŽei°dcu> nost ¡n gablfenie Jl ’ betež' 20Per vsakovrstno Prtje ia n°P^bavlZ\S^neP^vil-mrzlične napade rv°2ne uspehom rabiknVelikin> ‘"¿KIS»-*«2. f.l»«nino Vred4K JioStane Gc pa 7 K 6o-¿¡n 12 »at-hoiie dobiti pristne kfdor VSI«Woil 574™";i«W Bojkot je tuja beseda, pri nas pa se je udomačilo geslo „Svoji k svojim!“ In tudi mi pravimo : „Svoji 11 svojim!46 Bodemo videli, kdo ima prav! Čitajte „Štajerca,“ ako se ne bojite resnice! -------------5ejrr)i.------------------ Na Štajerskem. Ako pade sejem na nedeljo ali zapovedan praznik, se vrši naslednji dan. V Celju v soboto po sredpostni nedelji, 21. oktobra in 30. novembra in vsak prvi ponedeljek v mesecu živinski sejem. Sejmari so štantnine prosti. V Ptuju vsako prvo in tretjo sredo v mesecu sejem za živino, nadalje veliki sejmi za žrebeta, konje, govedo in prašiče 4. in 18. septembra, 2. in 16. oktobra ter 6. in 25. novembra. V Radgoni 3. vsakega meseca živinski sejem za vole, krave, bike, teleta, konje in drobnico. vJanuar: 2. v Št. Jurju ob južni železnici; pond. po sv. treh kraljih pri Novi cerkvi v Šmarju blizu Celja; 5. v Konjicah (za živino); 4. nedeljo po božiču v Marenr bergu; 11. v Planini; 14. pri Sv. Filipu v Veračah; 17. v Kapeli pri Brežicah; in v Pletrovčah; sv. Boštjana dan pri Sv. Andražu (pri Ptujem), v Arnužu pri Sv. Mohorju (Podčetrtkom), v Bučah in Vrenskagorci; sv. Neže dan na Teharjih; sv. Vincenca dan v Št. liju in v Mozirju; sv. Pavla dan v Gomilnici, v Artičah in Slovenjem Gradcu;. 14 dni pred pustom na Ponikvi; 25. v Studenicah; 29. v Rajhenburgu, v Št. Jurju ob Tabru za živino in blago; 31. v Dobovi. Februar: pond. pred svečnico v Vojniku, soboto pred svečnico v Maribor;, sv. Blaža dan pri Sv. Marji v Jarenini (v Slov. Goricah) in v Trbovljah; pond. po svečnici na Dobrni, v Lipnici; 3. v Št. Jakobu pri Kolbiji in v Vidmu; 5. pri Sv. Petru pod Sv. Gorami; 6. v Gornjem Gradu; 9. v Pilštajnu in Konjicah (letni in živinski); 10. v Sent Jurju ob južni železnici; sv. Valent, d. v Brežicah, Ponikvi, Središču in Žalcu; 14. v Sevnici (na Savi); četrtek pred pustno ned. v Šoštanju za živino; pustni ponedeljek na Vidmu; kvat. torek v Ljutomeru; sv. Julijane dan v Bučah in Vrenskagorci; 19. v Pišecah; v četrtek po pepelnici živinski sejem v Velenju; 22. pri Sv, Filipu v Veračah ulimske fare na Teharjih; pond. pred sv. Matijem v Braslovčah; sv. Matija dan v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Vildonu in na Laškem; sv. Marka dan v Lav-beku; 2. soboto v postu v Slov. Gradcu. Marec; 1. konjski sejem v Konjicah; na Planini in v Cirkovcah; sredpostno ■sredo v Vitanju; v soboto po sredpostu v Celju; 2. v Pišecah; 3. na Vranskem in na i T Kako veselo pesen poje, kako nam solnce dnes žari! Glej, naše delo je cvetelo in zmagalo je ljudsko delo . . . Sovražnik, glej, in boj se ti! Le pljuvajte, sinovi gonje! Li veste, da — živimo mi ?! Resnico križali so tudi, a vendar vrag ni zmagal hudi, Pravice plamen le gori . . . In kmet, in vsaka roka žuljev se dviga: kruha dajte nam! Na polju, morju, tudi v jami pridelali smo kruh vam sami, in vi — lenoba — vas ni sram ? Vse gospodarsko delo nosi! Zelena naša je zastava! . . . Le hujskajte, — v boju truda ostaja naša — naša gruda!! Zelena je zastava prava! In let deset smo bili živi . . . Kdo nas premaga? Ni ga, ni!! Naj bo nevihta divja, huda, bodočnost naša je in gruda, sovražniki — — oj, živio mi! K• Linhart. i^opjcc brejosti ako je začetek nastopi pri svinji ovci kravi kobili januar 1. aprila 23. junija 4. oktob. 8. decemb. 2. >> 15. maja 7. >) 18. 22. 16. >> 30. >> 21. julija 3. novemb. 5. 31. februar 5. )) 28. }) 9. J) 12. januar 6. >> 15. junija 7. >> 19. >> 22. 15. )) 25. )) 17. >) 29. decemb. 2. 26. marca 1. )) 21. avgust 2. )) 6. )) 30. 1) 10. 30. j) 11. 15. februar 8. )) 20. julija 10. >> 21. 23. 18. aprila 1. >> 22. septem. 2. januar 6. marca 2. J) 10. )) 31. 11. 15. 11. JJ 20. 1 avgust 10. >> 21. 5) 25. >> 21. maja 1. » 21. oktob. 2. februar 5. aprila 1. )) 10. » 30. )} 11. )> 14. n 10. >> 20. septem. 9. >> 21. jj 24. >> 20. )> 30. ,, 19. )) 31. marca 3. n 30. junija 10. >> 30. novem. 11. >> 17. maja 11. )) 20. oktob. 10. 21. 21. 21. )f 30. )> 20. decem. 1. aprila 6. )> 31. julija 10. >) 30. >> 11. >> 16. junija 10. 20. novemb. 9. )) 21. » 26. >) 20. )) 20. 14. J) 26. maja 1. )> 25. avgust 1. >.» 21. januar 1. >> 8. julija 2. )) 1. >> 30. 11. }) 17. 11. 10. decem. 10. 21. )> 27. >> 21. >> 25. J) 15. >> 26. junija 1. >> 26. septem. 1. >> 22. februar 2. y> 8. avgusta 2. V 10. )> 31. v 11. 17. 11. >) 20. januar 10. >> 21: „ 27. » 21. >> 30. )) 20. marca 3. julija 7. n 31. oktob. 5. )) ' 25. >> 8. >> 12. septemb 5. 15. februar 4. j) 18. )) 22. >> 15. 25. J) 14. )) 28. avgust 1. }) 25. novemb. 1. 21. aprila 4. >> 8. oktobr. 2. 10. marca 2. 13. >> 17. )> 11. 20. 12. >> 23. JJ 27. J) 21. V 30. 22. maja 3. septem. 6. 31. decem. 10. aprila 1. 13. 16. novemb. 10. 20. 11. 23. j) 26. )J 20. 26. 16. J) 28. oktobr. 1. )) 25. }> 31. )> 21. junija 2. J) 7. )) 30. M ^>05tr)ir>c; brjojaJi ir> kolegi. V naslednjem prinašamo glavne določbe glede pošte in njenih pristojbin., glede telegramov in kolekov. Črka „g“ pomeni pri temu „gram“, črka „kg“ pomeni" kilogram, črka „km“ kilometer (1000 m), črka „K“ krono in črka „h“ vinar. V kateri kraj Pisma in trgovski papirji Dopis- nice Tiskovine 1) Muštri blaga Rekomandi- rano Povratni list Vprašanje Povzetje Poštni nalog Ekspres CO XsJ o> H O c CZ c CZ u. O c cz u. 15 c CZ 1— a o> c 03 > CC C ul p O bJD TD O N Teža _o i— o CX cz >N1 O» H 5 U O Cu g h h h h g h g h h h Avstro-Ogrska Bosna in Hercegov. Lichtenstein Lokalni promet - 20 —250 — 20 -250 10 20 10 20 20 40 20 40 1, 1 10 — 50 51-100 101—250 251—500 501 — 1000 3 5 10 20 30 —250 —350 10 20 25 30 Sandžak Novibazar po 15 25 50 10 20 po 50 5 po 50 52) j 25 — Nemčija - 20 —250 10 20 20 30 5 10 — 50 51-100 101—250 251—500 500-1000 3 5 10 20 30 —250 —350 10 20 25 30 Črnagora po 15 10 20 5 10 po 50 5 po 50 52) 25 30 Švica po 20 25 50 10 20 po 503) 5 JJp.502) 5’)! 25«) 30 Srbija po 15 15 30 10 20 po 50 5 Ipo 50 5 25 30 Svetovna pošta3) pol52 25 50 10 20 po 50*) 5 jjp.505) 5'!) | 25«) — ‘) V zavojih 75X10 cm; drugače 45 cm veljkost — 2) Najmanje 10 h. — 3) V vse dežele sveta (razven Nemčije, Lichtenstein, Črnagora in Srbija). — 4) Teža do 2 kg. — 5 Velikost 30X20X10 cm; zavoji 30X15 cm. Trgovski papirji za vsakih 50 g 5 h, najmanje 25. Velikost kakor tiskovine. Tiskovine do 2 kg, trgovski papirji do 300 g teže. — «) Samo v dežele, ki so v poštni zvezi. Poštno povzetje (Nachnahme). Pošiljatve s poštnim povzetjem se pošiljajo-lahko v vse kraje Avstro-Ogrske in to z uradnim spremljevalnim listom (Begleitadresse), ki košta 12 h. Za te pošiljatve se ima poleg poštnine še plačati: za povzetje do 24 K se plača 12 h, za vsakih nadaljnih 4 K pa 2 h več. Tudi pisma se lahko s povzetjem pošlje. Frankira se jih kot rekomandirana pisma. Bosna-Hercegovina. Za denarna pisma in blago se plača do 500 g — 60 h„ do 5 kg = 80 h. Za pošiljatve z označeno vrednostjo do 100 K = 11 h, do 600 K = 22 h, za vsakih nadaljnih 300 K — 11 h. tarifa po$tr)i6 oaka^ie J L>ir)arji6. V pošlje se lahko K do 20 K do 100 K do 300 K do 600 K do 1000 K Avstro-Ogrska 1000 10 20 40 60 100 Bosna-Hercegovina i Novibazar, Črnagora } Srbija 1 1000 do 40 K 20 30 60 90 150 Nemčija 1 Turčija Luksenburg. 1 1000 do 40 K = 20 h, nadalje za vsakih 20 K še 10 h več Severna Amerika \ Anglija in kolonije J 500 Za vsakih 25 K se plača 25 h. Drugo inozemstvo 500 1000 tarifa deparr>¡b piscrt) J L>ir>arjih>. Pristojbine za težo in vrednost 250 gr. Avstro-Ogrsko in Nemčija Bosna-Hercegovina Po naznanilu Šteto 1. cona 2., 6. cona 1. cona 2—6. con. K do 10 čez 10 do 10 čez 10 Do vrednosti K h milj. m ilj- 1 milija je 7‘/a km. Avstro-Ogrska Samo za Avstrijo 100 I 30 54 in Ogrsko 1 Avstro-Ogrska čez 1000 K 100 71 300 36 60 300 • 77 600 36 60 600 82 900 42 66 900 93 1200 48 72 60 84 1200 104 1500 54 78 69 93 1500 115 1800 60 84 78 102 1800 126 2100 66 92 87 111 2100 137 2400 72 86 96 120 2400 148 2700 78 102 105 129 2700 159 3000 84 108 114 138 3000 170 za vsakih več 6 več 6 več 9 več 9 za vsakih več 11 300 K 300 K > tarifa D©3r)c poste O Dirjarjib- Avstro-Ogrska in Nemčija 1 Pristojbine za težo Vrednostna pristojbina Do inkl. kg 1. cona 10 2. cona 20 3. cona 50 4. cona 100 5. cona 150 6. cona čez 150 Do vrednosti ' K h milj. 5 30 60 60 60 60 60 100 61) 6 36 72 84 96 108 120 600 12 7 42 84 108 132 156 180 900 18 8 48 86 132 168 204 240 1200 24 9 54 108 15) 204 252 300 1500 30 10 60 120 180 240 300 360 1800 36 11 66 132 204 276 348 420 2100 42 12 72 144 228 312 396 480 2400 48 13 78 156 252 348 414 540 2700 54 14 84 168 276 384 492 600 3000 60 15 90 180 300 420 540 660 3300 66 *) Velja 'e za Avstro-Ogrsko. <3dec|rarr)i. V Avstro-Ogrsko, Bosno-Hercegovino, Lichtenstein in Nemčijo za vsako besedo 6 h; beseda sme obsegati 15 črk ali 5 številk; najmanje se plača za telegram 60 h. — Kdor brzojavi, plača ob enem lahko pristojbino za telegrafični odgovor. Inozemstvo: Za vsako besedo (15 črk ali 5 številk) se plača: v Belgijo 19 h, Bulgarija 6 h, Danska 21 h, Francoska 16 h, Grška 19 h, Anglija 26 h, Italija 16 h, Čmagovra 8 h, Nizozemska 16 h, Norveška 32 h, Portugal 33 h, Rumunija 8 h, Rusija 24 h, Švica 8 h, Švedija 24 h, Srbija 8 h, Španija 28 h, Turčija 38 h. Seznamek sejmov z žrebetami, konji, govedo in svinjami v Ptuju 1911. Sejmi s konji in govedo, Dnč 4., 18. januarja » 1., 15. februarja » 1., 15. marca » 5., 19 in 24.*) aprila » 3., 17. maja » 7., 21. junija ■ » 5., 19. julija » 2., 5*) in 16. avgusta » 6., 20. septembra » 4., 18. oktobra » 2., 15. in 25.*) novembra • » 6., 20. decembra Sejmi z žrebetami: Dne 4. in 20. Svinjski sejmi. Dne 4., 11., 18., 25. januarja » 1., 7., 15., 22. februarja » 1., 8., 15., 22., 29. marca » 5., 12., 19., 26. aprila » 3., 10., 17., 24., 31. maja » 7., 14., 21., 28. junija » 5., 12., 19., 26. julija » 2., 9., 16., 23., 30. avgusta » 6., 13., 20., 27. septembra » 4., 11., 18., 25. oktobra » 2., 8., 15., 22., 29. novembra » 6., 13., 20., 27. decembra okt., 2., 15. in 25. nov., 4. in 18. dec. *) Ta dan se vršijo tudi letni in lesni sejmi. Sarifči ga frole^c ($tcrT)pelji?e). I. Za menice (Wechsel) 11. Za pravne stvari trdila itd. po- III. 'Za pogodbe itd. Za Avstro-Ogrsko Za Avstro-Ogrsko Za Avstro-Ogrsko Čez do Pristojbine Čez do Pristojbine Čez do Pristojbine K h K h K h — K 150 K — 10 - K — 40 14 - K 20 K 14 150 300 — 20 40 80 — 26 20 40 — 26 300 600 — 40 80 120 — 38 40 60 — 38 600 900 — 60 120 200 — 64 60 100 — 64 900 1200 — 80 200 400 1 26 100 200 1 26 1200 1500 1 — 400 600 1 88 200 300 1 88 1500 1800 1 20 600 800 2 50 300 400 2 50 1800 2100 1 40 800 1600 5 — 400 800 5 — 2100 2400 1 60 1600 2400 7 50 800 1200 7 50 2400 2700 1 80 2400 3200 10 — 1200 1600 10 — 2700 3000 2 — 3200 4000 12 50 1600 2000 12 50 3000 6000 4 — 4000 4800 15 — 2000 2400 15 — 6000 9000 6 — 4800 6400 20 — 2400 3200 20 — 9000 12000 8 — 6400 8000 25 — 3200 4000 25 — 12000 15000 10 — 8000 9600 30 — 4000 4800 30 — 15000 18000 12 — 9600 11200 35 — 4800 5600 35 — 18000 21000 14 — 11200 12800 40 — 5600 6400 40 — 21000 24000 16 — 12800 14400 45 — 6400 7200 45 — 24000 27000 18 — 14400 16000 50 — 7200 8000 50 — n tako dalie z Č ez 160C )0 K za Za vsakih 400 K vsakih 3000 K za vsakih 800 K več čez 8000 K za 2 K več. 2 K 50 h. K 50 h več. Trgovski računi in potrdila so do 20 K prosti koleka; od 20 K do 100 K se plača 2 h, čez 100 K pa 10 h koleka. I) 5 e b i r) a. Koledar: Stran Leto 1911...........................5 Deželni patroni.....................5 Cesarska rodbina....................6 Avstro-ogrske deželne barve .... 7 Vladarji v Evropi . ...................7 Kalendarij..........................8 Pripovedni in poučni del: Naprej — 19111.....................33 Mati............................... 34 Veroizpovedbe na svetu.............37 Narodnosti v Evropi.................38 Armada in mornarica raznih držav . . 38 Iz kmetskih bojev..................38 Ali se izplača kupovanje umet. gnojil 40 Izseljevanje.......................43 Zemlja in voda _...................44 Ozimna žita in spomladanska vlaka . 44 Mežnar Miha v otročji postelji ... 45 Prebivalstvo sveta................47 Ali naj travnike gnojimo..........47 Capin.............................50 Česa je treba k razvitku čebelne družine 55 Prva pomoč pri nesrečah...........56 Stran Moj plug...............................59 Žetev in pridelki na svetu............59 Stanovi na Avstro-Ogrskem .... 59 Avstro-ogrsko i vojaštvo..............60 Kaj je kolera.........................60 Priča.................................62 Plemenito srce . . . •.............64 Na kaj mora gledati kmetovalec, ki hoče kupiti konja.................69 Birič.................................71 Bojna pesen...........................74 Jura je šel med narodnjake .... 74 Par resnic............................79 Mesto in dežela .......................84 Bojkot................................87 Siameški krompir......................90’ Živela nemška šola....................91 Mladinska organizacija................93 Male vesti............................94 Smešnice..............................96 Kuga na pajkljih in gobcih pri gov. živ. 98 Sejmi na Štajerskem in Koroškem . 100 Poštnine, brzojavi in koleki .... 104 Moderna spodnja krila za dame ------------------- v solidni izvršbi po naj nižjih tovarniških cenah. Št. 149. Lepo praktično spodnje krilo iz izbornega najtrpežnejšega perilnega blaga z barvastimi črtami, z visoko volano, se jako dobro pere 90 cm dolgo K 2'70. Spodnja krila iz barhenta, flanela, perilnega blaga, kretona, klota, listra in sifona z vezenimi okraski v najbogatejši izbiri in v različnih cenah v zalogi. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali se pa vrne denar. Pošilja proti povzetju ali poprejšnjemu plačilu c. in kr. dvorni založnik ____HANNS KONRAD, ™s razpošiljalna tvrdka v Briixu št. 227 (Češko). Glavni katalog z več nego 3000 slikami se na željo pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto. Revolver za kolesarje. i Štev. 112 (Randfeuersystem), zelo priljubljeni model, za 6 strelov, svitlo poliran, držalo iz orehovega lesa, „abzug“ se potisne nazaj, 12 cm dolg K 8'—. Re-volver-patrone (Randfeuer) št. 500 p. 100 k. K 3-15. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Največja izbera vseh vrst orodja v mojem glavnem ceniku z nad 3000 podobami, katerega pošljem na zahtevo vsakomur zastonj in franko. C. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad, razp. hiša, ÜIÜX Št. lil, Češko. Üra-kukavica K 8*50. Štev. 4453. Lepo zrez. šild, zgoraj ptič, številke in kazalci iz kosti, kliče na uro in na pol ure, 32 cm. visoka, kompletna, dva zlato broncirana oteža (smrečje), natanko regulirana, la „Schotten“-kolesje, samo K 8'50. Št. 4413. Osem dni idoča kuhinjska okrogla ura la kval., plehnato ohišje, 31 cm skozi sredo, K 6'50. Št. 4404 ista, 16 cm skozi sredo K 3•—. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje se po povzetju ali naprej-plačilu prva fabrika ur v Briixu Hanns Konrad, [. in kr. dvorni liferant Brüx št. lil Češko. Bogato ilust. glavni |katalog z nad 3000 podobami na zahtevo zastonj in franko. Gosle za šolarje in koncert. Le najboljši izdelki v breznapačni izpeljavi. Gosle za šolarje brez loka K 4'80, 5'50, 6’—, 7'60, 8'60, 11'—, 12'50. Koncertne gosle po K 14'—, 17'—, 20'50 in 24'—. Gosle za oršester močno glasne, po K 28'—, 32'—, 40'—. Lok za gosle po K —'80, 1'—, L40, 1 '80, 2'—, 2'40, 3'80 in naprej. Etui za gosle K 3'50, 4'50, 5'40, 6'50, 7'—, 9'50, 10'50. Citre, harmonike, orglice, okarine, klarinete, inštrumente za trobeti, gramofone itd. v najbogatejši izberi. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu c. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad Brüx št. 227 (Češko). -------— Glavni cenik z nad 3000 podobami na zahtevo zastonj in franko. Le K 2 70. Čitatelji tega koledarja so pametni dovolj, da se ne pustijo z napačnimi svarili,, grožnjami in mnogimi besedami preslepiti; oni vedo že iz izskušnje, kaj je pravo in dobro. Ni torej čudno, da občinstvo prava domača sredstva dvornega apotekarja E. V. Keller v Stubici št. 574 (Hrvatsko) tako ljubi. Zato najdemo ta dobra sredstva proti raznim boleznim skoraj v vsaki hiši in po celem svetu razširjena in velikanske naročbe T) I T F7 I TlIT da n. pr. pravi 1 tueat 2 K teh res pristnih preparatov Kil j, A tl IVI in ne 5 K košta. Za 5 K dovolijo tako nizko ceno, dobi se franko 2 tucata, ako se prav naslovi na dvoril, apot. E. V. FELLER, Stubica št. 574 (Hrvatsko). Prva in največja fabrika strun in godbenih instrumentov Eduard Heidegger Linz a. D., Landstrasse 42 priporoča svoje priznano vseh vrst in obče znane, doma narejene z vsakim številom najboljše strun, štimane in cene. Kitare, mandoline, violine, viole, celo, kontrabase, instrumente za trobiti iz lesa in kovine, bobne, činelne, mehanične godbe, ki same igrajo in se vrtijo, gramofone in fonografe, ustne in ročne harmonike. Fabrikacija vseh ovitih strun. Največja zaloga najboljših strun iz črev. Poprave vseh instrumentov pod garancijo najboljše izpeljave se prevzamejo. Ceniki zastonj in franko. Odlikovan na 37 razstavah. Kupujte vedno pri strokovnjaku in izdelovalcu! Orožje vseh vrst, kakor Hammerless-puške, trojke, Lancaster- in flobert-puške, revolverji itd. 5 let garancije na vse strelno orožje. — Svetovnoznana kolesa znamka „Bohema“ s 6 letno garancijo, 4 tedne na poizkušnjo in vpogled. Izvrstne šivalne stroje pod 10 letno garancijo en mesec na poizkus. — Zaupljivim osebam komodne plačilne pogoje. Ceniki zastonj in franko. flllSCk fabrika za puške, kolesa in šivalne " Opočno štev. 562 na drž. žel. (Češko.) ..- Namesto 40 K zdaj samo 6 K „Gernsbartu“ podobni „hiršbart“, novi, zelo lepi, 16 cm dolgost las. z lepim okvirjem iz starega srebra in Hubertus-križem, skupaj le 6 K. Lasi in rajf pod garancijo na-turno pristni. Samo 4 K Hiršbart garantirano pravi od plemenitega jelena z lepim rajfom, 14 cm dolg, okvirje iz starega srebra, nadalje hiršgrandl skupaj samo K 4 — Redki priložnosti nakup ! Pošlje po povzetju Fenichei, Gemsbartliinder, Dunaj, ix., flitmuttergasse 3id. Mnogo priznanjevalnih pisem ! !!Dokazano najboljše uspehe!! in velika korist! doseže se v živinoreji Vaccin za krave Equin „ konje Siuiin „ svinje Ovin „ perutnino z mojimi preparati: varujejo pred boleznijo, podvojijo pridelek odnosno zmožnost za delo živine. Cena ednako: 1 doza 60 vinarjev. Konjski fluid, posebno močan 1 steklenica K 2*20. Sredstvo proti koliki „Flatulol“, pomaga zanesljivo, 1 steklenica K 2'—. Za pse: Pausol, tekoče milo proti ekcemu, 1 steklenica K 2*—. Pasje pilule proti „štaupi“, 1 škatlja K 1'-. -------------- Zahtevajte cenik!------------- Apoteka in kem. delavnica Mr. X. Paraskovich Gutenstein N. 0. št. 36. Ceno perje za postelj in davne! IlfSIn sivo, šlisano K 2*—, pol belo K 2'80, belo K 4'—, prima mehko kot davne K 6*—, najfinejši sre-l%lld brnobeli šlajs K 8'—, nešlisano belo flavinasto K 4 40, prima K 5'20, veleprima K 6'—, sivo prima K 3'60, poldavne I< 4'50, davne sive K 6*—, veleprima K 7'—, belo K 10*—, najfinejši prsni flavm K 12*—, od 5 kil naprej franko. m m m m Gotove postelje m m m m iz prima, tesno-nitnega rdečega, plavega, rumenega ali belega inlet-štofa (Nanking), 1 tuhna 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 blazinoma za glavo, ki sta 80 cm dolgi, 58 cm široki, dovolj napolnjeni z novim čišče-nim, flavmastim, trajnim sivim perjem K 16'—; pol-davne K 20'—; davne K 24'—; tuhna sama K 12'—, K 14'—, K 16'—; blazina za glavo K 3'—, 3'50, 4'—; dvojne postelje: 1 tuhna, 180 cm dolga, 140 cm široka K 15'—, 18'—, 20'—; 1 blazina za glavo 90 cm dolga, 70 cm široka K 4'50, 5'—, 5*50; spodnja tuhna iz prima rdečo-plavo pisanega posteljnega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka K 13'—, K 15'—. Zavoj zastonj od 10 K naprej franko. Blago za postelje od 15 kron naprej franko, zavoj zastonj. 1 flanelna odeja cirka 190X140 cm velika, karirana K 2'90, rožnata K 3'60. 1 tigrova odeja cirka 200X125 cm velika K 2'40. 1 odeja za postelj s franžami, se da prati, cirka 200Xl50 cm velika, bela K 2'80, K 3'25, farbana K 2'50, K 3'05, K 3'30;. 1 rjuha nesita platno cirka 200X140 cm velika, gladka ali z barvanim robom K 2'20, K 2'40; 1 rjuha iz flanela, barvana K 2' 10, 1 štrosak iz pisane jute, šivan, okroglo 190X112 cm velik, K 2'25, K 2'80, nadalje štepodeje vseh velikosti in vrst. Pokrivala za postelje, inlete, gotovo šivano vseh vrst glasom cenika. /VI t r C f* HpItlP 'z Prima cvilha, vsak del 95 cm širok, 65 cm Uclllc dolg, vsi 3 deli za 1 postelj po K 18'—, 20'—,, 22'50, franko Vaše železniške postaje, za katero naznanilo prosim, pošljem po povzetju. Prva razpošiljevalna trgovina posteljnega blaga v Bohmerwaldu Deschenitz štev. 205, (Bohmerwald). Kar ne dopade se izmenja ali pa denar nazaj. — Izvrstni cenik povsod zastonj in franko;. I. Mariborska fabrika šivalnih strojev koles in motornih koles Franz Neger --- Burggasse 29. Oblast, konces. električna centrala za razsvetljavo in prenašanje moči. Negerjeva kolesa s freilaufom, avtomatični „Rücktritt“, notran. bremsa. Popravki tudi tujih fabrikatov se izvršijo strokovnjaško in po ceni. Edina prodaja, svetovno znanih Pfaffovih šivalnih strojev ter vseh drugih zistemov. Nadomestni deli šivalnih strojev ter koles, zračni šlauhi, manteljni, olje šivanke itd. Ladanje elektro- in bencin-avtomo-bilov, motornih koles in akumulatorjev se izvrši vsak čas. Zaloga bencina in olja za avtomobile, '»i Zaloga akumulatorskih baterij, žarnic in vseh električnih predmetov za razsvetljavo. Zaniklanje vseli predmetov po najnižjih cenah. Cenik zastonj in franko. je pristen samo, aha je steklenica opremljena z zeleno redovnico kot varstveno znamko. Vsako ponarejanje in razprodaja drugih balzamov znamko, katera lahko moti, se bo postavnim potom zasledovalo in kaznovalo. Ta balzam služi zunaj in znotraj. On je: 1. Nedosegljivo zdravilno sredstvo proti vsem pljučnim in prsnim boleznim, olajša katar in ustavi izpljuvanje, odvrne bolestni kašelj in enake, zastarele bolezni. 2. Posebno dobro uspeva pri vnetju vrata, hripavosti itd. 3. Odstrani mrzlico. 4. Ozdravi vse bolezni jeter, želodca in črev, posebno želodčni krč, koliko in trganje v truplu. 5. Odstrani bolečine in ozdravi zlato žilo. 6. Čisti ledvice, odvzame hipohondrijo in melanholijo, ojači tek in prebavo, razredčuje slez in čisti kri. 7. Je posebno dobro sredstvo proti zobobolu, votlim zobem, gnilobi v ustih, odstrani riganje in neprijeten duh iz ust in želodca. 8. Odpravi črve, trakuljo in utešuje padavico. 9. Od zunaj dobro služi proti ranam, progam, šenu, krastam, opeklinam, zmrzlim udom, odvzame glavobol, šumenje, trganje, ušesno bol itd. Več pove navodilo. 10. Je sredstvo, ki se rabi zunaj in znotraj in brezdvomno pomaga, ni drago in ne škoduje nikdar, zaradi-tega naj bi se rabilo v vsaki družini, posebno ob času influence, kolere in drugih nalezljivih boleznih. — Paziti je treba na postavno zavarovano zeleno znamko z nuno. 12 malih ali 6 podvojnih steklenic ali pa ena velika posebna steklenica stane K 5’—. Manj kot 12 malih ali 6 podvojnih steklenic se ne razpošilja. Pošilja se samo proti predplačilu ali povzetju. Lokama Adolf ïiiierrK.Pii angelu variluT v Pregradi pri Rogatcu._________ Moi in uspeh pristnega [entifolijskega mazila. Stem mazilom se je ozdravilo 14 let obstoječo bramorko (Beinfrafi), katero se je smatralo kot neozdravljivo, v novejšem času celo 22 let trajajočo, raku podobno bol. Zabrani in odpravi zastrupljenje krvi in se po rabi tega mazila boleče operacije in amputacije nepotrebne. — Pristno centifolijsko mazilo, ki posebno močno vleče, je sredstvo, ki je trpečemu ljudstvu že pri najza-starelejših poškodbah z nejboljšim uspehom pomagalo in obstoji iz soka rdeče rože „rosa centifolia", katere zdra-vilnica moč je obče znana. Pristno centifolijsko mazilo se rabi : proti bolezni prs porodnic, šenu, vsakovrstnim zastarelim poškodbam, odprtim, obribanim in oteklim nogam, vsakovrstnim ranam, bramorki, opeklinam in ozeblinam, prsnemu črvu, oteklini nohtov, mehurjem, oteklini vratu, žuljem in otiskom vsake vrste, raku, preležanju bolnikov, zaušesnim in drugim ranam otrok itd. — Naroči se v lekarni „Pri angelu varihu“ Adolfa Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu, Avstrija. Razpošilja se najmanj po dva lončka po 3 K 60 vin. proti predplačilu ali poštnem povzetju. * ** Hematin - kr obilice bledici in malokrvnosti in ^teni ** sledečim boleznim. Učinkujejo redilno in pospešujejo rast krvi. Kakor hitro se opazi pri komu znamenje slabe krvi in bledice, kateri sledi utrujenost, slabost živcev, srčno utripanje, težko dihanje, motenje prebave, želodčni krč, omotica, neznosni glavobol itd., naj se takoj naročijo Hematin - krogljice, katere so zanesljivo sredstvo proti bledici in malokrvnosti. Hematin-krogljice se napravijo sveže na vsako naročilo v lekarni Adolfa Thierry „Pri angelu varihu“ v Pregradi pri Rogatcu. Škatla stane 4 krone. Vsaka škatla mora imeti lastnoročen podpis izdelovatelja. Schutzengel-Apotheke PREGRADA. Allein echterBalsam aus der Schutzengel-Apotheke des /..Thierry in PregraJa bei Rohltsch-Sauerbrunit. Pristno angleško mazilo za varstvo kože brez vseh škodljivih in prepovedanih snovi, učinkuje ugodno in gotovo proti vsaki bolezni kože. Odslranja mozole, pege na licu, bradavice, hraste in druge izrastke na licu in rokah gladko in nežno in podeli obrazu pri neprestani uporabi mladostno nežnost. Vsak večer prej ko se gre spat, naj se namaže obraz ali tisti del trupla, kateri se hoče, da se pomladi ali da nežen postane, na roke naj se natakne rokavice in tako naj se pusti čez noč sredstvo učinkovati. Zjutraj naj se z mrzlo vodo in nevtralnim milom (najbolje je moje boraksovo milo) zmije. Vsak lonček mora imeti na pokrovu ponatisnjeno: Lekarna „Pri angelu varihu“ A. Thierry, Pregrada pri Rogatcu. 1 lonček pristnega angleškega mazila za varstvo kože in boraksovo milo velja 4 krone. Zagorjanski prsni sirup * je lahko užitno sredstvo za odraščene in otroke vsake starosti. Učinkuje utešljivo proti kašlju, davici, prsnem in pljučnem kataru, zasliženju, bolestnem pljuvanju, bolečinam v prsih itd. — 1 steklenica stane 3 K 30 vin. in mora imeti kovinski zaklep z imenom Thierry. — Naroči se pri A. Thierry-ju, lekarnarju „Pri angelu varihu“ v Pregradi pri Rogatcu. Vsi preparati se dobijo pristno pri A.Thierry-ju lekarnarju „Pri angelu varihu“ v Pregradi pri Rogatcu. Pristne angleške kaskara-sagrada kričistilne krogljice. Zavitek s 6 škatlami stane 4 krone. Manj kot en zavitek se ne razpošilja. — Priporočajo se za pospeševanje krvotoka brez škodljivih nasledkov. — Naslov : ADOLF TOM, lekarna „Pri angelu varihu" v Pregradi pri Rogatcu. Digestiv pristni angleški prašek za jed in prebavo lekarnarja Adolf Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu je neprekosljivo domače sredstvo, učinkuje in pospešuje prebavo in tek, krepča želodec, čisti kri in zabrant napredovanje bolezni prebavil. Priporoča se posebno po užitku preobilne, mastne hrane in pijače. Cisti kri in zabranjuje početek in napredovanje bolezni prebavil. Četrt ure po zaužitku hrane se vzame eno ali dve majhni žlici tega praška nav vodi ali vinu in se izpije na vrh pol kozarca vode ali vina. — Škatla stane 3 krone. — Naslov : A. TUM, Mainai „Pii angelu varihu" v Pregradi pri Rogatcu. Apotekarja Thierry-balzam in Centifolien-mazilo itd. so splošno kot najboljša domača sredstva priznana in razširjena, tako da ne potrebujejo nobenega nadaljnega priporočila. Izkušeno zanesljive ure z rcelno 3 letno pismeno garancijo. Število 4010 nikelj-iementoar-ura »Fantasie«, solidno ohišje z dobrim, izvrstno reguliranim, v ka-menjih tekočim, zaniklanim kolesjem K 7-50. Število 4138. Ista v pravem srebrnem ohišju z pozlačenim, v kamenjih tekočim kolesjem (Brückenwerk) K 12*—. Število 4139 z notranjim srebrnim manteljnom K 13-50. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj„ Pošlje po povzetju prva fabrlka ur Hanns Konrad t. in kr. dvorni litorant Brüx štev. 227 (Češko). Glavni katalog z nad 3000 podobami na zahtevo» zastonj in Iranko. 5 kroti košta moja prava švicarska zistem Roskopf-pat.-anker-rementoar-ura št. 4060 z masivnim, solidnim, anti-magnetičnim anker-kolesjem, prava cifernica iz emajla, (ni papir), nikelnasto pravo ohišje z varstveno plombo, šarnir-pokrovom čez kolesje, gre 36 ur (ni 12 urna ura), okinčani in pozlačeni kazalci, natanko regulirana, 3 letni garancijski list, en kos K 5-—; št. 4062 s sekundnim kazalcem K 6•—; št. 4098 v pravem srebrnem ohišju brez sekundnega kazalca K H'—; 3 kosi K 31-—; št. 4101 s sek. kazalcem K 13'50; št. 4079 ista v jeklenem ohišju K 6'80. Najbogatejša izbera vseh vrst ur v mojem glavnem ceniku. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu prva fabrika ur HAIS KONRAD, i in kr. dvomi liferant Brix lil (Češko). Glavni cenik z nad 3000 podobami za zahtevo gratis in franko. Neobhodno potrebna je moja svetovno znana brivska garnitura štev. 8730 v lepo politirani leseni Skrinjici, 20 cm dolgi, 16 cm široki, seda zakleniti, zrcalo za briti, ki se da prestaviti, obsega vse-potrebščine za briti: 1. Britev iz la Solinger srebrnega jekla,, fino votlo brušena, primerna za vsako brado in gotova za rabo.. 2. Dobri jermen za brusiti. 3. Doza mase za brusiti. 4. Doza antisept. mila za briti. 5. Zaniklani piskrček za. briti. 6. Čepič,, zaniklani držaj in košta kompletno prima kvaliteta 1 samo K 5’— samo. r--sr Ista garnitura, ali britev z varstveno uredbo za nevajene (ra-njenje izključeno) z navodilom K 5'60. — Najboljša mašina za lase striči la kval. K 5'80. — II. kval. z odprtim peresom K 4‘50. Garancija: Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu c. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad razp. hiša Brüx 227 (češko). ------- = Na zahtevo glavni cenik z nad 3000 podobami zastonj in franko. ===== i znavuKia zaviaa mm ki se razpošiljajo, so: Radinska zdravilna m == slatina“------------------- („Radeiner Heilquelle“) najmočnejša vseh natron-lition-slatin, podobna znani Bilinski slatini, katero pa s svojo vsebino prekaša. Radinska Jurjeva slatina („Georgsquelle“), srednjo močna kisla voda v karakterju Preblau-ske slatine. Radinska,Gisela-slatina‘ („Giselaquelle“), voda, ki ima mnogo proste oglene kisline, ki je pa glede vsebine soli lahka, podobna „Gieß-hübler-slatini“. Zdravilišče Radince poštna, brzojavna in železniška postaja Radinska kopelj (Bad Radein). m Pitno in kopeljno zdravljenje, m Sezija od 1. junija do 15. septembra. J Zlate besede za staro in mlado, ki jih je zbral za leto 1911 star praktik. Ponatis prepovedan. Upanje je goljuiivka, vendar se mu človek rad podaja. Velike skrbi povzročajo protinske, revmatične boli, trganje v udih, bodljaje, trganje v ledjih, izpahnenje, influenca in vsake vrste bol v glavi, v vratu in križu. Od vseh strani se nam hvali kot zdravila Fellerjev blagodišeči rastlinski esenčni fluid s znamko „Elsa-Fluid“ ki je postal tako sloveč in se dobi pristen le pri E. V. Fellerju, dvornem lekarnarju v Stubici št. 574 (Hrvatska). 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 5 kron franko, 24 malih ali 12 dvojnih steklenic 8 kron 60 vin. Varuje naj se pa pred oblastveno ne dovoljenimi balzami in balzami stolistnic ter pazi na ime „Feiler“, da se dobi pristne preparate. Zgodaj k počitku, zgodaj po konci podaljša življenje. Veselo srce,v zdrava kri več je vredno kot mnogo denarja in blaga. Cesto nas vprašajo za dobro zdravilo zoper kašelj, hripavost, nahod, zaslizenje, bolečine v vratu in v prsih. Splošno se hvali: Vnanja in notranja raba po navodilu priloženem vsaki steklenici Fellerjevega pristnega fluida s znamko „Elsa-Fluid“ (12 malih ali 6 dvojnih steklenic franko 5 kron, 36 malih ali 18 dvojnih steklenic 12 kron 40 vin. franko), dalje pristnega zagorskega sirupa zoper kašelj in za prsi. 2 steklenici 5 kron franko in prsni čaj porcija 1 krono. Dobiva se pristen od E. V. Fellerja, Stubica št. 574 (Hrvatska). Bolj ko si človek olajša življenje v mladosti, težje mu je ono dostikrat v starosti. Želodec je že mnogim ljudem zagrenil življenje, če ni bil zdrav. Zoper bol v želodcu, breztečnost, malokrvnost, tiščanje v želodcu, grče, slabost, motitve prebave, napenjanje, kislo odpehovanje, stud, kozlanje, zgago, zapeko, zaprtost vsi ljudje hvalijo sloveče Fellerjeve odvajalne rabarbarine kroglice s znamko „Elsa-kroglice“ 6 škatljic stane 4 krone, 12 škatlic 7 kron 60 vin. franko in ojačene švedske kapljice 3 velike steklenice 5 kron franko, pristne samo pri E. V. Fellerju, dvornemu lekarnarju, Stubica št. 574 (Hrvatska). Ne samo solnca sij in dež z neba, tudi radost in žalost sta blagoslov od Boga. Od mnogih strani nam hvalijo zares reelnega, preskušenega gospoda Fellerja v Stubici št. 574 (Hrvatska), kjer stane 12 steklenic samo 2 K in jako velika steklenica 1 K 80 vin. Ni dosti, da nisi storil krivo, dolžnost je tvoja pravo postopati. Zanimivo pismo je bilo to, ki smo ga čitali baš o božiču od nekega Josipa Drexlerja iz Kanyanke. Pismo se je glasilo: Bil sem dolgo bolan, ko nekoč čitam o Fellerjevem fluidu s znamko „Elsa-Fluid“. Mislil sem si, naj poskusim še to zdravilo, in ni mi žal, kajti vzlic slabosti, umornosti, omotici in vsakojaki mrzlici sem kmalu ozdravel. Naduha, utripanje srca, nervoznost so pri meni popolnoma nehali, tudi ne kašljam več. Moji znanci me začudeni vprašajo, kje sem našel to pomoč, jaz sem odgovarjal vsakemu, da me je popolnoma ozdravil Fellerjev fluid s znamko „Elsa-Fluid“, ki se dobi pristen le pri E. V. Fellerju v Stubici, št. 574 (Hrvatska). Moj sosed Kajetan Huber zopet hvali razkuževalni, očiščujoči, zdravilni, hladilni učinek Fellerjevega fluida s znamko „Elsa-Fluid“ pri ranah, zmečkaninah, uljesih, izpuščajih, žlezah in se čudi, kako hitro isti vročino vun potegne in bolečine prežene. Fran Mayr, strojnik v Mihalkovitzu, Avstr. Šlezko, je leta in leta bolehal na slabosti oči, živčnih, kitnih in mišičnih bolečinah; njegov sin Josip je venomer tožil kako ga zobje bole, tudi ta dva sta naročila Fellerjev fluid s znamko „Elsa-Fluid“ 48 malih steklenic za 16 kron Iranko in po preteku nekaj časa sta bila ozdravljena svojih bolečin. Mi torej lahko vsakomur Fellerjev fluid s znamko ,,Elsa-Fluid“ najtopleje priporočamo, samo se je čuvati ponareditev in nasloviti naročila na E. V. Fellerja v Stubici št. 574 (Hrvatska). Navadi se na lastnih nogah stati, z lastnimi očmi videti, lastne misli v glavi imeti, lastno mnenje povedati. Zoper škrofelne, malokrvnost in izpuščaje naj se rabi pristna Fellerjevo ribje olje, 2 steklenici 5 kron franko. Istočasno se rabi živ-Ijenska esenca, od katere se dobi 12 steklenic za 3 krone, 24 steklenic za 5 kron, kar baje posebno dobro vpliva. Izbor dobrega domačega zdravila je čedalje bolj težak, ker se od vseh strani oglašajo vsi mogoči preparati. Kdor je Fellerjev „fluid“ in „kroglice“ poskušal samo enkrat, se ni še kesal, in da se ta zdravila razširjajo v najširjih slojih, izdana je ta odlična uredba, da ni treba plačati prav nobene poštnine, če se naroča direktno pri E. V. Fellerju, dvorni lekarnar v Stubici št. 574 (Hrvatska). Upamo, da ti blagohotni nasveti v korist in hasek naših dragih čitateljev padejo na rodovitna tla in da se po njih ravnajo ter hočemo to v prihodnjem letu znatno razširiti. Zdaj želi najboljšega zdravja in srečno novo leto 1911 zvesti svetovalec. Najboljši pemski vir za nakup ! Ceno perje za postelj in daune! 1 kila sivega, dobrega, Slišanega perja za postelj 2 K, boljšega 2 40 K, prima pol-belega 2'80 K, belega 4 K, belega flavmastega 5'10K, 1 kila snežno belega, Slišanega najiinejšega perje za gospodo 6-40 K in 8 K, 1 kila belega, nešlisanega, flavmastega perja (Rupf-federn) 4-80 K in 5*20 K, Kaiserrupf 5*80 K, 1 kilo sivega daunastega flavma 6 K in 7 K, snežno-belega 3 0 K, naj finejši prsni flavm 12 K. Ako se 5 kil odvzame franko. Gotove, napolnjene postelje iz tesnonitnega rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga (InlettstofF), 1 tuhent 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema bla-zlnoma vsaka 80 cm dolga in 60 cm široka napolnjena z novim sivim zelo trajnim flav-mastim perjem za postelj 36 K; pol-davne 20 K; davne 24 K; posamezne tuhente 10, 12, 14 in 16 K; posamezne blazine za glavo 3, 3-50 in 4 K; tuhente za dva 200 cm dolge, 110 cm široke 13, 14-70, 17 80 in 21 K; blazine za dva 90 cm dolge, 70 cm široke 4-50, 5*20, 5'70; Spodnje tuhente iz lepo pisanega gradlna za postelj, 180 cm dolga, 116 cm široke 12 80 K, 14-80. Otroške postelje, štep-deke, matrace po nizkih cenah razpošilja proti povzetju od 12 K naprej franko. Zavoj zastonj. Ipljji Izmenjava dovoljena, ako se ne dopade, plačam svoto nazaj. S. Benisch v Desclienitzu 642, Češko. Bogato ilustrirani cenik se dobi zastonj na zahtevo. Samo K 2-80. Gospodinski-, puc- in reform-predpasniki v najbogatejši izberi in solidni izpeljavi po najnižjih cenah. Štev. 195. Nežni, lepi reform-predpasnik, pisan, moderni muštri in barve, »Matrosenkragen« z volantom in bortami okrašen, ca 120 cm dolg K 2'80. Reform-predpasniki elegantni K 3 20, 3'80, 4'20, 4'80, Klot-reform-predpasniki K 3 80, 4'20, 4'80, 6'50. Puc- in gospodinski predpasniki K —'90, 1 '30, 1 '90, 2'20, 3 — , 3'80. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu c. in kr. dvorni liferant ===== HANNSJJj KONRAD, BRÜX 227 (Češko). — Glavni cenik z več kot 3000 podobami na zahtevo zastonj in franko. Tiger-spalne odeje v dobri, trajni kval. Št. 2051 s/4 Okasion-tiger-flanelna odeja debela kval., fond meliran, pisana bordura, 124X190 era velika K 2'60. Štev. 205 1 72, ista 124X200 cm velika K 2-80. Št. 2050, zelo cena spalna odeja, drap-siva, pisana bordura, 175 cm dolga, 110 cm široka K 1'70. Št. 205072- Ista v boljši kakovosti, 190 cm dolga, 130 cm široka K 2-40. — Največja izbera v glavnem ceniku. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje proti povzetju ali naprej-plačilu c. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad, razp. hiša, Brüx, št. IT\ (Češko). Glavni cenik z nad 3000 podobami na zahtevo zastonj in franko. Konkurenčna budilnica K 2*90. 3S Št. 3946 po amerik. zistemu, gre v vsakem položaju, v izvrstni, dobri kval., s 3 letno pismeno garancijo, da gre pravilno in dobro, K 2’90, 3 kosi 8 K. Štev. 39461/2 s cifernico, ki sveti, kos 3’30 K, 3 kosi 9 K. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant, BRÜX 227 (Češko). Bogato ilustr. glavni cenik z nad 3000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj in franko,______________________________ Smirna imit. preproge za steno Št. 2109'/2 v la kval. na obeh straneh povsem ednake, v raznih desincih kakor: družina srn, švan, gnom, lev, srna, jelen, v lepih barvah, ca 100 cm široke, ca. 200 cm dolge, 1 kos samo K 5*60. Št. 2098 iste z deseni, kakor: srna, jelen, lev, ležeči pes, ca 90 cm široke, ca 180 cm dolge, samo K 4-80. Najbogatejša izbera v garniturah za mizo in postelj, flanelne spalne odeje, štep-odeje itd. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošlje proti povzetju ali naprej-plačilu c. in kr. dvorni liferant • HANNS KONRAD, razpoš. hiša, BRÜX št. 227, (Češko). % Glavni cenik z nad 3000 podobami vsakomur zastonj in franko. R. ■finlonitsch. tovarna za puške, c. kr. dvorni liferant — Borovlje — na Koroškem se priporoča za dobavo imenitno izdelanih lovskih pušk, kakor: flinte z 1 in 2 •cevmi z naj višjo možnostjo strela po vsaki ceni; lovski štucni, re-petirske puške, flinte (Büchsflinten), dvojne (I)oppelbüchsen), trojne (Drillinge) s petelinom ali brez njega (Hammerless); inozemsko orožje, repetirne pištole, samokresi, flobert, vrtni tešini, zračne puške, pištole ter vse Ionski! ptiekšlino v najboljši kvaliteti in po najnižjih cenah. Daljnoglede za merjenje (Zielfernrohr) po fa-briških cenah pri najcenejšem namontiranju. Velika delavnica za reparature za vsa tozadevna dela. IM št. 30 zastonj in prosto, s s Najugodnejši in najboljši nakup! Če kašljate, če ste hripavi, če se po noči potite, če ste za-slizeni, če težko dihate, če ste nahodni, če čutite bolečine v prsih, če vas mučijo kataralične bolesti, potem je to znak, da ste se prehladili ali si nakopali influenco, vendar pa ima kašelj, zaslizenje, hripavost, težko rohneče dihanje, kataralično obolenje, bolečine v prsih, brez-tečnost, nočni znoj itd. tudi lahko resnejši pomen, kajti iz teh hudih pojavov bolezni nastale so že mnoge težke bolezni. Priporoča se torej najbolje, malemu zlu priti v okom s tem, da se pravočasno vmes poseže. V to svrho se splošno hvali v angleški razstavi z zlato kolajno in počastno diplomo odlikovani, od mnogih zdravnikov priporočevani Orkenyev sirup iz lipovega medu. Nebroj zahvalnih pisem potrjujejo blagodejni učinek tega izbornega zdravila. Steklenica za poskušnjo Črkenye-vega sirupa iz lipovega medu stane 3 K, velika steklenica 5 K. 3 steklenice se za 15 kron franko vpošljejo, in sicer proti povzetju. Edina glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Hmo Orkem-jevi apoteki. Budapest, Tokoly-str. 28. odd. 180. Edino zastopstvo in glavna zaloga za Avstro-Ogrsho ' Oiiiinl-Itleiiiiki- kron 5* Garancija 3 leta. Po 14 dnevih poiskušnje se lahko vsako uro proti polni svoti vrne, tedaj brez rizike, le lastno prepričanje. Dobički teh ur. Prava železniška Roskopf napravila se je pred kratkim časom posebno za železniško in štrapac-službo z novo, izboljšano konstrukcijo, gre precizno, ima posebno močne ahse, Jagre, teče vse vkamenjih. Ta ura gre 32 ur na pol minute natanko, naj leži, visi ali naj se jo nosi, ima patent na »Federuberziehung«, ohišje garantirano pravi nikelj z drugim man-teljnom za prah, vse na šarnirjih, zaprfe trdno i proti zraku. Po preis-kušnji so te ure vsled nizke cene in vendar izvrstne kakovosti ofi-cielno pri raznih železnicah vpeljali. Prosim, ne zamenjajte torej te ure z navadnimi, ki se jih prinaša v trgovino, temveč se raje brez rizike sami prepričajte. = Veliki cenik na zahtevo brez troskov. = Naj večja zaloga fabrike ur. Specialist samo boljših ur A. Kiffmann, Maribor L_ na Štajerskem št. 322. Kdor hoče mnogo denarja prištediti, kupi štofe za obleke, blago iz tuha, pralno, štofasto, štri-kano in belo blago, žepne robce itd. šele tedaj, kadar je sprejel vzorce blaga. Kdor ^ zahteva vzorce blaga in cenike direktno od svetovne razpo-šiljevalne firme za tuhe in manufakturo H dobi jih brez troskov in kupi, kar rabi, gotovo samo pri Miklaucu, ker se postreže tukaj res dostojno in vestno, pri temu pa čudežno po ceni. — „Šund“-blaga v tej razpošilje-valni hiši sploh ni. Miklauc oddaja najboljše, kar eksistira v štofih za gospode in dame, v belem blagu itd. in to presenetljivo poceni, ker hoče imeti le stalne, zadovoljne kupce. Gospodje, žene in dekleta dobijo tu lahko vse, kar se za obleko in za domačijo na perilu rabi, dobro in poceni ter resnično trajno. Zahtevajte vzorce blaga od I R. Miklauc v Ljubljani in omenite na dopisnici, ako rabite vzorce štofov za gospode ali gospe, pralnih štofov, belega blaga itd. — Gotovo bodete zelo zadovoljni! bol ^prs* f “« n^irTno!’ nah°dm, mo sIi2PraLl'od.,Jaji, odkarJ’ nedul,a, in vnetirl arjai°«, bol juP°raMja’ p««/ “s pr'"n°Sr;"j,,j“či ss^^Ss a*,fssi Klinžek z0Per ^e:,n Ur»"o. trdov7?"° gjPer migreno žil/».80 Vinarjev zdravo v*d7ii V c LJublj ana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler.“ o Vozna kolesa. L Ju S lil Ceniki zastonj in franko. Colnine prosto! 5": Colnine prosto ! 300 vrst harmonik! Direktna ugodna dobava iz fabrike. Garancija : Vrnitev, denar nazaj. Mnogo uradno potrjenih priznanj. Centr. fabrikacija harmonik z nad 7000 delavci. Lastna poštna odpošiljatev v fabriki. Wolf & Corap., KliTa48iSa" je prva fabrika godbenih inštrumentov na Nemškem, katera harmonike in vse druge godbene inštrumente v Avstro-Ogrsko colnine prosto razpošilja. Razpošiljamo direktno vsakomur proti povzetju naše od umetnikov in stanovskih godcev priporočene koncertne harmonike v čez 300 raznih številkah. V citrah, goslah, kitarah in vseh drugih godbenih inštrumentih velikanska izbera po nizkih cenah. Veliki krasni cenik v nemškem, češkem, poljskem in madžarskem jeziku vsakemu žastonj. Najboljša zmes ptičje krme čisto presejane, košta en poštni zavoj z enim kosom ribje kosti franko od vsake poštne postaje po povzetju K 3"60 pri Hans Sirk v Mariboru Hauptplatz. Prave dunajske ročne harmonike lastne manipulacije, inštrumenti za trobiti in na lok, citre, gitare, gramafoni, plate, ter vse potrebščine, strune v najboljši kakovosti pod garancijo po najnižjih cenah oddaja le A. X. H Ril D S, Dunaj XIII2 Reindorfgasse 42. Na godbeni razstavi na Dunaju decembra 1907 najvišje odlikovanje, zlata medajla in častni križec, iz vseh svetovnih delov zahvalna pisma. Cenik zastonj in franko. Izmenjava dovoljena. Najboljše šole za harmonike, po katerih se more takoj igrati, K 1'50. Cenik A samo dunajske harmonike. Cenik B vsi godbeni inštrumenti. MT" Prosim natanko pisati, kateri cenik se želi. Najvzornejše odvajalno sredstvo SAGRADA BARBER mili, čisto rastlinski naravni produkt brez škodljivih postranskih posledic, iz apoteke „pri svetem Duhu“ ill I p "pomaga gotovo 3 pri zapiranju,’ trdem telesu, počasnosti črevesja, maščobi itd. „SAGRADA BARBER“ gih odvajalnih sredstev, ker okrepča želodec, istotako črevesje, da uredi prebav-ljenje. Klinično preizkušeno in premiirano s c. k. državnim dobitkom. \ Til lil TTi lahko to sredstvo zaup- __________V Ijivo vzamete! Škatlje a 2*40 K in poizkušne škatlje & 70 h v skoraj vseh apotekah. Edino pristno z imenom ,Barberi Izdelovalnica in poštna razp.,šiljatev : Apoteka „pri sv. Duhu“, I I., Operng. 16. Ako se 2*60 K naprej po- ' šlje, dobi se franko. II Ne kupuj harmonik, ter drugih inštrumentov, dokler si istih nisi ogledal v novi izdelovalnici v Ptuju, Ordonanztiausgasse 1 ker gotovo se boš prepričal, da so isti ne le najboljši, temveč tudi po tako nizki ceni, kakor jih še ni bilo v prometu. V popravilo sprejemajo se tudi gramofoni, orchestrioni, klavirji in sploh vsa godbena orodja. Za vsako delo se garantira. Na pismena vprašanja se takoj odgovarja. Ceniki se dobijo zastonj. N C ►1 U) o 3 _ 3 O n> ►1 ~ v t CL1—« n> £ n Pt - o 3 1 = 3 rt> 3. 03 ° o’ 23 23 3 3 o*g J5. 2 s» <23 , . rr Sr’“’** 23 3 -• o cr n < 3 23 M < 03 O C crq E" 3 c p. n> ~ a. o S- "o ° „_ >d ** ■S'fo fe C o< N< fr C 2 n> o w< P S »§.« a ~n _ n» 3 o) p ~ 3-3 O O 7S' m PO OT3 C/>čr 2.3 3 crq p CL Ö3 M CL 2. o 5' Wenzel Schramm izdelovatelj godbenih inštrumentov CELJE, Grazerstrasse 14 priporoča svoje priznano dobre in cene izdelke i. s. fine šolske violine, citre, gitare, harmonike, vse inštrumente za trobenje iz lesa in pleha, največja izbira v violinskih lokih, koncertne strune (quintenrein), strune za citre z luknjami. Vse reparature se takoj izvršijo in najceneje računijo. Stare, čeprav defektne violine in cello se izmenja. K vsakemu inštrumentu dam eno „šolo“ zastonj. Najcenejši in najboljši nakup! (c ddt ddd Pohištvo v veliki izberi, politirano, mat in lakirano, vloge za postelj, matrace, blazine, tuhne, posteljske odeje, preproge iz špic itd., divani, zofe, stoli po najnižjih cenah tudi na obroke priporoča P. Srebre, Maribor, Tegetthoffst. 23. ^=lt=- II-Idtv,.. : J Cepljene trte dobro raščene z bogatimi koreninami, Burgunder, Risling, Gut-edel, Silvaner, Traminer, Mosler, Portugiser, Muskateler in Rulander v velikem in malem se dobijo pri P. SREBRE v Mariboru Tegetthoff str as se 23. j^©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©®!^ «Hi liri ilorek posmrti dalje? i Na to velevažno vprašanje daje resni odgovor knjižica, v katerej je naše življenje po smrti na eksperimentalni podlagi neovrgljivo dokazano in popolnoma prepričevalno zasigurano. Knjižica se dobi pri T. Kunstiču v Konjicah in velja [50 vin. v poštnih znamkah. Knjižica je prepotrebna za vse sloje človeške družbe, za bogatine kakor siromake, za mlade kakor za stare ljudi, daje sladke tolažbe nesrečnežem in obvaruje obupanega človeka pred samoumorem. © © Jbbbbbbbbbbbbbbtt. UWö Stem znakom se naše prodajalne izpozna. Original- Silili Mii Mi za družinsko rabo in vsako branžo fabrikacije. Brezplačni poduk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektro motorji za promet šivalnih strojev. Singer Go., akc. dr. šivalnih strojev Ptuj, Hauptplatz I. >•’. XXÜ Ü XX aXX t i (Marburger Eskompte-Bank) = v Mariboru = Tegetthoffstrasse 11, telefon št. 16 izvrši vse bančne transakcije in dela menjalnic (Wechselstuben). — Prodaja in nakup efektov, srečk, valut, zlatega in srebrnega denarja. — Opravki s kuponi in dobitki. Eskompt menic. Hranilne vloge. 0OBOBOHOBOBOOOOBOBOBOBOBO0 g o 1 Fabrika za pivo I \ Chomas Götz \ —-. Maribor. - o ■ o ■ o O ■ O ■ o o Izdelovanje piva v sodih in o o steklenicah. Vsako leto se iz- o 2 dela 60.000 hektolitrov. 2 o o 0OS8OHOBOHOSIOOOOBOBOBOBOBO0 : x ♦ 0 x ♦ 1 ♦ o o ; ♦ x i za ono v 0 ♦ ♦ 1 ♦ ♦ o ♦ ♦ pri Mariboru n. D. priporoča od svojih izkušenih, kolranih (gekollert), proti vremenu trdnih izdelkov iz ilovičnega materijala mašinsko, stensko, dimniško opeko, nadalje rekontra Zackenziegel, Preßfalz-, (izdelano po originalu Wienerberg), Strangfalz-(zistem Stadler in Steinbrück) in Biberschwanzziegel. 15 kosov moje „Doppel-Preßfalz“ in „StrangfaIz“-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangialz in 4000 kosov Preßfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem Franz Derwuschek, stavbinski mojster in fabrični posestnik. Telefon št 18. Biberschwanz I. razreda K 48’—, Strangfalz I. razreda K 74’—, Preßfalz I. razreda K 84’—, Biberschwanz II. razreda K 25*—, Strangfalz II. razreda K 50*—, Preßfalz II. razreda K 50’—. I I ♦ O ♦ ♦ | I O ! O Kreditno in branilno društvo (Kredit- und Sparverein) za Maribor in okolico r. z. z om. zav., IV“ Tegetthofstrasse 12 'eeWi obrestuje hranilne vloge od |, julija 1909 naprej do preklica z in sicer od dneva, ki sledi vlogi. Posojila dobivajo člani na hipoteke kakor na menice. Uradni dnevi v sredo in v soboto od 9. do 12. ure. Brata Slawitsch trgovina v PTUJU na debelo in drobno en groš en detail. Kratko, galanterijsko, štrikano blago, obutalo, perilo, šolsko in pisalno blago, papir, čevljarske in krojaške potrebščine, gumi za cepljenje trsja (Kebengummi.) Pravo domače platno (echte Hausleinwand). Na zahtevo se pošljejo muštrl. ===== Za tkalce „pambol“ (Eintrag-Garn). == Naša filijalka pa je f pri dravskem mostu (Koflerplatz) ^ tam se dobi vso špecerijsko, manufakturno in drobno blago. Use po znani nizki ceni! Solidna poštena postrežba! ---- Mag. pharm, drogerija in kosmetični laboratorij - K. WOLF Odlikovanja: Zlata medalja, Dunaj igo2. Liferant c. in kr. dvorne apoteke Dunaj. „Pri črnem orlu MARIBOR Hcrrengasse 17. Prosim čitajte : Pri nakupu v moji prodajalni ima vsakdo lepe dobitke z vpeljavo novega šekovno - blagajniškega zistema z rabatnim listom; s tem je zanesljiva kontrola za izdatke in prihranjenje celo pri najmanjšem nakupu. Pri nakupu kirurgičnih potrebščin, obvez, drož, medicinalnih vin, čaja, ruma, kognaka, parfumov, mila, toaletnih predmetov, fotografičnih aparatov in potrebščin, sadnih tekočin, dobi vsak kupec pri gotovem plačilu od blagajne avtomatično tiskani rabatni list, ki služi kot štedilna znamka. Ta list daje sledečo dovoljenje rabata: Karl Wolfova orlova-drožerijja plača za ta šek ob koncu leta 2% rabata. Celo pri najmanjšem nakupu štedite in zaslužite denar. Naj bi to, vezano z zagotovilom strogo reelne in dobre postrežbe, Vas napotilo da mi postanete zvesti kupec. Za one, ki štedijo in iščejo kredit. ' Splošno društvo „Selbsthilfe” vpis. zadr. z omej. zav Gradec, Kaiserfeldgasse 19 in 21 daje posojila na jamstvo proti zmernemu obrestovanju in komodnim odplačilom na tedne ali mesece. Vsak vpisani delež daje pravico na posojilo v znesku K 300'—, za katerega se tedensko na kapitalu in obrestih K 1 '36 i. s. skozi 260 tednov vplača. Plačila se izvršijo lahko tudi mesečno v naprej. Pri potrebi večjega posojila treba je vpisati raz- merno več deležev. Vsi, ki jemljejo posojilo, so v letno s 1, januarjem pričenše skupine (oddelke) razdeljeni. Pozneje vstopivšim se odtegne deležne vloge, ki odpadejo do izplačka posojila; plačati imajo potem zgorajšne svote le za ostale tedne oddelskega trajanja. Izjemoma se dovoli tudi posojila z desetletnim trajanjem odplačila, za katere je vplačati 83 vinarjev za vsaki delež in za vsaki teden pri K 300'— posojila. V tem oddelku dovoli se le večja posojila (rangiranje). Tiskovine in poduk na zahtevo zastonj in franko. Sedaj 17.000 članov z 70'000 deleži. — Sedaj zunanja posojila 18,500.000 K. Rezervni sklad K 1,700.000. Jamstvena svota K 35,500.000. Obrestna mera za hranilne vloge 4l/i°/0. F Domača pijača^ narejena iz ¡Up5** Zbvfcstlrs. da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt. »Mostin« je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača za človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 1. te pijače, narejene iz »Mostina« stane 9 K 60 h. »Mostin« se dobi pri Janezu. Poscb. trgovina „pri belem križu“, MARIBOR, Koroška ulica 20. Poštna razpošiljatev vsak dan. Svari se pred ponaredbami! Generalna agentura v Gradcu ogrsko-franc, zavarovalne družbe ki obstoji že od leta 1879. 111 Zavaruje: 1. proti po ognju in streli povzročeni škodi na poslopjih, inventarju, pohištvu, živini in pridelkih; 2. proti po toči povzročeni škodi na poljskih plodovih in vinogradih po najnižjih premijah. Tudi pride strankam glede plačila premij in glede obračunjenja škode najbolj nasproti. Pisarna: GRADEC, Kaiserfeldgasse 21. o o o IOOOHE5DOD: lOü HOD^SOOOI O □ □ o □ Ustanovljena leta 1829. Ustanovljena leta 1829. C. kr. Privileg, vzajemna zavarovalna □ O □ □ (ttleclmlseitige o Brandschaden V o o o ■ooo o o o o □ □ o □ Uersicberungs * Anstalt) □ Gradcu prevzame zavarovanja: Proti škodi, ki jo povzroči požar ali strela, parna ali plinska razstrelba, nadalje gašenje, podiranje, izpraznjenje na stanovalnih in gospodarskih poslopjah, fabrikah, mašinah, orodju, perilu, pohištvu, obleki, skladišču blaga, poljskemu, gospodarskemu, živinskemu orodju, poljskih in travniških pridelkih vseh vrst, za kmetijske pridelke proti po toči povzročeni škodi. Proti škodi, ki jo povzroči ogenj ali druga nesreča na zrcalnem steklu (Spiegelgläser). Zavarovalne predloge sprejema ravnateljstvo v Gradcu v lastni hiši Herrengasse Nr. i8|2o, kakor tudi vsi distriktni komisarijati po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem; tam se tudi radovoljno daje vsa potrebna pojasnila! O ❖ O □ o Fabrika umetnega kamenja in trgovina s stav-binskim materijalom ter asfalt-podjetje S. pickcl Maribor n. Dr. Fabrika: Zaloga vzorcev: Volksgartenstrasse Kot Tegetthoff- in Blu-Nr. 27. mengasse. Strokovne solidne in cene izpeljave pod vsako garancijo. Velika sort-zaloga Portland-cementa, cevi iz kamenega blaga, Meklachške plate, dile iz gipsa itd. Brzojavni naslov: Cementpickel Telefon štev. 39 se priporoča za izpeljavo in prodajo vseh del iz umetnega kamenja, kakor plate za tlak (Métallique kakor plate na roko delane za cerkve, hodnike, uvoze), cevi za kanale za hišne in cestne kanalizacije, glave in plate kanalnih cevi, nastavke okenj in vrat, stopnice, podložno kamenje za traverze in peči, mejno kamenje, obrobno kamenje za trotoar, zokeljni za železne ograje, križe in lesene oboke, za posode za napajanje in svinjsko krmljenje, venci za vodnjake, pokrovne plate in mušelne, pokrovne plate za dimnike, oboke, ograje za vrt, dvorišče in grob, jame za pepel, smeti in gnoj, balustrade, jarke za gnojnico, vinograde, kamenje za sadne mline, valcne za ceste itd. Izpeljava kanalizacij, rezervoarjev, betonskih tal, funda-mentov, mostov, velbov (zistem Monier) itd. itd. Nadalje strokovno izpeljavo asfaltiranja z naturnim asfalt-kulejom, vliti asfalt za ceste, trotoarje, terase, dvorišča, kleti itd. itd. Odkrivanje in izoliranje fundamentov, mostov, viaduktov in velbov. Osušenje vlažnega zidovja. □ □ W. BLANKE v PTUJU glavni trg število 6, nasproti nemški cerkvi. Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in drobno. C. Kr. zaloga šolskih knjig in zaloga kvart. Vsaki čas velika zaloga vseh šolskih knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgovskih vpisovainih knjig za (rgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebščin, pisank in risank, pisanega papirja v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zavitkov, papirnatih vrečic, papirja za zavijanje itd., najboljše kakovosti in po nizkih cenah. Velika zaloga svilnatega papirja v najlepših barvah, po najnižjih cenah, istotako listja in vejic, sploh vseh potrebščin za izdelovanje umetnih cveiljic in zaloga okrasov in nakit o v za rak ve ftruge itd.) ------------------- Na debelo in na drobno. -- <§> Zaloga vseh tiskovin <§> za slavne župnijske urade, šolska vodstva, obč. pred-stojništva itd., v dvojnem jeziku in vseh vrst kancelijskih potrebščin po najnižjih cenah. Izdelujejo se po ceni in hitro: trgovske tiskovine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma zavitki z natisom tvrdk, računi, vizitnice, naslovne karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, štampilje iz kavčuka in kovine. Najbogatejša zaloga katoliških———jf j WT v jako lepem veza- škofijstva potrjenih UlUHl v V nju po raznih cenah. ...Vsakovrstna knjigovezna dela - izvršijo se v lastni knjigoveznici jako solidno in po najnižjih cenah. PpinnvaHflA v za^av0 ’n pouk z lepo ozaljšanimi platnicami v 1 IJ pl/ V ClillL 'klij veliki izbiri. — Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma priskrbi. Ravnokar je došla: Graška nemška pratika a 14 h. — Slovenska pratika a 20 h 'm 24 h. Družinska pratika a 24 h. — Za prodajalce mnogo ceneje. - Razglednice_______________________ v najfinejši svetlotiskovni izvršitvi razpošilja zgoraj zabilježeni že za K 24 do 30, najfinejši tisk z barvami K 40 do 50 in sicer do 1000 komadov. Za izvršitev razglednic treba je vposlati samo dobro fotografijo. Razglednice se tiskajo po zahtevi v nemškem ali pa tudi v slovenskem jeziku. — s _s cvetljicami, z voščilom : k godu, k novem ■A—'J H/V^MJVUJKIV^^v^^vv Zagrebška tovarna tvrdke v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sironin. U Uaš prid bode, ako bodete pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pranemu „Tranckopem“ kapnem pridatku z mlinčkom iz zagrebške tovarne* Domoznanski oddelek ŠTAJERČEVI 17584/1911 050.9(497.4Ptuj) 0201855 Srebrne „ s 3 srt Prava tula dvoj. m. ,, 13 — Ploščavn. jeki. ure „ 6' — Amer. zlato-duble 1 „ 10'— Goldin Roskopf-ure „ 4 — Nikelj „ „ „ 3 — 14 kar. zlate damske „ 19'— l4 n „ gospods. „40 -Srebr. Omega la kv „ 28'— „ Schaffh. Ia kv. „48 — obe s spričevalom o teku. Srebrne pancer verižice K 2- 14 kar. zlate veriž. „ 20'— 14 „ „ prstani „ 4' — Ure na pend. bijejo „ 9 50 „ za steno . . . „ 2'4Q Budilnice . ... „ 2'40 „ sveti po noči ,, 3'— Žeiežniške Hoskopf Pat. •“um k 5 dvojni mantelj K 7 v 6 kamenjih, pravo nikelj-nasto ohišje, 2 mantelja za prah, lepa emajl-cifernica, gre 32 ur, garantirano gre na ‘/s minute g-s H 5 i e o- 2 3. pr js. QO P D i*3-s. 2 Budilniea K 2 70 ista z 2 zvoncema in najboljše vrste 3'50 C0BISS s Št. 1651,14kar. zlato, zelo močno, s kam. K 4'50. zlato na srebru K 2 — Št. 1582,14 kar. zlato masiv K 5'—, novo zlato K 3' - V Št. 1613,14 kar.zlato močno kot slika K 14 —, novo zlato K 5 40, v srebru K —'90. 14 kar. zlato malo tanjše kot slika K 8'—, v novem» zlatu K 3'70 t A. Kiffmann • največja zaloga urskih fabrik. • Specialist boljših ur, zlatega in srebr. blaga MARIBOR n. tankem, št. 322, (kršč. firma). Št. 1213. Ura na pen-1 delj, samo Ia kak. z masivnim kolesjem iz mesinga, bije cele ih pol ure K 9'50 ; igra 2 godbena komada K 14 —; le vsakih 8 dni naviti več K 3'—. Srebrne ure K 6'50. Ure za steno K 2 40. KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ