Hocnlbbl. k. k. Hofbibliothek, ¦¦¦¦w^m Wien V Gorici, 7. septembra 1876. „Soea" izbaja tsak Cettrtek in velja s po§to prejeniana ali y Gorici na dorn poiiljana: Vse leto.....f. 4,50 Pol leta......, 2.30 (Setvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilib. in prav tako pri „po-slankah" se pladuje za navadno tristop" .._..np^Trsto_:_....._____________________________ 8 kr. Lt st tiska 1 krat 7 „ s. „ „ 2 „ 6 n n n n 2 „ ZaveLe drkt po prostoru. bw pri ureaniw (Jlasilo slovenskrga poliiifincga drustva gorMega za brambo iiarodnOi pi-avic. Posamezne Stevilke a^. do1>iv^j#^§ 10 soldov v Ootid v tobakarmei v go-sposki ulici blfoo „trca kron«. — v Trstu t tobakavnici „Via della ta-senna 60". Naro&iina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi »* n« vrafcajo; dopisi naj bo blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugim nepre-mozuiin so naroLniuajjnjza, akogft ogla-se pri uredni&tvu. (ObC'iii zbor polit. drufctva„SloLii") bode v cetrtek 14, t. m. ob 1 uri popoludne v goriSki Sitalnici, — Duevni red: 1. Govor predsednika o pomenu in namcnu druJtvasSlogaB. 2. Govor o predmetu:Kak mora biti slo-venski poslanec za prih. deLelni zbor in dotid-ni predlogi. — 3. EesoJucija naj vlada bolj pazi na pote-puhe in cigane, ki delajo §kodo po dezeli in naj se po mogofosti odpravi ciganstvo. 4. Nasvet in proSnja na ministerstvo kmc-tijstva in dez\ zbor zarad povzdige kmctijstva po vpeljavi kmetijskega poduka na ljudskih So-lah. — 5. Posamezni predlogi. — Kcr jc ta oMni zbor najvece va&nosti tudi zarad blizjvjih volitev v del zbor, priporoLa odbor vsera druzabnikom, da se ga prav gotovo vdclefte. Nadaljo pri-porofia odbor rodoljubom po dozxdi, da zacriejo bolj marljivo delati za na§e druLtvo, ki ima iz-raievati raenenje vseh goriSkih Slovcncev in da druztvu uie do prih. obfinega zbora pridobe prav mnogo druzabnikov. Odbor polit. drustva Sloga Vabilo. Podpisano vabi vse p. n. gosp. druSt-venike slov. narodno-politiSkega druStva „Goricatf k obcnemu zboru dne 14. septembra 1876 ob 10 mi zjutro v prostore slovenske titainice v Gorici. Na duevni red pride: razpust drustva. V Gorici 7. sept. 1876. Predsednistvo. Vabilo. Odbor polit. drustva „Soca" vabi vse p. n. dru^abnike k obcnemu zboru v cetrtek due 14. septembra 1876 ob 11 uri zjutraj v prostore goriske tttalniee, Dnevni red: Bazpust drustva. LISTEK Naravoznansko-zgodoYinska lestviea. fAntony Leban- Mozirski) Naj inanjsa re6 na svetu je — prah, katera se vsacega cloveka prime. Prah je zmes drobno zmle-nega kamenja, ostankov rastlinstva in zivalstva. Prah stoji na prvej stopnici naravoznansko-zgodoviuske le-stvice. — Boljsi nego je prah, je pa poljska in v r t-na z e ml j a; tudi ta obstoji iz zgoraj omenjene zme-si. Ona daje naiim vrtom, poljem, sadnim in gojzd-nim drevesom dobro hraao in pospe§uje rast. Oua stoji na d rugi stopinji na§e lestvice. — Ci s t a, nezmeSana zemlja stoji na tretji stopnici. Takih poznamo stiri verste; apnico, lojevico, ilovieo, kremenico. — Gore\ obstojece iz samega kamenja (gorate tvorine) stoje na Setvrtej stopnici, kajti one obstoje tudi iz ve6 drugih rud, katere so v trdo gruco zjedinjene; n. pr. granit, bliScnik, kvarc in dr. Nad te se dvigajo na peto stopnico na pol prozorni in prozorni kameni, ker jih xadi nienih lepih barv ljudje rabijo za razliSno posodo in galantarijo, kakor agat, karneol, opal in dr. Nad te-mi stoje" na Sesti stopinji zlahtni kameni. Kadi prozornosti in lepih barv ia tudi radi u2e dolo-Cene kristalizacije se dvigajo nad vse druge kamene, kakor n. pr. ametist, rubin, granat, smaragd. Ipak nam je sol \jub§a nego najlepfii Zlahtni Prihodnje volitve de^elnih poslancev. Meseca avgusta je pretekla gestletna doba, za katerov8o bili voljeni dosedajni nafii dc2elni poslanci. Sest let je preucj dolga doba, v katerej se da z ljubezoijo do stvarl in z regno voljo mnogo storiti in dosefti in mogoLc tudi, da so na8i poslanci v pre* toklej dobi svojo dol^nost gpoluili — to bomo videli, ko vzamemo v eni prihodnjih Stcvilk njihovo Sestletno dclovanjc v razpravo. Za danes smo se namenUv govoriti o teni, kar bode in nc kar je bilo. Volitve novili poslancev trkajo namrcft na duri; ^upanstva so ule dobila pozive, da pripravijo imenike volivcev za volitev izbornikov ali voliviiili moz, katcri se bodo uajbrfe \vh) prvo did prihodnjoga ineneca volili, Sprava mej Slovene! na Uori&kcm nam je sicer porok, da se bodo letos volitve nasih poslancev mirno in brez posebnili navzkri^nosli vrSHe, vendar pa no smemo v tej vehwa*ni zadevi rok kri^em drzati, tor iakati do zadnjega, ker se je tu pa tarn bati, da v-tcgnejo vliulni mogotei tla za avoje nameno obdolovati tor nam kukaviCua jajca v donni^e gnjozdo zaleW. Gorijfci Slovenci se sicer nonaSaino z naroduo zaved-nostjo, vendar pa ni brez niamelukov mod nami, kateri se okoli okrajnih glavarjev in so vi§ih vladnih moz~ Mo,y\ ali ce to ne, jim vsaj v zadnjem trcnotku sree v hlftie pada, ko bi morda radi svoj glas oddali za naroddega domaCina — pa jih ostro oko volitve-nega komisarja zadene, da se jim kar no glavi zavrti, ko zajecljajo imc — vladnega kandidata. Ko to pi-Semc limo, da po pravici govorimo, najbolj na Tolm.uski politiCni okraj, v katcrcm 2ivi sicer prav mnogo zdravih narodnih elementov, ali zalibog vmes tudi ne malo mameluskih lisic, v mrcie birokratov zapletenih, kateri §o zdrave elemeutc s praznim obe-tanjem inatcrjalnih koristi knzijo in demoralizujejo, vsled Cesar je postal Tolminski volitveni okraj pravo piibczalis^e vladnih kandidatov. Ali bo letos sprava do boljsega uspelia pomagala? Skoro da dvomimo, akopram smo preverjeni, da zdruicni narodnjaki zdra-vega jedra lahko mnogo prcmorejo, posebno ako pri volitvah izbornikov prekanijo one velemodre poiitikar-je, kateri pricakujejo odreSitvc iz materjalnih mizerij samo od namestnikov, dvornih in sodnijskih svetoval-eev, okrajnih glavarjev in drugih enakih in podobnih kamen, kajti sol koristi Ijudeiu in zivalstvu, ker se rahi v jedeh in tudi v zdraviktvu. Imamo pa ve6 sort soli: kameno sol, morsko sol etc. S o 1 stoji na s e d-ini stopinji. Uroui ali gorece rude, kakor premog, ^veplo, stoje na o s m i stopinji, kajti njiii korist je vecja nego ove soli. Kovinc stoje tedaj na deveti stopinji. Do tukaj se dvigajo rude na naSej lestvici. Vsi deli so se mrtvi, nemajo organov, ne potrebujejo zive^a.— Naj plemenitej.so kovino prekosi pa najbornej§a rast-liuica. Kadi tega stoji rastlinstvo nad kovinami. Tedaj stojd nad srebrom in zlatom na deseti Stopinji na borncjse rastlinice, zajedavke. Naredi se teh zajedavk brez stevila in se na perju ali skorji drugih rastlin naselijo, da §e ceio znotraj, kar se pa Cesto-krat ne da z prostim oCesom videti, akopram so po-polne rastline z koreniko, deblora i sadom. Dob6 se v jeseni na vsakcm perju, ro^ah, Hj»ah.— Perni-c e stoje na ednajsti stopinji naSe lestvice. One pre-vlefiejo. navadno-katnenje in skalovje v gosti skladi; tudi se ukamenijo in naprej rasto, kakor se to vidi pri vseh vrstah korald. N. pr.koraldastili§aj(Isidium) bradavifievi li§aj (verrucaria). Alge ali vodeni ma hi zasedajo dvanaj-sto stopinjo. Te so v zaeetku tako majhene, da jih komaj z povekScvalnikom zamoremo videti, a naraste-jo v morju tako velike in v takem §tevilu, da napra-vijo znane plavajoCe otoke. V prvej vrsti stojd po-Cene alge, katere se dob6 skoro v vsakej bolj gnjili vodi. Smatrali so jih dolgo radi njih podobe in gibjS-nosti za nevidnice (motelke, Infusionstiercheu). Njih podobe, z mikroskopom opa^evane, so 6udno lepe; c. k. mo2, — kateri mislijo, da Bvoboden glas neod-visnega mola ne izda toliko v zboru, kedar gre za pridobitev podpor za skladovne in drugo ceste, za mostove in jezove in enaka javna pocetja, kollkor glas vladnih mo«. Pafi dobro bi bilo, in cestitali bi Tolminskemu okraju, da bi taki, oslepljenlra gain-* kovcem podobni zapcljivci letos s6 svojimi kandidati na cedilu ostali in da bi se smel tamoSuji okraj prvo pot ponasati z neodvisnimi deitalnM zastop-niki. 7m to pa treba, da so, kakor refieno, vii zdravi elernenti trdno oklenejo znaaajnib, poltenih, veljavnlb mo^, tor po njih nasvetu slo^no postopajo nfs pri vo-litvi izbornikov, vsaj to dobro veate: kakorini izbor-niki, tako§ni izvoljeuci! Naj bi se nam posreiSilo spravitl v zbor samo znaeajne pa intelHgentne mo?.e, kateri bodo 6astno in uspcSno zastopali slovensko itran nalo doiele in sicer tako, da v zbornici vsaj ne bo zaostajala dosni-ca za levieo, — Na italijanski strani raenda tudi n® bo brez Bpromembo in ker jo ves zbor colota, koja skupno zastopa interesso celo de^ele, moramo s!Leletl, da bi so tudi na oni strani volitvo povoljno vrSile. Posebno pa /climo, da bi se mogcl iz zbora, — do-ber, praviaen, delaven dezelni odbor izoltniti; na njem je brez dvoma veliko vefi nego na zboru, saj iina oskrbovanje eelega deMnega premo^enja v rokah, zraven tega oskrhuje jako va^nodelelne /.avode, nad-zoruje obfiine i. t. d. in v marsikaterem oziru bi bilo prav in potrebno, da krone na drugo bolj-I o p o t. Posebno interessi kmetijske Sole — to sodimo prav po otividnih okolnostih — so bili in so menda se vedno zelo, zelo zavozeni. Koliko eksperimentov, koliko sprememb, koliko nakupov in prodaj v malih letih in ce obhodimo danes posestva kmetijske Sole, koliko najdemo uspeha, koliko napredka? Presneto malo, ali ni6! Izglednega, rednega go-spodarstva, kakorsno bi moralo biti na kmetiji takega u^ilisf-a -— pa ni duha ni sluha! Kdor ne verjame, naj gre gledat na posestvo, koje ima kmetijska Sola v zakupu od c. k. kmetijske druLbe;"tam bo na§el n. pr. na dvoriScl dva draga kmetijska stroja razpostavljena solncu in dezju, kakor bi se hotela poskusiti njih vstrajnost pod uplivom raznih vremen, na§el bo v hlevih precej lepo iivino, one obstoje iz rastlinske celice, katera je pa pokrita s tanko kozico, membrana imenovano, katera ima v sebi dosta kremenice, da v hudi vroftini ne kopni. Tejaj tako tesno jc tukaj minoralogija in rastlinstvo v zvezi. Njena vsedljina je u2o trda kamenina, kakor izvrstni mikroskopist Ehrenberg pravi, kateri je to opazoval. Nase naj bolj poznane alge so zelene vo-dine niti, katere v vsakem ribnjaku lahko vidimo. — Na trinajsti stopinji stoj6 mahi. Oni po-ganjajo uze po zimi svojo caCevito semensko kapico. Vsaka kapica ima jedno vglavje v varstvo. Ako se na spomlad kapice napn6, poCi oglavje in kapico od-vr2e. Ako je seme zrelo, ga tiSi pokrov in tako se seme razsipa in za drug zarod je priskrbljeno. Korist ah ikodljivost maha je male vaznosti. Na Sti rnaj-sti stopinji stoji praprotje, katero se pri nas v vsakem gojzdu najde. z njim v sorodu stoje* tudi pres-lice (Equisetum), katere rabimo za poliranje lesu in tudi lesicjak (Lycopodium complanatum), katerega seme rabijo v gledaliSclh za hliske. Praprot nam daje steljo za predelovanje pota§e in drugih zdravil. — Dolge rastlinice so trave. Korist trave kot pica je obce znana, baS tako 2ita. Radi tega stoje tudi na petnajsti stopinji. — Na sest naj sti stopnici stoj6 zelja t. j. rastline, katere so mozgate, soCna-te in sluzyo ljudem i 2ivalim kot 2ive2. — K tem spadajo vse cvetice rastofie na travnikih, gojzdne lifi-parije, vse vrste gomeljnic, rep in tudi krompir. — Vise stoj6 g r m i, kateri imajo lesovite, gibfine veje, n. pr. Jovanovo grojzdice, zdravju jako hasljiv bezgov grm, Ltd. Postavjjamo jih na sedeninaj-sto stopnico. ¦-/ * & HnpaiW izglednc oprave in vredbe, videl bo v*jST§vtaSjuse ravnateljevo zraven precej moc-nega konja, kateri je menda lastnina Sole: prvi se rabi pri kmetiji, z drngim se pa ravnatelj vozi; videl bo dalje na polji precej lepo Stevilo zlahtnega sad-nega dreyja, kateremu se pozna Solska odgoja, * videl bo tudi take Jebe, katere bi prav lahko fignrirale na posestvu najzanikeraejSega gospodarja. Enaka je s posestvom y AjSevici, katero je stalo nekda 14 ali 15 tisofi goldinarjev in se je bilo ob svojem casu le bolj provizoricno kupilo, dokler bi se ne iztaknilo kako sposobnejse posestvo. Kljubu tej provizornosri 80 potrosili na njem par tisod goldinarjev za neke gospodarske stavbe in poti, — na zemlji&ih zapazn-|t$ pa prav malo izglednega obdetovauja — in ce boos odbor danes posestvo prodati, kakor je menda tares na ponudbo — tezko mu pojde, stavimo, da bi za nje 10,000 gM. prejel, — dasiravno veiro, da je pri nakupu resno trdil, da je za kupno ceno, ali celo a dobickom vsak Cas lahko proda. Kara niso ialibog znane nadrobnosti glede go-tpttoUa na kmetijski Soli, a vse, kar vidimo in sliSimo nam vsiluje opravicen sum, da je v prav sla-Wh rokah ter nam vzbuja zeljo, da bi prihodnje vo~ htve dale deielnemu odboru novo strokovnjasko moc\ katera bi prevzela dotttni jako vaien referat. Deielni odbor una v obce obsiren delokrog in akopram je v mnogih ozirih omejen, vendar lahko mnogo koristnega ucini. Zaradi tega moramo poseb-no aeleti, da bode tudi za naprej dobro sestavljen. Toda to je vie nasledek prihodnjih volitev — kateri bo bras dvoma ugoden, ce bomo slozno v pravem duhu dognali pervotne volitve. Zatorej le pozor na xacetek, da bo konec po voiji! Jogoslovansko bojiSee. Na desnem bregu Morave tepeni Turci postavili so se beli mej Radujevceni in Katnnom, kakor smo uie v zadojem listu omenili, zopet v bran a bili so priaijjeni umakniti se na levoobrezje Morave. Da so bili Turci po veCdnevnem boju hudo pobiti, spriCuje na faktum, da je Kerim paSa berzojavil za pomoc" v Sofijo, od kodarse je hitro napotilo tamoSnjih 15.000 malo uvezbanih moz proti NiSu. Najbolj je bil tepen oddelek vojske po dpoveljstvom Fazil pase, katerega je bil puetil Ejub pasa z 12000 mozmi v Knjazevcu, ki se je bil pa bitro potem, ko ga je vergel Horvato-vifi iz Knjazevca, umaknil dez Tresibabo in jo krenil za Ejub paso cez Dervent in Bsavce proti Aleksinca. — Na levem bregu Morave zbrali so sedaj Turci vse svoje moci in sku§ali bodo natej strani na Aleksinac prodreti in ga vzeti; tukaj vr&lo se bode tedaj nad?Ij-no bojevanje na zivljenje in siart. Hudi boji pricakajujejo se na Cernogorskem bo-ji§el. Muktar pa§a, kateremu se je pridruzila vojska pod Djeladin paso, uredil je na novo svoje fete v 34 batatymov po 400 mo2 in krenil iz Trebinja poleg avstrijske meje cez Zagone proti Grahovemu na Cr-nogorsko. Berzojav iz Zadra pripoveduje, da se je slisalo germenje topov in pu§karenje do Dragalja v Kotorskem. Isto tako napotila se je turska vojska v Podgorica pod Dervis paso proti Cernej gori, katera bode skuSala baj6 Cez Spu2, tedaj ne ve6 Cez Kucijan-sko, prodreti v Crnogoro. Iz Bosne porofa se, da je jeden oddelek ustajni-kov zavzel Glamoc nad Livnom, mej tern ko jo je o- b Poleg njih se odliknjejona osemnajsti stop-mci saclna in gojzdna drevesa. Na to pristopimo k iivalstvu. — Po anatomicnih preiskavah se je spdzna-lo, da zivalstvo se od stopinje do stopinje bolj bliza cloveSkemu truplu. Mode Ike (Infusionstierchen) so zacetek zivalskega zivljenja; one nijso drngega, nego sam zelodec, koznati 2epek z ustnami, okolo katere se vejicast venec vlefie in po katerem zivei v sebe do-Je-Onp.atoj^ na devetnajsti stopinji. Njih za-Cetek deia monas, tako imenovana mala kroglasta avalica.--Nadtemistojena dvajseti stopinji polypi all firevne 2ivalL One ziv6 v vodi. Telo ob-"TO % samega 2elodca, a sprejemajo RveZ z ustni-cami. K temu spadajo lepe, rudece i bele koralde, Katere cela pogorja v morju pokrivajo. — Srk a vn e 2i vali (zOeate 2ivali, Qaallen), katere zavzemajo 5?®" Jn avajseto stopnjico, zivijo samo v morju. «jin wlo je obdano z mnogobrojnimi sesavnimi cevi-cami. Ne^tere prouzrodjo fosforiCno svetlobanje mor-*aV"- Njm podobe so razlifiae; nekatere lepe, druge SSa^tt*?!0 ^C*.Na. dva in dvajseti stopinji stojd Skolke. One imajo uze srce; sicer obstoje one te iz koznatih substauc z dvema srcnima eevima. Menfce, stepe li/alice bi morale svojim sovraznikom— 2«om, njam-cisto propasti, ako bi jim modristvar-mK nebil podaril dvojno zaWopno Iupino, vkojiima-30 gotOTo.prebivaliSce. K tern spada malarska in rafi- S L?** ^n ??, nahaJati v Tsakeia rftnjaku. Mej te St^erno tudi veliko StevUo drugih morskih Skolk z razMno lepo barvaniaii lupinami, katere lahko T vsakem muzeju labko vidimo.— brist DespotoviC vzemsi Turkom Sanski most in Stari majdan krenil proti Prjedorju, da se zdruzi z ustasl iz severne Bosne, kateri so ravno pobili Torke pri Bra-zicanih nedeled nad Prjedorjem. Drugi uStaski odtlcl-ki stoje pak uze pri Banjaluki. Ko hitro vzame De-spotovic Prjedor, oberne se tudi on na Banjalnko ter se zdruzi z ondasnjimi usta^kimi kerdeli. Mofno vre mej Miriditi, ker zadrfujejo Turci njih §e mladega kujeza Prenk-a v Skadni, radi tega pustili so Turci pet batalijonov posadke v Skadru, da ga obvarnjejo vsacega napada od juzne strani. — V Balkanu pocila je zopet ustaja zarad turSkih kruio-sti, kajti Bulgari simislijo. raji eastno v boju za do-movino, svobodo in svoj vero pasti, uego se pustiti po nedolznem na kolce natakniti. — GerSka je uie vnovic protestirala proti naselitvi divjih Cer-kesov ob ger§kej roeji v Tesaliji in Epiru. Bolje bi pac bilo, Lc bi GerSka za orozje prijela, namesto da posilja vedne proteste v Stambnl, s katerimi m(: ne doscze. — Turki prodrli so na levem bregu Morave fez TeMco blizo do Aleksinca. Aleksinac It'/i na desnem bregu. Serbi derfe Se svoje pozk-ije na Moravi pred Aleksincem. En del vojske umaknil se je na Deligrad ne dalet nad Aleksincem. — Turci skiiSali so tudi lez Jankovo Klizuro na KruSevac prodreti a bili so nazaj verzeni; pri Javorju so bili tudi zagrabili Rerbe a bili so ntocno pobiti in v beg pognani. Isto tako izpodietele so vse poskusnje Turkom pri Malem Zvorniku in pri Bjeliui zopet na Serbsko udrcti. — Na Crnogorskem pricelo se je bojevanje na vseh straneh; na jugu pri Kucih in Medunu, na sevcru blizo Grahovega. Ka-mor pridejo Turci, vse pozigajo. Dopisi. IZ Gorice, \. sept. — (Xoviski dopisnik. —-Mestne zadeve.) V 35. Stev. ?NovicB je goriSki g. dopisnik marsikaj izrazii, bodisi kot svojo.astno misel, bodisi opiraje se na „izvcdence" in „mnnge druge": — misli nekatere, katerim se nam dobro vidi deloma dodati komentar, deloma je pa kar natavnost ovreci. Pred vsem pa moram izraziti naSe cudenje, da je g. novislri dopisnik pisal sploh dobro o pevcih, petju in wSlavcu"t kajti navajeni kiiio bili dozdaj na to, da jc omenjetti dopisnik vse grajal, kar je prislo od „noke strani"; mi smo priCakovali — in to po vsej pravici — da izprazne g. dopisnik sopet enkrat svojo tor-b:co; dosedaj je bil g. dopisnik zmerom dosleden. v graji in doslednost je lepa rcc. Zatorej pa bi bil g. dopisnik z grajo v obce bolj vstregel. Ad rem: „Tudi slilim, da so bile nekatere laske pervaSke moCi izostale". Jako bi nam nstregcl g. dopisnik, ko bi v pnhodnjih „Novicah" blagovolil navesti nekoliko teh modij. Nam vsaj nij nobena znana. sSIednjiC, da nij bilo orglanje prav pravo." Vr katerem oziruV Ali nij g. dopisniku (recte nizvedencemtt) bilo po v5eLi spremljevanje, ali nij mu ugajal uvod in preludovanje mej posameznimi tockami, ali mu je pa morda Bachova fuga rlapis scandali" V G. dopisnik hvali pevce in sploh izver§bo maSe. Kako je pa to mozno brezi -pra-vega" orglanja? Kolikor se tiCe, uvoda in preludo-vanja mej posameznimi tockami, se je nas organist strogo drzal duha mase jemaje iz nje teraata svojemu igranju. In tako delajo vsi Bpravirf organisti. Glede Polzi stoje na tri in dvajseti stopnici. Oni imajo uze miSicnato srce le z jedno srfino cev-jo in zive v MSici, katero na lirbtu seboj uosijo. V njo se tudi skrivajo, ce jim nevarnost proti. Zimsko spanje prespijo tudi v lusici. — Morskih polzev hisi-ce se radi svojih lepot drago placujejo. Cr nil ice (sepia) imajo uze dve mi§icnati srei. One so morske zivali. Ime crnilica imajo od tega, ker od umerSih, in uze zagnjivsih voda Cerna posta-ne kakor crnilo. One stoje na Stiri in dvajseti stopinji. Pri njih se u*s razvijajo sopni organi vko-2i, kateri celo telo obdajajo : zunajni deli jim pa se manjkajo. Znane so nam pijavke, trakulja i.t.d. Morski raki, brezcutni mrcesi stoje na §es t in d v a j s eti stopinji. Oni imajo uze cele sop-ne organc ali zabre (Kiemen) imenovane z zracnimi luknjicami, katere so z rogato kozo, z kojo je telo obdano, locene. Te zivali se dajo najlaze vbiti, cc se jih z oljem nama2e, ker se s tern zracne luknjice zamasijo in zival se mora zadusiti. K tern spadajo pajki, raki etc. — Muhe ali perutni mrCesi imajo nele zracne luknjice in notrajue zrabe (Kiemen) za dihanje, ampak znnajno tudi kozaste peruti, s katerimi po zraku zletajo si ziveza iskajo^. Dele se v 7 razredov. N. pr. muhe z dvema perutima (sobna muha): bce-le z 4 perutimi. Metulji z 4 pisanimi, z luskinann okiiidanimi perutimi: gobilice z dvema pergamentni-stima in dvema kozastima perutima, katere tice pod prvimi. Stanice z dvema na pol trdima in 2 meh-kima perutima. Imamo povodue, drevesne stanice. K Bach-ovc fuge konec maSe ne izgubimo besede: vsemu svetu zadostuje uze ime tega glasbenega velikana, in igrana je bila fuga prav gladko in korektno, kakor je sploh vse orglanje bilo vzgledno, 6e smemo verjeti izjavi „pravih" muzikov. Za pristranska mnenja, morda iz strasti izvirajoda pseudo-muzikov a la nsraka mej pavi" se toliko zmenimo, kolikor'luna, kedar psi na vso moc zaganjaje se v njo lajajo. Se nam je tu zabiljeziti: IZelite, da bi se vendar enkrat orglalo v pravem cerkveuem duhu, in ko se to res obistini, pa nij vam po volji. (Prosimo g. dopisnika, naj primeri to, kar je ranjka „Domovinau pred 6. leti naSemu or-ganistu pisala, s tem, kar piSe zdaj noviSki g. dopisnik. Ubi consequentiaV Pis.) V „cudno se je zdelo ljudem, zakaj je neutrud-Ijivi regens chori, g. Hiibar, ki je „v potu svojega obraza* (zarad soparice) petje vodil, bil s herbtom obernjen proti altarju". G. dopisnik to u^e sam raz-jasnuje, reko5t da „ie prostor pred orglami majhen." Temu moramo se dodati to-le: Kedor koli^kaj tunejc o vodenji petja pri ogromnem fitevilu pevcev, ne more se g. pevovodju nikakor ne cuditi, ampak popolnem odobravati njegovo ravnanje. Sicer on sam gotovo najbolje ve, zakaj je tako obernjeii dirigiral, in ne drugaLe. „Zopet drugi so se cudili, da sejeg. regens chori vzdigaval izsred pevcev tako po do mace (bel-kasto) obleCen". G. dopisniku (recte onim, ski so se cudili") bi privoScili, da bi „v potu svojega obraza" pevovodjo nadomestujoc v cernej, te^kej obleki pri takej „soparicia (ce je to ironija, je jako hudobna!) posknsil enako delo. Kaj bi g. dopisnik Se le rckei izvediii, da je bil organist §e bolj priprosto oblecen. „Ti gospodje, ki so danes prav v cerkvenem duhu dobro peli, zakaj ne delajo tako tudi o drugih prili-kah? Zakaj je donui po vasch vse tako neccrkveno". Mej glavnimi nalogami nSlavccviiniM je gotovo ona, ki mu veli gojiti in blaziti cerkveno petje. A „non da-tur saltus in natura": Rim nij bil dozidau v eneni duevu. nSlavec" je ravno z nastopom v ,,jezuvitskeju cerkvi hotel pokazati svojim pevcem, kako mora biti pravo cerkveno petje „ad majorem cantus ecclesiastici gloriam." „Exeinpla trahunt": z gotovostjo smemo izreci, da bodo tudi po vasch in znabiti Se predno bi se g. dopisnik nadejal, peli to isto OberhofFerjevo ma§o. In to je napredek, katevega se sine veseliti, komur je sploh s t v a r i kaj mar. „Zakaj se pri nas v mestu pri ncki Solski masi 4. ncdeljo v postu poje prcidilicua bo^icua pesem: „Kaj se Vam zdi pastirciki" — wAli ste kaj sliSali V In zakaj vec drugega, vec ali mai;j neprimernega, v Walzer- ali polka-taktu?" G. dopisniku je tu v mis-lih ma§a vadnifnih ucenccv. Da se je o bozlenem casu recena pesen pela, je res; neresnico pa moramo ime-novati terditev, da bi se kolikedaj po 2. febr. bila razlegala ona pesem posvetih prostorih pri tej istej rnaSi. Hotec pa v otroSkih sercih buditi vesylje do petja, inorajo doticni napevi vgajati otroSki cudi, morajo mladini dopadati, da je poje res iz serca; vsaka silba v tem oziru vec Skoduje, nego pridi. In ravno pesmi, ki je pevajo vadnidJ uCenci, so take, da so se jim koj omilile, dajevresnici iz srea rada popevajo. Svetujemo tudi g. dopisniku, naj v prihodnje bolje nategne svoja uSesa, da mu bo nioSno "lofciti „^Yalzerjev* in „pol-kin" takt od drugih. A gotovo si on misli: „Calum-niare fortiter ahquid semper haerebit". Ce mu tako veselje vgaja, mu ga izvestno ne zavidamo. Sicer uvidevamo iz razlifnih dopisov iz Gorice v nNovicah", da je g. dopisnik pravi „spiritus contra-dictionis incorporatus." Kar njemu nij prav, bi ne smelo biti: „vse vidiS ti, nic nij ti nemogoce" (Stri- prvim spadajo martinci, katere najdemo v vsakem ribnjakn ali mocvirju. Koneeno 32.000 kebrov in sicer od malega siminihil do velikega herkula. Od tukaj pridemo do mesnatih iival, katere imajo poleg crev tudi kosti, miSice, hrbtanec, a nemajo §e vse Cute prav dobro razvite. Ribe stoje na osem in dvajseti stopinji. Pri njih vidimo v prvic kostnato sostavo, a ta se ne drzi dobro skupaj; misice so §e bele; mozgaui brez ovinkov, jezik brez podjeziene kosti; nos nij luknjat, uho skrito, ofi brez udov. Dvozivke stoje na devet in dvajseti stopinji. One imajo misice. Njih uieso je rudeCe. Mozgani nemajo ovinkov. Oci so nepremicne, ocnih delov nemajo. Misicna moc je nepopisljiva. Nasi zraC-ni pevci ptice stoje na trideseti stopinji. Mozgani imajo ovinke, a one so z vec" nego 9 vrat-nimi vrtavkami od eoka oddaljeni. VSesa so odprta, a oko je se nepremicno. radi tega obrne ptic glavo, ako hoce na stran pogledati.— Pri dojivkah najdemo vse Cute. One imajo mesnata usta i jezik. Uho je odprto, oko preinicno z dvema popolnima ndoma. Radi tega paradirajo naedenin trideseti stopinji. — A nad temi stoji— clovek in sicer na dva in trideseti stopnici. On ima lepo zra§ceno telo; pokoncno kojo; svoj govor, delavne roke; zdrav ne-umerjoC duh. Clovek je tedaj nad vsemi gospodar in z njim kouCa na§a naravoznanska—zgodovinska lest-vica. tar). Vse je nnicevo", s fihucr se on ne strinja. Njemu I „quidlibet audendi semper ftiitaequapottstas". „"Was | ihr nicht fasst, das fehlt euch ganz und gar; was ihr nicht miinzt, das, meint ihr, gelte nicht" (Goethe). ?fovosti, ki je donasajo „Novice" iz Vase „torbe", g. dopisnik, so sicer jako dobre, v krasnej slovenScnii pisane, tudi jim cesto ne manjka blagega dovtipa: a „nil ultra crepidam" to bodi tudi Vani vedno pred ocmi, da se Vamnebodo posmehovali; vsaj po nasem neizdatuem menenji tega vendor ne zasluzite, kerVam ne manjka ne popra ne soli. 31. avgusta je bila sopet vazna seja goriSkega _ stareSinstva. Izvolili so nasi ocetje enega iz svoje srede, ki bo raunicipij zastopal pri vinorejskem kon-gresu za vso Avstrijo, ki bode prih. leto v Gorki (na ta kongres naj se dobro pripravijo nasi mnogi vino-rejci), po tern se je sprejel predlog, da so najme dollar za zidanje farovza pri veliki cerkvi, sopet drug predlog,-da si- porabi za zidanje novega niirodvorana Blanci 50000 gld. in |za zidanje kopelji blizo Ijud-Bkega vrta 31200 gld. in naposled so dovoliii ocetje prediuestju sv, Uoka 3000 gld. za popravo kanalov in napravo se enega vodujaka. NajvaznejSipiviluictzad-nje sejc pa je bilo porofiilo dr. I)eperis-a o namesce- j nji mestnega tajnika. iz tega poroeila razvidi se, da se mnnicipij vpira vladi, ter ji daja pod nos, za- ! kaj noce potrditi znanega poprejsnjega tajnika. g. 1\ za to mesto. Vlada zahteva, da se xluzba razpise in ob enein je v dotiehih dopisih izrekla, da ne bo po-trdila omenjenega tajnika, ker nijnia kvalilikacije (ilovr-Scnih juridifiuih studij) in ker se je politicno koiu-pi'ouiitiral. A v porocilu odgovarja referent vladi, da volitev tajnika je izkljucljivo zadeva mestnega /asto-pa, da F, ima kvalifikacijo, kar je tudi vlada uze dvakrat priznala s teni, da ga je potrdila in mu ee-lo ponudila drzavno sluzbo in da vsled auinestije se F-u ne sme vec ocitati poprejsnjega njegovega posta-panja, ker vlada je odpustila in podi*1'1! najva&iejse drzavne sluzbe celo takiiu. ki so hu svojom foisu obsojeni na vosela. (Koga s torn iiieni poroi:evalec v-gane lehko vsal: eltateljj. In tako zagovurja poroce-valoc mirno pa dobro premisljeno stalisce mestnega staresinstva, bolje reeeno g. t'-a ter sklepa s predlo-goin, naj staresinstvo ruzpfoc slu/.ho tajnika in naj poslje ob iMiwn prepis porocila nainestnistvu v Tr.st, Tn predlog bil je sptejet, sluzba bo sopel, razpisana in ponavljala se bo v kratkem stara koniulija: stare-sinstvo bo sopet izvolilo g. F-a, vJada se bo tcmu zo-perstavljala in nastala bode monla huda razpcrtija, ki bode nehala s kakim eneigicnim kofakom vladi:, kaj-ti vlada ne bo hotela verovafi porocilu g. i>eperis-a. da je titiuvSinstvo gorisko nehalo politi/.irali in se bo ono odslej brigalo sanio se za administracijo, kaj-ti ko bi vlada po tolikem zuganji vopustila svoje sta-libi'e v tem vprasanji, dala bi si moraluo zausnico in takih zausnic nij vajen namestnik tizaski. Vttleli in slisali bomo toiej kmalo sopet kaj interesantnega. Iz Wavhinjega*) 2. semptembra(Izv.dop.) Ka kor Vain znauo, sestavil je slovenski pisatelj g. Fr. Zski, ki sedaj tukaj prebiva, v duhu in na pod-lagi svojih studij staroklasifnih tragcdistov obsirao izvrstno tragedijo „ AI e k s i j F c d 0 r 0 v i (% k 11 e z volhinjski, alt rnski begun." ;:) Tragedija je z velieastnim korom i glfde osnove iu oblike med slovenbkimi deli cisto nove baze. Ceravuo v iij«'j car Peter veliki nij prav za prav protagonist, vendar mu kor alt zbor sijajno hvalo prepava. Pisatcljjo iuie-rnije tragieno fantazijo in radi tega nij vsled nekate-rih okolj&ein za dena»nji slovenski oder, ampak bode morda posebno berilo za viso gitnnazijo i realko i za bolj omikane odrasle citatelje. V tej tragedji ali ka-kor jo je pisatelj krstil, tragicni mutazij se pmlocuje visi lnoralni svet i se izkuzuje cvet nasega jezika, ko-likor je bilo pisatelju le mogoce. To hoee biti sopet jeden dokaz. koliko se zamore z nasim jezikom, ce se ga zna poprijeti. Imenovano delo ima sedaj neka visoka sl&vjiuiska celebriteta v rokah in upati je, da pojde letos v tisk. Kedo bi bil mislil, da pride taka tragedija v Mavbinjem na svitlo, ki je sicer prijetno i mirno ali odljudno seloir Kakor sidoh po Krasu nij bilo tudi tukaj dosta slow duba do novejih (asov, ce ne zabiljezimo, da je bil ranjki profesor gimnazijski v Trstu J. Legisa iz Mavhinjega, moz, ki se je se slovenstvom v bolj neugodnih ^asih peCal i hvaiovred-ne refi dovisil. To veselo poeti.no naznauilo zvezuje pa z bolj proizaicno prosnjo: RDesinit iu piscem mulier formosa supprne." Zgoraj imenovani pisatelj Fr. Z. izdeluje primcr-jcvalno razpravo slow dialektov, ter prosi vljudno, da bi mu kter pisatelj iz spodnjega Stajerja, kakor se ondot govori, z nikako olepsavo priobcil nemara po ^Soci" prevod napr. evangelija sw Luke zaceusi od II. 13. (XXIV del). Ptozeansko se glasi tako-le: „Tu it in timpu dua Jezusova discepula hardehata etej din tu dan tarn. Ano ona dua si dan tamu druhemu romoiijahata od usiha itoha, k'be se sdelalo i.t.d. 0-grsko slovensko: nV etem vrimeni dva z *) AH niate gitali onega broja ..Movie," v katerem se spodtika gori§ki dopisnik nad to-lo Va&o krajevno pisavo, me-nefi da se mora glasiti „i« Mavhinj"? Ured. **) To tragedyo ate videli tudi v Goriei, a zdaj jo je g. pis. §e popravil. njih sta sla v ononi dnevi v mesto. I ona dva sta si zgueavala med sebom od vsej tisti, Stera so se zgou-dila" (Kttzm.)Po tem izgledu naj bi kedo prevod u-krenil. MikloSic je v svojem ogromnem delu ,;Gram. der altsl. Sprache," posebno v svojej veliki „Lautlehre" valiko spodnje-stajerskih izgledov priobcil, a vse to je Se premalo. Gospod F. Z. je 1866 v Glasniku dal na svitlo 1. del v tun zmislu, in je M hvaloznam^ni-tih filogov. Naj sklenem ta dopis znaSim komiCnim: „Drugi pot kaj veC." (z St Pavia pri Bolski na Stajerskem, I 3. sept. (Izv. dop.) Draga SoOa! Gotovo si u^e po-polnoma pozabila na svojega starega cestilca, gazdo, ker ti nij toliko fasa nit'esar porofiil, vedi pa vendar, da sem Ti se vedno zvest siuek ill da se To iz dalj-nega tftajerja 2ivo spotninjam. Prav radi tega bi Ti rad celo inavho rei-i povedal, ko bi v«del s Ciin za-t'-'ti. Z vrenicnoin, letiuo, kali? Pa naj bo! Lctiua na spodnjejn Htajerskein ho povprek srednja, tu pa tain slaba, ker kar nij spomladanski mraz vzel iu povo-denj ponumdrala, pokercala je toCii in hn kar se je belega zita pod sticho spravilo, je drobno in malo iz-daja. Tudi grozdja in vina bo prav malo. Pretefeni trtvrtek p«> mii-i jo bila tod strasausUa nevihta. Celo noe je lilo, kakor da bi se bili oblaki utergali. Vode so vidno rastle, posebno llolhka in Savina, ter so iz-stopilc in vcliko skodc napravile,, nekadu'e stavbepo-dile, drevesa spodkopale iu izrile, lesene inostove od-neslo, koriizuc in ajdine njive poplule tako, da se je | v peh'k zjutraj zilelo, kof po Savinski dolini birmovali. V C-i*lji so xaeeli, po vaseh na desnem biegu Savinu le-zecih nadaljevali in v sredo zvee'er v »SI. Pavel prisli. Nadt'jam Se, da n»i ne budo cestiti gg. citatelji zame-rili, <:e jim slovesno sprej(!lje popi^em. iSol-ira mla-dina, ueiteljstvo, sj?revod, ki je izrazeval ob&o Most; videli smo mnogo njegovih odgojenccv britk© jokajoSh in tudi marsikateri starejsi moz pla-kal je na gomffi prerano umrlega, blagega moza. — Bodi nm ve&aa bvaleznost in zemljica lehka. — NOV trg E& zelenjavo v Gorici je inunicipij odpri v pondelek. Okolitrga je polno malih prodajal-nic, sredi pa velika, lepa lopa pokrita s kositaijem.-Reci se mora, da je vse prav dobro in prakticno, da-sicavno bi se dalo staresmstvu o&tati, da je prevec zidalo na Ieski zemlji in da cez 10 let bo morda pn-morano vse te drage naprave podreti in drugje sopet zidati. — Forotoa sodnija 30. t. m. so porotniki spoz-nali Janeza Cibeja iz Otelec nekrivega tezkega telesne-ga poskodovanja; "31. pa je bil Jakop Visintin tudi nekriv spoznan zlocinstva squdeleStva pri uboju. — I»'Eeo del Idtorale in Doljakova slove-mo«t. JL'Eeo se cudi in nekam zbadjjivo popra-Suje, mari je bil rajnki oce Doljak kak poseben iunak ali Senij, da nro Slovenci napravljajo tako si-jajno slovesnost? Nas odgovor ie priprost: Kajnkim btt niti junnk niti fcmij, a bil je rao2 v pravem pomcnn be-sede,rao2kakor3nihiuiarao Slovenci malo, Goriski Itah-jani pa menda Se veliko manj. Dolgo se ni inogel spnjaz-niti s tcinjami Slovenccv, katereso se mu zdele v zacetku prenapete in neizvrSljive: a ko je spoznal njih pravi pomen in pravicnost, oklenil se jih jevtrdno in jih ni vec popustil do zadnjega zdihljeja. Se vec\ on se je za oje s pravo ndadenisko ljubeznijo vnel ter jih zagovarjal in zastopal koder in kolikor jih je mogel. Na VaSi strani, dragi italjanski Jek," nemate ta-kih moz niti med konservativei, niti med liberaici, a-kopram Vam ne manjka junakov, uze mucenih za na-xod, ki so pa potem opolzli postali, kakor jegulja, ter so se vili in se vijejo, koder koli zapazujejo za se kolickaj obeljenega kruha, kakor vam tudi manjka zenijev, ostro nabrasenega peresa in gladko tekoce-ga jezika, kateri pa toliko kratbarvo spremenijo, ko-likor krat jim le od daleC zabliScl kak krizec, ali ka-ka svetinja. Slovenci smo hoteli oCitno pokazati, kako viso-ko cislarao take neomahljive moze, kojih znacaj se je ppgostoma v najhujsih politiCnih nevihtah obnesel. — Solkanci pa so imeli in imajo se prav posebae razloge, da slavijo svojege Doljaka. On je bil mnogo let njih zupan, ter jim je kot tak z velikim trudom in se veco po2rtovalnostjo razmotal zelo zme-deno Streno obcinskega gospodarstva ter obclnsko pre-mozenje in oskrbnistvo v tak lep red pripravil, s ka-korinim bi se smela ponasaa vsaka druga obcina, menda celo zadolzena Gorica, kateri ne zadostujejo ogromni prikladi na uzitnino in na izravne davke, da more svoje redne in izvanredne potreb§cine zakladati ampak mora uze kreditne operacije sklepati katerih grenki sad bodo se potomci sedajnih obcinskih gospo-darjev in oskrbljencev s kislim obrazom prezvekvali.Za Doljaka niso tezlli Solkanko obcino nikakorsni prikladi in vendar se je marsikaj poravnalo in zboljsala. A-li menite da ni to lepa zasluga? Kaj je bil rajnM D. Solkanski citalnici, o tern ne bomo niti govorili, ker za take zasluge nemate ni pravih pojmov, ni pravegarazoma; skoro bi rekli, da ne veste prav, zakaj so vam nase citalnice oster tern v peti. Mi pa hocemo svojim zasluzenim mozem hva-lezni biti in ostati, ker vemo, da taka bvaleznost ne casti samo njih, ampak ves narod. — Vsmrtil se je z revolverjem na mostu eez So-co Janez Kofol, poprejSnji gostilnicar v Citalnici. — Naslonil se je bil na most tako, da je ob oneni, ko se je vstrelil, padel v „Soco,tt ki je prav zdaj velika in modna, tako, da bodo tezko naili truplo samomo-rilca. Ilzrok samomora je najbrze dab tinancai stan pa zgubljena pamet, kajti ranjki pri sel je vCeraj iz Pecine v Gorico in je po mestu bodil ves znu'Sljen in —*— Stefan Dol|akt v mozTti starosti 58 let. Rajnki je bil nevtradljiv delavec v vinogradu Gospodovem in pri dnhovSclni in pri ljudstvn jako priljnbljen. Labka mn !________ Dru&tvo Slavec pelo bode jutre v Logn pri Vipavi Oberhofferjevo maSo, popoludne pa se bode producii-alo v Ajdov§Cini v prostorib draStva Edinost. Vseh pevcev bode 45. — . vinorejcem naznanja g.prof. Pov§e, da bode po obinem zboru druStva BSloge" due 14 t. m. v goriSki 6italnici posvetovanje briskih vinorejcev o tem, kaKo bi vina napravili za mednarodno vinsko razstavo, ki bode prih. leto v Gorici. — Kaj se to-rej vdelezi tega shoda prav mnogo briskih vinorejcev. Za Lavridev spominek so nadalje darovali: gg. dr. Oblak 5 gl.. P. Podobnik 2 gl., F. Peternelj 2 gL, J. Kafol 1 gl., Likar 50 kr., 3. T. 50 kr. vsi iz Cerkiaega; skupaj 11 gl. Udom dramatidnega dragtva! Do§lesonam knjige, katere je letos posialo dramati^no dru§tvo svojim udom. GoriSki udje dobe jih lehko pri na§em nrednigtvn, kadar jim Ijubo. Umerl je vfieraj koj popoludne v Devinu po osemdnevni bolezni (menda za legarjem) v. C. g. dek. S I* O M Matiju Doljaku. I N Sladko Matija. na§ bratec, pociva Zemlje doniace plastf Ga krijo, Trava zelena Mo rafcev pokriya Spenja nad njo se Teselo nebo. Letajo z jnga Cez gr;»b Mn ^erjavi, Soce valovi se mimo podeT Poj6 Ikerjanec Mo v jasnej visavi Poje Mn slavec od Svete gore: Strupen je veter vel Po dragej domovini: Sejal Slovenec, tujec 2el, Dremali smo v temini. Ti brate si bndil: „Vstaiute, bratje mill, sKrivice tojih sil BNe bomo vei nosilif Ti brate voclil si Na zmagonosne boje; Za sveti dom si Ti Gojil rojake Svoje. Zelezno roko bil Si boj za pravdo Slavi, Ljubezni veiice vil Predragi ofietnjavi. Sladko Matija, na§ bratsc, pofiiva, Zemlje doraate krijd Ga plasti, Trava zelena Mu rakevpokriva: VeCen Matiju spomin naj MvV. FevsM zbor tur§kih gpekulantov pred kako borso. (J. de Montepine.) Deseta je proc. Zadnji krajec lune izpod tem-nega oblaka turkofilom na obraz priluka. Zbor, s tur-Skimi obligaeijami pod pazduho, spusti se enoglasno v medeno a snmljivo miloto: * * * Mila, mifa lunicat Kje je naSa dnarnicaV Kje je, kje menjalmca, tip nas'ga srca? AF §e misli§ dati? AV si pozabila, Da odstrizek *) zlati Si nam obljubila? Srp lune glasom: ic za. oblakom skrije. Zbor s trepecun V mehi, v mehi Iunicaf Ti si na§a trlica, Tvoja, tvoja doarmca Je obup srca I Huj' od §ibe 'z Ie§e Takt se opotikaf Ce te Srb nakre§e? nPunktu bo vsega krikal Istinito nadvlada tesna tiSina kot pred kakim hudim vremenom. S eelom v dlani, pobeSenim po-gledom, na pol odprtimi usti ves zbor se razleze, tak pa zamakBJen po ulici stopa, da ga memoleteCi fiakar slovanski ob desni in levi tlak pomece. Hinc illae lacrymae t Ceravno nesre^e tudi ne najmanje nikomur ne privoScimo, bi bilo vendar jugosiovanskemu sokolu na blagor svobode mu, Ce se tudi prizor obistiui. Mar ima Jugoslovan zarad turikih obligacij za vekomaj v sulno^ti birati? Onda cma nam pamet I *) Odstriiek — coupon. notar Ant. dr. pi. Nordis advokat Dr. Kamilo vitez Egger sta prenesla svoje pisarai y hiso Skale-ffi tarjevo §t. 443 nasproti nadskofijstvu. Gorica 1. avgnsta 1876. V tiskarni dru^be sv. Mohora v ^^ Celovcu so ravnokar na svitlo prisle: ^ Sloiiisekovc Pesmi. mm fflR Zbral uredil in izdal Mih. Len- Jg ^^ dovsek. SIom§ekovih zbranih spisov ^j^ KSflb perva knjiga. Srednje 8° str. I.—XVI. Qfi25 ^Sb m 256. Prodaja Jurij Lercher v Ljub- (2© IP!' ljani terdovezan iztis po X gld.rbro- ^5 siran 90 kr. gg siran yu Kr. ^ ^jjy Dobivajo se po isti ceni tudi: e§J) eal; v Celji pri Drekslerju; ^© '<*flb v Celovcu pri Lieglu, Leonu in v ti ^J skarni dru^be sv. Mohora; j^J v Gorid pri Dase-u; fgfo v Gradcu pri Moserju; C& v Mariboru pri Leyrerju; <§|p v Ptuju pri Blanke-U in izdajatelju; « v Trstu pri Dase-U in Simpfu; g^ v Zagrebu pri Suppanu. '0b Kdor pa poSlje izdajatelju v Ptuj