informativni (M, s^£glasilo ravenskih železarjev Leto XXV Ravne na Koroškem, 14. oktobra 1988 St. 10 Naši prazniki Poganski predniki so pred poldrugim tisočletjem praznovali zmago sonca nad temo ob zimskem kresu, prihod pomladi in obilno žetev; darovali so bogovom v zalivalo za uspehe, tudi zmage. Pokristjanjeno ljudstvo prek tisoč let vse do danes časti Boga in svetnike, kakor jih je razporedilo cerkveno leto. Kmalu bo sto let, kar so delavci začeli praznovati prvi maj. Zdaj že desetletja 58 od 61 slovenskih občin veže svoje praznike na dogodke iz NOB: na množične odhode v partizane, na ustanovitve partizanskih enot, na izseljevanja slovenskih družin, na požige vasi in streljanje talcev, na napade in boje, na sestanke in zasedanja ter na osvoboditev. Vsako leto 8. januarja prva praznuje Slovenska Bistrica, zadnja Litija 24. decembra; vse druge vmes, tudi krajevne skupnosti. Na Ravnah praznujemo 12. oktobra, ker je bil na ta dan leta 1942 na Navrškem vrhu ustanovljen odbor Osvobodilne fronte. Kotlje praznujejo zadnjo oktobrsko nedeljo, ko so bile pred 45 leti za en dan osvobojene. Vse to so prazniki upornosti, poguma, požrtvovalnosti, samo-odpovedi, tovarištva, praznik orožja v rokah ljudstva, spomin na žrtve in zmage vsako leto vse leto. Da se zlo ne hi ponovilo in da bi v tisti dobi našli nauke za naš čas. S STRPNOSTJO 00 BOLJŠEGA SISTEMA 00 Leto 1989 želimo začeti v železarni na novo organizirani. Makroorganiza-cijo smo sprejeli, zdaj je na vrsti mikroorganizacija, njen sestavni del pa je tudi sistem OD, zato se bomo te dni odločili, ali poenostaviti starega ali oblikovati novega. Načelno je zamisel o izboljšanju sistema dobra, saj je sedanjih 69 šifer za OD in še 12 za odtegljaje veliko in bi bila poenostavitev zaželena. Vendar je vprašanje, ali je res kompliciranost sistema glavni vzrok za večino pobud za spremembe iz tozdov. V času zmeraj večje draginje, padajoče življenjske ravni in trištevilčne inflacije se namreč močno zdi, da tisti, ki pravi, da ni zadovoljen s sedanjim sistemom OD, v resnioi ni zadovoljen s svojo plačo in hoče več, zato upa, da mu bo ta »več« prinesel novi sistem OD. Taka pričakovanja so seveda realna le v primeru, če se bomo z dobrimi poslovnimi rezultati kmalu znebili izgube ter hkrati občutno povečali maso sredstev za OD. V takšnem vzdušju bo možno trezno, brez predsodkov in navijaštva preučiti obe varianti ter se odločiti bodisi za poenostavitev sedanjega sistema ali za predlog, ki ga zagovarja poslovodni odbor in ki predvideva razporeditev vseh delavcev v pet glavnih vrst dela (pomožno-priprav-ljalna, administrativno-tehnična, proizvodna, strokovna in vodstvena), nato pa o gradacijah znotraj teh vrst ter o drugih potrebnih podrobnostih. Vendar tudi v primeru, ko bomo spet poslovali pozitivno, draginja in inflacija pa bi še naprej rasli, ne bi bilo dobro a prioni verjeti, da bo naš novi sistem OD bolj imun za deformacije, kot je bil sedanji. Dokler bo trajala kriza, bodo iz nje rasle in se krepile še naprej tudi zahteve po socialnem dvigu najnižjih OD in po uravnilovki. Te bodo zelo človeško določale spodnji nivo naših plač. Ker pa nam ideologija oz. zakon brani, da bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo več kot 1 : 4 (na jugu že zahtevajo razpon 1 : 3), bo podoba (seveda z odstopanji nekaj desettisoč dinarjev) približno takšna kot avgusta ’88. Takrat je bilo dno lestvice pri 443.470 din, vrh pri 1,688.770 din, poprečni OD na delavca v železarni je znašal 755.911 din oziroma se je med vrhom in dnom drenjalo vseh 6900 delavcev. Po tej lestvici se bomo gibali tudi v prihodnje, seveda v popolni odvisnosti od tega, koliko bolje ali slabše bomo delali in poslovali. Ukrojiti novi sistem OD najprej na razpon 1 :4, nato pa vanj vnesti elemente, ki bodo spodbujali k dobremu delu tako delavce v proizvodnji kot strokovnjake in vodstvene delavce, bo zato silno zahtevna naloga, ki bo poleg znanja terjala še obilo modrc strpnosti in dobre volje v razpravah. IZ VSEBINE • Avgusta veliko težav • Kaj nam je povedal Miha Ravnik • Oskrba z energijo v avgustu • Za koga razvijamo nove izdelke • Ali nas je v železarni preveč • Bo strojegradnja izplavala z izvozom • Valji — naša (odpisana?) izvozna perspektiva • Za boljšo mehansko kontrolo • Prostor kot prestiž • Možnosti prestrukturiranja Železarne Ravne • Kako gledajo na kakovost v drugih deželah • Inovacije v juliju in avgustu • Dokumentiranje poslovnega in proizvodnega procesa • Jesenska srečanja • Otroku najboljše • Izvajanje kadrovske politike v letu 1988 Kotlje praznujejo na zadnjo oktobrsko nedeljo 2 INFORMATIVNI FUŽINAR Avgusta veliko težav Tako kot v juliju so sc dopusti in remonti nadaljevali tudi v avgustu in bistveno vplivali na velik zaostanek skupne proizvodnje. Za mesečnim planom smo zaostali 36,6 odst., v kumulativi 10,2 odst. Za 9578 1 prodanih izdelkov smo iztržili 37,28 milijarde din, od tega na domačem trgu 6952,5 t ali 28,45 milijarde din, izvozili pa smo 2625,5 t ali za 8,83 milijarde din. VELIK ZAOSTANEK SKUPNE PROIZVODNJE Jeklarna je za dvanajstino letnega plana zaostala 36,2 odst., za operativnim planom pa 11,1 odst. Glavni vzrok nedoseganja plana je v nezadostnem odvzemu jekla predvsem Valjarne, delno tudi Jcklolivarne. Pri tem pa je treba poudariti, da so zaradi generalnega remonta in kolektivnih dopustov začele peči večinoma obratovati šele po 15. avgustu. Z vložnim materialom ni bilo večjih problemov. Težave pa so še vedno s pomešanim jeklenim odpadkom, tako da prihaja zelo pogosto do napačnih raztalitev. V avgustu je Jeklolivarna v primerjavi z julijem dosegla nekoliko boljše proizvodne rezultate, vendar so ti še vedno pod načrtovanimi. Največja ovira je še vedno ozko grlo pri čiščenju litine. Vzrok je močno pomanjkanje fizično in strokovno dovolj usposobljenega kadra za to izjemno težko delo. Posledica je, da se ob sorazmerno dobrem doseganju mesečnega plana litja kopičijo zaloge nedokončane litine v čistilnici. Jeklolivarna še vedno nima ustreznih naročil tako po strukturi kot tudi po količini, zato ne more optimalno izkoristiti vseh instaliranih kapacitet. Vzrok visokega zaostanka v Valjarni, 44,7 odst., je v podaljšanem remontu in zaradi pogostih zastojev, ki so se pojavljali po remontu. Le-te predstavljajo v skoraj 50 odst. mehanske okvare. Tako je bil plan dosežen pri gredicah 46,4 odst., srednjih profilih 69,2 odst. in pri lahkih profilih 45,3 odst. Tudi v avgustu proizvodnja v Kovačnici ni potekala najbolje, posebno še proizvodnja, ki je namenjena drugim tozdom. Zasedenost z naročili je pod vsemi pričakovanji, težave pa nastajajo tudi zaradi zastojev v Jeklarni, ki tako ne dobavlja redno dogovorjenega vložka. Izmeček je po-rastcl, vendar predvsem po krivdi Jeklarne. Za planom so zaostali tudi v Jek-lovleku, in to najbolj pri brušenem in luščenem jeklu. Glavni vzrok je v pomanjkanju vložka, ki je pričel v tozd redno dotekati šele po 20. v mesecu, kar pa je bilo za večjo proizvodnjo v avgustu že prepozno. Tudi v vseh mehansko predelovalnih tozdih so sc še čutili letni dopusti. Plan je bil presežen le v nekaterih dislociranih tozdih. Orodjarno še naprej pesti pomanjkanje naročil za orodne plošče, v Strojih in delih ni naročil za odkovke, prav tako še tudi ni rešena problematika za posebno proizvodnjo. Zaradi pomanjkanja naročil nekateri stroji v Pnevmatičnih strojih stojijo. Vzmetarna ni bila pravočasno oskrbljena z vlož- kom iz Štor. V TRO so bili v okvari nekateri ključni stroji. Vse to negativno vpliva na doseganje planov, temu primerno sledijo tudi vsi nadaljnji rezultati. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU NI ZADOVOLJIVA Prodaja na domačem trgu tudi v avgustu ni bila zadovoljiva, saj smo za planom zelo zaostali. Vzroki za to so različni, tako imajo v Jekloli-varni zelo slab asortiment, zato nastajajo vedno večje težave tudi pri čiščenju ulitkov, prav tako pa tudi ni dovolj naročil. V Valjarni se je remont podaljšal v avgust, Kovačnica nima dovolj naročil, prav tako niso bile zasedene vse kapaciteta luščil-nega stroja v Jeklovleku. Orodjarna nima naročil za orodne plošče, v Strojih in delih pa ni dovolj naročil za obdelane ulitke in odkovke. Pnevmatični stroji imajo velike težave s financiranjem svojih izdelkov pri trgovskih organizacijah, prek katerih te izdelke prodajajo. Še večji problem pa je pomanjkanje naročil. Naročil za rotacijsko orodje z izvrtino primanjkuje tudi v TRO. Vsi ostali tozdi imajo trenutno naročil še v zadovoljivih mejah. IZVOZ JE BIL DOBER Operativni plan izvoza na konvertibilno tržišče je bil v avgustu presežen za okoli 5 odst. in na klirinškem področju okoli 55 odst. K tako visoki izpolnitvi izvoznega načrta so največ prispevali tozdi mehanske predelave, ki so v tem mesecu do- segli največji izvoz v primerjavi z izvozom, ki so ga realizirali v prejšnjih mesecih letošnjega leta. V skupnem konvertibilnem in klirinškem izvozu so bili tako udeleženi kar 65 odst. Osemmesečna realizacija na konvertibilno tržišče znaša 21,49 milijona $ ali 65 odst. letnega plana. Da bi dosegli letni načrt, bi moral znašati mesečni trend izvoza do konca leta okoli 2,7 milijona $. Glede na skupno zasedenost z naročili bi bilo to sicer izvedljivo, vendar je zaradi težav pri mesečnih realizacijah težko uresničljivo. PRI NABAVI ZMERAJ KJE ŠKRIPLJE V avgustu smo bili še nadalje pod pritiskom dobaviteljev starega železa zaradi inflacijskih gibanj in zaradi pomanjkanja materiala na domačem tržišču. Končana je bila tudi enomesečna zapora starega železa, tako da so se dobave normalizirale, zaloge pa so se približale optimalnim. Zaradi vsakoletnega generalnega remonta v Jeklarni in Valjarni je bila znatno zmanjšana tudi poraba Fe legur. Zelo problematična je bila oskrba s Fe Cr surafine, saj so ga proizvajalci pospešeno izvažali. Stanje pri dobavah pomožnega materiala se počasi stabilizira. Dobave so seveda odvisne od pravočasnega aktiviranja naših porab. Predvsem so opazni dolgi dobavni roki pri obdelovalnem in merilnem orodju, kar nam je povzročilo težave pri pravočasni oskrbi valjev za valjanje navojev in pripadajočega kontrolnega orodja za posebni program. V preteklem mesecu so bile potrebne dodatne aktivnosti pri oskrbi materiala za stiskalnice. Težave so bile pred- vsem pri nabavi pločevine za zvar-jence. Na področju cen se zadeve še niso stabilizirale, ampak je prisotna skoraj vsakodnevna rast na posameznih področjih. VODIJO DOPUSTI IN BOLNIŠKE V avgustu je znašal izkoristek delovnega časa 68,69 odst., odsotnosti 31,31 odst. in so bile razdeljene ta- kole: — letni dopust 22,52 % — izredno plačani dopust 0,52 % — službena potovanja 0,20 % — boleznine 6,72 % — druge plačane odsotnosti 1,23% — neplačane odsotnosti 0,12% Skupaj 31,31% — ure v podaljšanem delovnem času 1,70 % UVOZ BREZ VEČJIH PROBLEMOV Večjih problemov pri uvozu re-promaterialov tudi v avgustu ni bilo. Pri A — materialih se je kritično zmanjšala le zaloga niklja, vendar pa smo z nabavo namenoma odlašali, ker cena še vedno pada. Iz tega razloga smo tudi odklonili uvoz predragega Ni iz SZ, ki ga je zaključil SOZD Slovenske železarne. Uvoz je v glavnem potekal po kooperacijah, kjer imamo povsod, razen pri kooperaciji SM Stahl in Schmolz, pozitiven saldo in je možno plasirati dodatna tekoča naročila. V avgustu smo uvozili tudi precej opreme, zaradi različnih ovir pa vsa ni bila ocarinjena. Odprema prihaja po projektu »Henschel«, po projektu »Raziskovalne opreme«, prispela pa je tudi oprema EMAG. ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE SKUPNA ODPREMA FAKTURIRANA IZVOZ IZVOZ DOMAČI TRG TOZD PROIZVODNJA REAUZACIJA ton ton din % din din avgust zbir avgust zbir avgust zbir avgust zbir avgust zbir avgust zbir JEKLARNA 63,8 91,5 - - JEKLOLIVARNA 81,4 79,9 84,4 98,0 66, 1 137,5 151,5 199,5 142,8 82,4 54,3 VALJARNA 55,3 87,8 60,9 100,0 94,4 90,1 106,4 102,3 152,4 91,7 92,4 99,6 KOVAČNICA 69,1 93,7 87,2 106,5 132,3 90,2 116,4 124,8 167,8 117,6 128,6 87,4 J EK LOV LEK 89,2 91,2 59,8 89,1 109,2 81,4 44,9 92,8 65,3 78,3 122,6 82,4 TEŽKI STROJNI DEU 85,7 84,6 58,8 95,0 109,9 98,6 79,4 71,9 93,8 61,3 112,8 105,1 ORODJARNA 78,8 72,7 84,0 74,5 150,9 78,4 81,0 88,8 110,5 71,6 171,2 85,4 STROJI IN DEU 82,4 85,7 88,9 88,5 112,6 81,9 72,2 70,7 102,5 67,1 120,4 93,4 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 63,3 63,0 65,1 62,2 120,5 71,5 96,0 57,5 142,2 58,2 101,6 83,2 - GREDICE 279,4 121,6 _ _ - - - - - - - - INDUSTRIJSKI NOŽI 127,7 80,5 65,1 62,2 121,2 72,7 96,5 59,2 142,9 59,5 104,2 94,5 PNEVMATIČNI STROJI 51,8 83,2 52,2 82,7 88,1 80,2 4,1 141,0 5,6 105,0 91,8 79,1 VZMETARNA 84,3 89,2 84,3 89,2 157,3 104,0 92,7 82,0 123,8 68,7 164,6 111,7 TRO 101,0 106,4 66,7 91,0 115,9 83,1 132,9 113,8 183,1 101,8 103,4 82,6 KOVINARSTVO 71,9 105,0 115,7 106,9 122,5 92,9 2260,5 2038,0 3231,9 2347,4 78,0 60,7 ARMATURE 118,1 101,3 118,6 100,9 144,0 101,3 98,0 93,8 140,3 92,5 154,5 126.3 BRATSTVO - PILE 115,7 94,0 78,4 94,9 67,1 83,1 - - 68,1 84,4 MONTER 119,4 98,9. 109,7 92,6 141,3 83,7 64,5 79,7 90,3 77,1 145,8 84,3 KAULNICA - - - - 166,2 169,8 - - - - 166,2 169,8 STORITVE DRUGIH TOZDJDS _ _ _ 81,2 74,9 - - - 76,1 73,6 DELOVNA ORGANIZACIJA 63,4 89,8 69,5 99,5 111,0 88,3 90.6 92,5 129,2 85,9 109,1 92,3 OPOMBA: FAKTURIRANA REALIZACIJA IN DOMAČI TRG ZA TOZD STA BREZ KOOPERACIJSKE PROIZVODNJE SKUPNA PROIZVODNJA IN ODPREMA ZA TOZD PA BREZ OSTANKOV VLOŽKA Kaj nam je povedal Miha Ravnik Vodstvo slovenskih sindikatov se je avgusta udeleževalo regijskih posvetov in tako 29. 8. prišlo tudi na Koroško. Načrtovani posveti so sovpadli tudi z zahtevo sindikalnih delavcev v železarni, da želijo pogovor z vodilnimi republiškimi sindikalnimi funkcionarji. Toda ko so ti na Ravne prišli, naših sindikalistov na sestanku skorajda ni bilo. Da ni ustrezala ura, ni možno; kot da sc je pokazalo nezaupanje, je bil vtis. Sicer pa smo, kot je dejal predsednik našega sindikata Branko Kaker, tako ali tako glasni in mogočni le med sabo, javno in argumentirano spregovoriti pa si zlepa ne upamo. Izjema je bil Franjo Kocen iz Kovačnice. TOLAŽILNE BESEDE SO PREMALO Po uvodni predstavitvi dejavnosti Železarne Ravne in problemov gospodarjenja, besedo je imel predsednik poslovodnega odbora mag. Jože Zunec, je Branko Kaker, ko je predstavljal delo naše organizacije, poudaril, da so vprašanja, kaj sindikat sploh naredi, prisotna med našim članstvom, čeprav je delo stalno in izredno angažirano. Spomnil je na polletno sindikalno dejavnost v železarni (zahteve po programu za razbremenitev gospodarstva, za samostojnost OZD, za zmanjšanje neproduktivnih delovnih mest, po konkretnih socialnih programih). Nakazal je neprijetno vlogo, ki jo kot funkcionar v bazi občuti v zdajšnjih težkih gospodarskih razmerah. Socialni pritiski so vse češči, »ti pa lahko postrežeš le s tolažilnimi besedami. A mi nismo za tolaženje!« Zato je ponovno apeliral na občinske, medobčinske in republiške sindikalne delavce, da naj odločno postavljajo za-hvete sindikata, kajti »preveč smo se zlizali z uradno politiko«. V imenu članstva sc je vprašal o smiselnosti in učinkovitosti majskih ukrepov, po katerih je »dve tretjini gospodarstva pod vodo, ukrepi pa so dobri«. »Uresničuje se strah,« je poudaril, »da bodo restrikcije le na področju OD, drugje pa ne.« Opozoril je tudi na prispevek za nerazvite, pri katerem smo ugotovili, »da smo mi na Ravnah plačali tudi obremenitev Jesenic«, in na zgrešeno logiko »daj najprej za druge, kar ostane, imej sam«. Končal je s trditvijo, da noče biti črnogled, da pa ni lahko, kajti »delavci zahtevajo od sindikata takojšnje rezultate, ti pa si nemočen.« SINDIKAT JE GASILEC Franjo Kocen se je izpostavil kot »predstavnik delavcev, čeprav bi delavci rekli, da oni nimajo sindikata, kajti sindikat je zadovoljen, da je gasilec na pogoriščih, ne preprečuje pa požarov«. Med drugim je poudaril, »da se zdaj že zavedamo, da gre za boj za oblast, da oblasti ne verjamemo več, saj sc obrača, kot veter piha. Ker je Železarna Ravne samo delček večjega sistema, sc tudi ta maje, če se maje- celota. Zato naši delavci ugotavljajo, da se ne splača delati, češ več delaš, več se ti vzame.« Njegova konkretna vprašanja pa so bila naslednja: kje je še danes samoupravljanje, kako se sindikat bori za odstop »neustreznih struktur«, kaj je storil sindikat za razbre- menitev gospodarstva in proti političnemu procesu v Ljubljani in kaj je z afero v Delavski enotnosti. REPUBLIŠKI SINDIKAT JE PRAV TAKO NEMOČEN KOT FABRI5KI Predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik je, kljub temu da je že v začetku dal vedeti, da republiški sindikat ni v drugačnem položaju kot fabriški, vendarle — z odločnim poudarjanjem zahtev in stališč, ustvaril občutek, da je pot, ki jo ubira sindikat, edino možna in da zna prinesti rezultate, če bo organizacija vztrajna. Učinkovita bo lahko postala le z dobrim delom in s spreme- njenimi metodami. Le tako se bo lahko spremenila tudi vloga sindikata, ki je žal danes stranska. Zato se je bati, da bodo začeli delavci iskati »nekaj dt ugega«, če s_ svojo organizacijo ne bodo zadovoljni. Miha Ravnik je za primer navedel nekaj konkretnih zahtev, ki jih sindikat danes ima za zaščito življenjske ravni zaposlenih, »ne bom pa rekel, ali bomo uspeli ali pa ne,« je dejal. Te zahteve so: stabilnejši pogoji gospodarjenja, razbremenitev gospodarstva (konkretni predlogi so objavljeni v Zveza sindikatov Slovenije, republiški svet, sektor za družbenoekonomski razvoj, ekonomsko in socialno politiko, je v septembru pripravil predlog možnih rešitev za razbremenitev gospodarstva. Predlog so obravnavali medobčinski, občinski in tovarniški sindikati in ga podpisali. Konferenca sindikata v Železarni Ravne ga je sprejela na seji sredi septembra. »Predlagamo, da se nemudoma znižajo prispevne stopnje za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni in v poprečju na občinski ravni, prispevne stopnje v komunali (prispevek za skupno komunalno rast) v poprečju na občinski ravni ter prispevne stopnje za prispevek za varstvo pred požarom. Ocenjujemo, da bi se te prispevne stopnje morale znižati od 10 do 20 %, da ostane obremenitev dohodka gospodarstva enaka kot lani. Če govorimo o razbremenitvi, pa bi se te stopnje morale znižati še za več. članku Kako razbremeniti gospodarstvo), cene osnovnih življenjskih potrebščin se ne smejo več zviševati, minimalni OD v SRS mora biti 450.000 din, spremeniti je treba participacijo. Navedel je tudi nekaj primerov, ko je sindikat dosegel, da so bile DO oproščene plačevanja sredstev za nerazvite itd. Kar se tiče odgovornosti, je tov. Ravnik spomnil, da jo je sindikat v republiški skupščini trikrat izpostavil, a zaman (kajti Slovenija je le ena od šestih republik), kar političnega procesa v Ljubljani, da je sindikat nastopal kot del SZDL in kar razmer v Delavski enotnosti, da preverjajo odgovornost. Sindikalni posvet v sejni dvorani na upravi je zaključil Jože Stegne, član predsedstva republiškega sindikata, z usmeritvami in problemi pri oblikovanju socialnih programov, izzvala pa ga je predstavnica vzgoje in izobraževanja občine Ravne tov. Vo-glova, ki je naštela vrsto omejitvenih ukrepov, z letošnjim letom uvedenih v šolstvu občine. Tako je bila kljub vsem upanjem pika na i na posvetu vendarle črna. H. Merkač Na podlagi periodičnih obračunov naj se preverijo tudi naslednji prispevki: — za pospeševanje kmetijstva — za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo — solidarnosti iz dohodka tozdov — za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe — za obrambo pred točo — za financiranje del v razširjeni gozdni reprodukciji — splošni vodni prispevek in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Ti prispevki imajo letos bistveno spremenjene osnove za obračun obveznosti. Lani so bile osnove za obračun teh prispevkov bruto osebni dohodki ali drugačna davčna osnova, vir pa bruto osebni dohodek ali pa dohodek. Na podlagi polletnih rezultatov gospodarjenja je treba preveriti ustreznost letošnjih prispev- KAK0 RAZBREMENITI GOSPODARSTVO Predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik v Železarni Ravne nih stopenj in zagotoviti, da bo v globalu obveznost nespremenjena oziroma zmanjšana. Članarine in prispevke gospodarskim zbornicam in drugim združenjem je treba znižati najmanj na lanskoletne prispevne stopnje. Le-te so za letos bistveno večje, osnova ni spremenjena, kar ni v skladu z resolucijo. Izdatke za splošne ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je treba znižati najmanj za 20%, da ostane obveznost za te namene iz dohodka enaka kot lani. Tudi pri teh prispevkih niso upoštevali povečane osnove (BOD). Preučiti je treba možnost, da se do konca srednjeročnega planskega obdobja ustavi plačevanje prispevka za zaklonišča, razen za investitorje, ki so oproščeni graditve zaklonišč. Ocenjujemo, da se lahko naloge na tem področju preložijo na kasnejše obdobje. Pri davkih in ostalih prispevkih iz OD predlagamo, da se do konca leta 1988 ustavi plačevanje republiškega davka iz OD, ker tudi tu stopnja ni prilagojena spremenjeni osnovi. Enako bi kazalo priporočiti občinam, katerih poprečna stopnja v letu 1988 je glede na leto 1987 celo nekoliko povečana, kljub povečani osnovi. Ponovno je treba preveriti prispevne stopnje za združevanje sredstev za gospodarsko infrastrukturo in politiko cen v teh dejavnostih. Odpraviti je treba zakonsko obveznost združevanja za letališko in luško infrastrukturo, ker je treba uveljaviti interesno združevanje sredstev. Znižati je treba tudi prispevek za razširjeno reprodukcijo za izgradnjo cest, takoj ko se doseže večji delež t. i. »bencinskega dinarja« v temeljnem prometnem davku na nafto in naftne derivate. »Bencinski dinar« ima namreč le okoli 25% delež v temeljnem prometnem davku. S povečanjem tega deleža bi zagotovili stabilnejši vir za izgradnjo cest in dosegli pravičnejšo obremenitev uporabnikov cest. Zato je treba spremeniti Zakon o določitvi prihodkov federacije, ki se v letu 1988 uporabljajo za potrebe gospodarstva. Po sedaj veljavnih rešitvah se temeljni prometni davek (primer super bencin) deli tako: za zboljšanje ekonomskih odnosov s tujino okoli 6%, za kritje tečajnih razlik, obresti in drugih stroškov, nastalih z uvozom nafte in naftnih derivatov, tečajnih razlik za jugoslovanski naftovod okoli 12%, za zvezne blagovne rezerve 16,5%, za ceste 25%, za regresiranje dela obresti po 6. členu družbenega dogovora o posebnih ukrepih za najhitrejši razvoj SAP Kosovo okoli 6,7 %, graditev železniške postaje pri Subotici in kritje dela stroškov na progi Titograd—Božaj 0,5%. Predlagamo, da bi se celotni temeljni prometni davek na nafto in naftne derivate uporabljal za intervencije v gospodarstvu in da se delež »bencinskega dinarja« poveča vsaj na 50%. Viri za blagovne rezerve SAP Kosovo in železnico pa naj se poiščejo kje drugje. Preverijo in zmanjšajo naj se tudi carine in druge uvozne davščine, zlasti za surovine in repromaterial, te obveznosti so se povečale za 292,9 % glede na prvo polletje lani. Prav tako je treba preučiti, zmanjšati ter odpraviti prometne davke za osnovne življenjske potrebščine ter izolacijske in gradbene materiale. Preveriti kaže tudi metodologijo za določanje revalorizacijskih količnikov in realne obrestne mere.« OSKRBA Z ENERGIJO V AVGUSTU Poročanje o podražitvah energije postaja že vsakomesečni spremljevalec, ob katerem je naš pogled v prihodnost obremenjen z negotovostjo. Danes, ko gledamo nabavne cene posameznih vrst energije, od katerih je v železarni odvisna proizvodnja jekla, v glavnem že vemo, da so se v avgustu zopet pozdražile nekatere vrste. Med temi se je najbolj podražila elektro energija. Ta je^ znašala z vsemi prispevki v juliju 70,20 din/KWh, v avgustu pa že 113,10 din/KWh. Podražili so se tudi naftni derivati, in sicer: mazut za 36 %, propan butan za 23,7 %, plinsko olje D3 (nafta) za 33,3 'Vo. Da pa ne bi delali primerjave cen samo s predhodnim mesecem, poglejmo, za koliko so se nabavne cene energentov spremenile v osmih mesecih letošnjega leta, torej od januarja do avgusta, in v enem letu, to je od avgusta 1987 do avgusta 1988. Vrsta energenta Enota Avgust 1987 Januar 1988 Avgust 1988 Indeks Elektro energija din/KWh 38,44 80,41 113,10 294,2 140,6 Zemeljski plin din/Sm3 141,43 233,57 351,97 248,9 150,7 Mazut din/kg 105,40 243,70 412,00 390,9 169,1 Butan propan din/kg 190,00 305,00 643,00 338,4 210,8 Za primerjavo smo vzeli le primarne vrste energentov, ki nosijo glavno breme stroškov energije pri proizvodnji jekla. Iz tabele vidimo, da sta se proti januarju najbolj podražila propan butan in mazut. Za elektro energijo pa je treba reči, da primerjava za obdobje januar—avgust ne ustreza, saj so cene v zimskih mesecih znatno višje kot v poletnih, kar je posledica tarifnega sistema za obračun elektrike za zimsko oziroma letno sezono. Podražitev primarnih vrst energije pomeni tudi višje stroške pri proizvodnji sekundarnih vrst energije, v končni fazi pa seveda tudi višje stroške pri proizvodnji jekla. Po okvirnem izračunu znašajo stroški porabljene energije v železarni za avgust 4,36 milijarde din ali za 36,7 % več kot v juliju. Na tono prodane robe znašajo stroški energije 462.995 din, kar je za 50,8% več kot v predhodnem mesecu. Vzrok za tako visoko odstopanje so že prej omenjene podražitve posameznih vrst energije na eni strani, na drugi pa za skoraj tisoč ton manj prodane robe v avgustu kot v juliju. V avgustu je bila dobava primarnih energentov normalna, prav tako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Za normalno oskrbo porabnikov s kisikom smo v Tovarni dušika Ruše nabavili 37.490 kg kisika ali 8,66% od skupno porabljenega. Porabljeni argon pa smo v celoti nabavili iz uvoza. Iz primerjav porabe energentov je ugotovljeno, da so bile porabe primarne kakor tudi sekundarne energije v mejah normale oz. pri večini energentov pod planiranimi količinami. Planirane količine porabe smo prekoračili pri acetilenu za 7,64 % in pri kisiku za 16,08%, kar pa je odraz povečane porabe omenjenih energentov zaradi varilskih del ob napovedanem remontu v tozdih Jeklarna m Valjarna. Za 15,31 % smo prekoračili tudi plan porabe tehničnega dušika in za 7,61 Vo argona. Večjo porabo tehničnega dušika RAZSTAVA 0 KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH IN CENTRALNEM OGREVANJU NAVIJALNIK ZA PLOČEVINO - NOV IZDELEK SiD Na sliki je del navijalnika za pločevino ali navijalnega bobna, ki zaradi svoje velikosti pritegne pogled mimoidočega. Tehnolog Danilo Merkač je povedal, da je to nov izdelek SiD, eden iz serije oziroma kompleta navijalnih bobnov, s katerimi bomo opremili valjarno za hladno valjanje barvnih kovin v Sovjetski zvezi. Naročilo, ki je za nas zanimivo in hkrati pomeni precejšnje tveganje, nam je posredovala Metalka. Zanimivo je zato, ker bodo v primeru, da bomo komplet uspešno in v dogovorjenem roku izdelali, sledila nadaljnja naročila, kar pomeni zagotovljeno tovrstno proizvodnjo za prihodnje poldrugo desetletje. Tvegano pa je zato, ker je rok za izdelavo zelo kratek, zahteve po kakovosti pa so izjemno ostre. Naročilo obsega 10 navijalnikov, težkih od 11 do 27,5 tone in dolgih od 7 do 12 metrov. Ker gre za delovne naprave, ki delujejo kot sistem, natančnost obdelave v nobenem primeru ne sme biti vprašljiva, z nekaterimi našimi stroji pa jo je težko zagotoviti. Zaradi izjemne velikosti in teže posameznih izdelkov bodo težave s tehnologijo obdelave, najteže pa bo izpolniti dogovorjeni dobavni rok, saj so nastale kasnitve že v začetnih fazah proizvodnje. M. P. je pripisati na račun znatno manjše porabe čistega dušika proti planirani porabi. Skupna toplota iz ZP + P3 + M je bila v avgustu manjša za 1,72% v primerjavi s planom. Iz primerjave specifičnih porab na proizvodnjo ugotavljamo, da je proizvodnja v primerjavi z lanskim avgustom manjša za okoli 19%, skupna prodana roba pa je tudi manjša za 16 Vo. Glede na to, da se je kljub zmanjšani proizvodnji porabila približno enaka količina toplote, so temu ustrezno večje specifične porabe toplote predvsem na proizvodnjo surovega jekla in na skupno proizvodnjo, kjer je specifična poraba za 20,79% večja v primerjavi z avgustom 1987. Dokaz za nujno potrebo po racionalnejši porabi energije so tudi visoke specifične porabe energije v tozdih osnovnih dejavnosti metalurške proizvodnje, saj so sc v primerjavi z lankim avgustom zelo povečale, in sicer v Valjarni za 29,43%, v Kovačnici za 18,92%, v Je-klovleku za 4,68 % in v Kalilnici za 19,96 %, medtem ko so se v tozdu TSD povečale kar za 57,11%. Dosti boljši pokazatelj v omenjenih tozdih pa so specifične porabe, primerjane s planiranimi, saj prekoračujejo plan le v tozdu Valjarna za 31,23% in v tozdu Kovačnica za 6,26 %. Prav tako beležimo povečano specifično porabo toplote na ogrev-nih in žarilnih pečeh. Glede na lanski avgust so se specifične porabe povečale takole: v Valjarni za 28,78%, v Kovačnici za 21,10%, v Kalilnici za 36,64% in v Industrijskih nožih za 24%. V primerjavi s planirano porabo v avgustu pa so se povečale v Valjarni za 30,19%, v Kovačnici za 6,68% in pri Industrijskih nožih za 21,82%. Ob 10-letnici Komunalnega podjetja Prevalje in 15-letnici daljinske oskrbe s toploto in plinom v občini Ravne je bila od 19. do 23. septembra 1988 v hotelu Merx na Čcčovju razstava o komunalni dejavnosti in daljinskem ogrevanju, ki si jo je ogledalo okrog 1300 obiskovalcev. Naj povemo, da so si razstavo ogledali poleg občanov, dijakov in osnovnošolcev tudi predstavniki OZD Slovenije za toplotno oskrbo in Zveze društev energetikov SR Slovenije. Izrekli so priznanje za obširno in kvalitetno pripravo razstave. Od 26. do 30. septembra je bila razstava še v Družbenem domu na Prevaljah, kjer so si jo ogledali krajani Prevalj, Mežice in Črne. F. Oderlap Količinski in vrednostni Ravne v agustu 1988: pregled porabe energentov v Železarni 1. Primarni energenti Poraba Str. v 000 din Elektro energija Zemeljski plin Butan propan Mazut Koks Karbid 15,485.680 KWh 3.664.903 Srn3 18.386 kg 455.020 kg 15.200 kg 1,838.193 1,417.448 17.465 258.863 14.653 2. Sekundarni energenti Poraba Str. v 000 din Acetilen 5.275 kg 45.477 Ind. voda 1,577.111 m3 225.395 Sanitarna topla voda 7.766 m3 28.568 Para 4,691.000 kg 322.283 Centralno ogrevanje — — Kisik 420.379 kg 187.660 Komprimirani zrak 6,040.000 m3„ 129.595 Čisti dušik 271 m3,, 1.630 Tuhnični dušik 33.182 m3,, 7.624 Argon 10.653 m3„ 62.870 Robert Jamšek IZJAVA ZA KOGA RAZVIJAMO NOVE IZDELKE Če ne bi bilo krize, ne bi bilo vprašanja Delovna skupina rezkanja in brušenja v tozdu Pnevmatični storji je avgusta zahtevala, da problem pomanjkanja dela pri njih obravnava tudi centralni delavski svet. Navedla je, da ni naročil zaradi stagnacije razvoja gradbeništva, da kupci ne upoštevajo dogovora, po katerem naj bi kupovali predvsem doma, in da daje »kritiko strokovnim službam, odgovornim za nastalo stanje v tozdu zaradi njihovega raziskovanja tržišča in njih potreb. Hkrati je bila podana kritika razvojni službi, saj imamo proizvode stare tudi že precej let.« V gradivu za delavski svet je bil odgovor ravnatelja tozda RPT tov. Eda Pogorevca. Navedel je, da je razvojna skupina za pnevmatične stroje v zadnjih petih letih razvila 14 novih izdelkov za tozd Pnevmatični stroji, kar je glede na to, da skupina nima na voljo prototipne delavnice, poizkusnih delovišč in merilnice, veliko. Iz te številke, ki res ni majhna, je nastalo vprašanje za vodjo razvoja izdelkov mehanske obdelave v železarni dr. Antona Pratnekar-ja: kaj je izhodišče za razvoj novega; ali izhaja razvoj iz potreb trga ali je pot obratna: najprej naredimo izdelek in ga potem »vsilimo« tržišču? »Preden gre katerikoli naš izdelek v osvajanje, mora predlog potrditi približno 10 strokovnih služb oz. odgovornih oseb v železarni, od poslovodnega odbora do obrata. Predlog pa seveda lahko pride od katerekoli službe ali posameznika, vendar vedno izhaja iz potreb. Konkretno za Pnevmatiko imamo tudi mesečne sestanke, na katerih sodelujejo predstavniki Dr. Tone Pratnekar Komerciale, RPT in vodstva tozda, in odločamo o nadaljnjem razvoju in sprotnem položaju pri osvajanju novih proizvodov. Menim, da vzrok krize, ki je zdaj nastala v Pnevmatiki, ni v tem, da ne bi bila napravljena raziskava trga, ampak so vzroki drugje. Eden glavnih je ta, da Pnevmatika kvalitetno ne sledi Nastavitev zahtevam trga, vzroki za to pa so znani (ni prototipne delavnice, neustrezen je strojni park itd.). Najbolj kritično je pri proizvodnji hidravličnih kladiv. Ta proizvodnja je v svetu »laboratorijska« (so v belih plaščih!). Vedno bolj se kot neustrezna kaže tudi prodaja naše pnevmatike in hidravlike prek trgovskih organizacij, kar pomeni, da nimamo dnevnih kontaktov s porabniki naših izdelkov. Tuje firme prodajajo direktno in so prodajalci dnevno pri porabnikih. Pnevmatika pa so taki proizvodi, so orodja, ki nujno potrebujejo kontakte na kratek rok. Da pri nas ni tako, je več vzrokov, med njimi tudi neustrezen kader. Torej pri nas izdelek, ko je že na trgu, premalo zasledujemo; to pa je slabo. Je slabše kot to, da za izdelek ni stoodstotno raziskanega tržišča. Moja teorija, že večkrat potrjena, je namreč naslednja: če bi danes na Zahodu iskali izdelek, ki ga na trgu še ni, da bi ga potem razvijali, ga ne bi našli. Na trg moraš priti le z boljšim, četudi iste vrste, in cenejšim. To je bistveno. Pri nas pa pnevmatiko rajši kupujejo zunaj, čeprav petkrat dražje, ker je boljša. Tu je torej problem, to — cenejše, boljše, mora biti naše izhodišče pri razvoju novega, to so potrebe trga, iz katerih pa mi zanesljivo izhajamo. Zal pa ,jih — konkretno pri Pnevmatiki zaradi že naštetih vzrokov — ne zadovoljujemo. Ker pa se na srečo pomanjkljivosti zavedamo, je naš nadaljnji razvoj naravnan tako, da bomo skušali — ob razvoju novega, kot je za Pnevmatiko razvoj rotacijske pnevmatike, slabosti odpraviti. Tako so tu že zametki prototipne delavnice, dobili smo nove sodobne merilne stroje itd.« H. Merkač NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU JE STRMICA VZBUJALA POZORNOST Tudi letos je Železarna Ravne sodelovala na jesenskem zagrebškem velesejmu. Bil je v tednu od 11. do 18. septembra. Samostojno smo se predstavili z izdelki Pnevmatike, v okviru Pri-vredne komore Jugoslavije — Udruženje crne metalurgije — kot sozd z izdelki Orodjarne, Nožev, Vzmetarne, Kovačnice, Armatur in Jeklo-livarne ter v okviru združenja AL AT z izdelki TRO in Nožev. Ker sta bila slednja razstavna prostora na dokaj neugodnih mestih v paviljonih, sta zbujala precej manj pozornosti kot sredi sejma zunaj razstavljena vrtalna garnitura tozda Pnevmatični stroji STRMICA. Se posebej je bila obkrožena, ko je Kristijan Erjavec, predstavnik tozda, večkrat dnevno demonstriral njeno delo. Kot se vidi iz poročila Petra Setine, komercialista za prodajo izdelkov tozda Pnevmatični stroji, pa se je za STRMICO zanimalo tudiiizredno veliko kupcev (okrog 30), eno pa nam je uspelo celo prodati. Kupil jo je Kamenar iz Šibenika in je to tretja doslej prodana garnitura. Ali ji bodo sledile še druge, je odvisno od tega, kako bo tozdu uspelo rešiti težave pri nabavi sestavnih delov, in od plačilnih sposobnosti interesentov. Zagrebški velesejem je v splošnem tudi letos potrdil, da se prek njega meri, predvsem pa neguje trg, kar je v zdajšnjih kriznih razmerah izredno pomembno. Zato je prav, da mu v železarni posvečamo vso pozornost. H. Merkač MNENJA DELAVCEV Ali nas Da bi od hleba bilo več za nas, ko imamo delo, smo tudi v Železarni Ravne pred časom zaprli vrata zaposlovanju. Za tiste, ki so ostali pred njimi — mladi, šolani — smo rekli in zapisali, da je treba prestrukturirati gospodarstvo. Tako smo z njimi opravili. Na misel pa nam ni prišlo, da bi se vprašali, ali tudi nas za vrati ni preveč. Nas je ali nas ni? Koga, katerih? Toda kako odsloviti človeka, četudi lenega, da ne bo mogel več živeti? A z lenimi ne bo napredka! Ampak napovedana ncrožnata prihodnost je tu. V Jeklarni, Jekloli-varni, Pnevmatiki imamo prve ekonomske viške. Bomo odstavljali po vrsti? Itd. itd. Zanimiva vprašanja, na katera so uglašena tokratna mnenja delavcev. Branko Kaker, predsednik IO konference sindikata železarne: »V železarni je gotovo pet pred dvanajsto, saj se že pojavljajo t. i. ekonomski viški v Pnevmatiki, TSD, Jeklolivarni in Jeklarni npr. Tehnološki viški se v tem trenutku pojavljajo še manj, to so viški zaradi modernizacije. Velja pa za železarno, da naredimo manj, kot bi s številom, kot ga imamo, morali. Zaenkrat si zaradi pomanjkanja dela še lahko pomagamo s prerazporeditvami. Ker so to občutljive stvari, mora biti razumevanje s strani tistih, ki jih prerazporejamo, kot tudi tistih, ki premeščajo. Tudi izvršni odbor sindikata po tozdih, v katerih je prišlo do prerazporejanja, bi morali temu problemu posvetiti posebno pozornost in sodelovati pri teh prerazporeditvah, kar zdaj ni primer. Pri premeščanju pa ne bi smeli pozabiti, da bi moralo premeščanje v bazi potegniti za sabo tudi premeščanje v nadgradnji, saj ni logično, da proizvodnja nima dela, službe, ki delajo zanjo, pa ga imajo. Problem zaposlovanja in zaposlenosti je gotovo aktualen, a se ga premalo zavedamo in še vedno mislimo, da bo sam minil. Toda izvršni odbori po tozdih bi morali vztrajati na progresivnih zahtevah po dodatnih programih, saj imamo v glavnem same stare, in zahtevati kvalitetno delo, pravočasno izpolnjevanje rokov, varčevanje na vseh področjih, saj so to še naše notranje rezerve. je v železarni preveč Kljub temu da je izredno težka situacija, da živimo iz meseca v mesec, bomo morali začeti razmišljati o tistih, ki so zunaj — s politiko investiranja, a ne le v jeklarstvo, ampak tudi v druge programe, ki se kažejo perspektivni. Kljub težki situaciji je treba razumeti, da je treba vlagati, da imamo otroke in da ne moremo vsega danes ,pojesti'. Kar se tiče ukrepov, ki pomenijo omejevanje, kot so npr. pravočasne upokojitve (redne in beneficirane), je konferenca opozorila kadrovsko službo, da opravi razgovore s tistimi, ki imajo pogoje za upokojitev. Saj ne da bi rekel, da so vsi stari delavci za v koš, a zadaj so mladi, z novimi, svežimi idejami in pogledi in tem moramo dati možnost. Toda naleteli smo na zakon, pa smo takoj sprožili aktivnosti, da se zakon spremeni. Ker je zakon, pa seveda ne moreš rigorozno. Mislim, da je v tem pogledu naredil sindikat vse, kar je možno. Seveda pa so tu še druge kategorije delavcev, na katere se pritiska, kot so obrtniki, kmetje, ki bi mogoče lahko živeli od drugega zaslužka. Ta problem mora rešiti širša družbena skupnost, ne moremo ga sami v železarni. Če se bodo negativni trendi nadaljevali, bo gotovo slej ali prej postalo v železarni aktualno vprašanje, kaj storiti z delavci, ki bodo ostali brez dela. Pri tem ima sindikat jasno stališče: nihče, ki postane ekonomski višek, ne more ostati na cesti. Treba mu je pomagati, da se prekvalificira (ali v okviru DO ali izven), zato je treba tudi pri vsakem novem projektu zagotoviti določena sredstva za prekvalifikacijo. Če pa za nekoga res ni dela, a ne po njegovi krivdi, mu je treba za dve leti zagotoviti denar, kot bi delal. Od kod jemati ta denar, pa je spet vprašanje. Na sindikat so danes veliki pritiski socialno ogroženih, češ vsi moramo živeti, kar kaže na težnje po uravnilovki in teoriji enakih želodcev. Toda sindikat na ti dve zahtevi ni nikdar pristajal in tudi ne more, čeprav je res, da smo v taki situaciji, ko smo v vsej družbi ustvarili veliko uravnilovko, ki za nikogar ni perspektivna. Dokler se to ne bo spremenilo, bo pač žal treba tako gledati, da moramo v tej državi vsi jesti. Uravnilovko bi lahko prešli le, če bi zagotovili, da bi vsak zaposlen, ki dela redno, zaslužil toliko, da bi preživel sebe in svojo družino. Da pa bo lahko toliko zaslužil, bo treba spremeniti kup faktorjev (se racionalno organizirati npr., zmanjšati obremenitve OZD itd.).« Vlado Mak, obratni planer v tozdu Pnevmatični stroji: »V našem tozdu je v zadnjih mesecih občutno začelo primanjkovati dela. Trenutno stanje še ni tako kritično, da bi ljudi odslavljali. So le prerazporeditve. Seveda pa so že te za prizadete boleče. Delavci jih sprejemajo z nejevoljo, saj niso sami krivi, da so ostali brez dela. Zdaj se ugotavlja, zakaj je prišlo tako daleč. Izdelke imamo razvite, odjemalcev pa ni. Služba se zdaj trudi, da bi odkrila tržišče, toda kaj je do zdaj delala raziskava trga? Bile so ustvarjalne naloge, rezultatov pa ni. Za nekatere odjemalce pa smo predragi. Zato bi morali izdelke poceniti. To bi lahko dosegli, če nas bi bilo manj in če bi vsak delavec imel zavest, da bi delal čim več in čim bolj kvalitetno. Toda marsikdaj ne moreš delati kvalitetno, čeprav bi rad. V 20 letih je praktično nastala nova fabri-ka, vendar so bile investicije v glavnem v bogate stavbe, v postrojenje pa ne. S starimi stroji v novih halah pa ne moreš delati. Vse skupaj mora biti, da je rezultat. Za železarno bi si upal trditi, da nas je absolutno preveč ali pa smo glede na potrebe slabo razporejeni. Saj vidimo, koliko ljudi se sprehaja. Kapitalist tega gotovo ne bi dopustil. Menim, da je pri nas stanje takšno zato, ker ni prave zavesti, hkrati pa tudi avtoriteta nič več ne velja. Zdaj — katerih je preveč, pa bi težko rekel. Gotovo bi se morali najprej ozreti po tistih, ki nimajo pravega odnosa do dela, ne glede, na to, ali bi imeli po odpustitvi od česa živeti ali ne. To bi bilo edino sprejemljivo z vidika železarne, z vidika sociale pa je seveda vprašanje. Toda danes je pri delavcih še vse preveč prisotno prepričanje, da sploh ni važno, kako delaš, če bo do česa prišlo, bo že sociala reševala probleme. Najbrž nič ne bi bilo narobe, če bi tiste, ki nimajo pravega odnosa do dela, železarna odslovila z minimalno ,podporo', saj so koristi le od pridnih. Kar se mladih in njihove zaposlitve tiče, pa menim, da je problem velik, bolj pereč za tiste, ki krizo zaposlovanja občutijo na lastni koži.« Toni Dolenc, voznik viličarja v tozdu Komerciala: »Mogoče nas je preveč, a ne tukaj v skladišču olja, kemikalij in plinov. Nas ni preveč, saj mora biti stalno kdo tukaj, za druge pa ne morem reči. Če bi bilo kdaj treba koga odsloviti, bi bilo treba temeljito premisliti, ker so to težke življenjske stvari. Dobro pa bi bilo že zdaj razmišljati, kako ukrepati, če bo res prišlo tako daleč, da bo treba delavce odpuščati. Glavna usmeritev pri tem pa bi po mojem mnenju morala biti: ne pustiti človeka na cesti. Poiskati mu bi bilo treba drugo delo; če to ne bo možno, pa mu zagotoviti OD. Najprej moramo poiskati notranje rezerve, kot je premeščanje. Jaz ne bi postavljal kriterijev, koga odsloviti. Strinjam pa se, da morajo tisti, ki imajo pogoje, v pokoj, da bodo imeli prostor mladi, saj nihče ni nenadomestljiv. Tako pa to, da že štipendisti, ki jih štipendiramo, ker jih rabimo, ne dobijo službe, res ni sprejemljivo. Vsaj pripravništvo bi jim morali omogočiti.« Anton Lavko, čistilec na rafami v tozdu Jcklolivarna: »Delam že od 67. leta in res še niso bili takšni časi, kot so danes, čeprav je bilo že marsikaj. Čeprav Jeklolivarna slabo gospodari, nimamo preveč ljudi, v čistilnici nam jih celo manjka. Ljudje tukaj nočejo delati, ker se za takšne delovne pogoje preslabo zasluži. Za dve, tri plače še ostanejo, potem pa gredo. Toda delavcu pri nas bi morali dati zaslužiti; to je prvi pogoj, le tako bo šlo naprej, drugače ne. V čistilnici bi morali pokazati denar. Branko Kaker Vlado Mak Toni Dolenc Anton Lavko Niso še taki časi, da bi morali ljudi ,dol dajati1. Zdaj moramo napeti vse sile, da bodo naročila in da se bo tisto, kar delamo, čim bolj učinkovito naredilo. Ne pa tako, kot je, ko npr. brusimo izdelek, v končni fazi pa ugotovimo, da je material zanič. Tako v izdelek ogromno vložiš, učinka pa ni. V tem, da bi delavce odpuščali, pa ni rešitve. Tako bo vse samo še slabše. Če pa bi že kdaj prišlo tako daleč, bi jaz začel z delomrzneži. Ne bi izvzel nobenega, neglede na narodnost. Tudi po pisarnah bi malo razčistil in simulante bi razkrinkal. Jaz bi lahko za sebe na prste preštel, kolikokrat sem bil pri zdravniku, nekateri pa so kar tam. Težko pa je, saj je zdaj pogoj tak, da odpuščen človek ne more biti brez zaposlitve. Dobijo ga socialni, kar pa spet pomeni, da ga imamo sami. Zato je boljše, da je tu. Postopačev je že preveč. Za mlade pa mislim, da se delo že še najde, le izbirčni ne smejo biti. Jaz nisem imel možnosti, da bi se učil. Treba se je bilo preživljati. Ko sem prosil za delo, me nihče ni vprašal, če ga hočem sprejeti. Bil sem vesel, da sem ga dobil. Je pa res hudo, če ti delo ni zanimivo. Sam tukaj v obratu takoj vidim, komu je delo zanimivo, kdo ima interes za delo, kdo pa samo za denar. Menim, da pri nas glede zaposlovanja mladih še ni preveč kritično. To vidim, ko npr. za sezonske akcije, kot je pobiranje sadja, jemljemo ljudi iz drugih republik. Naši pa ga enostavno odklonijo. Takšne je potem treba pustiti, saj so odklonili kruh, ne pa jim dajati sooialne pomoči. Ne zavedamo se, da je ta pomoč tudi naš denar. Zdaj je še vse samo sebi prepuščeno, čeprav se časi obračajo. A ne bo veČ dolgo tako gladko teklo, kot zdaj, saj tudi po cesti, ko je nova, gre gladko, potem pa začne tresti. Ali bomo mi to ,svojo cesto sposobni zaflikati', pa ne vem.« Ivan Kogelnik, tehnolog za popravila obdelovalnih strojev v tozdu SGV: »Občutek, da marsikdo v železarni res nima kaj delati, je že. Ampak po mojem je pri tem bolj OD zadaj, saj je vseeno, ali se veliko naredi ali malo, 15. je enako. To vpliva destimulativno. Ne moreš pa reči, če ljudje niso za stroji, da nimajo dela. Nas konkretno tukaj v pripravi dela ni preveč, tudi v tozdu ne, sploh na vzdrževanju ne. Če bi bilo treba, bi bilo pri nas zelo težko krčiti, saj vemo, kako pomembno je vzdrževanje. Če je vzdrževanje slabo, sledi nato verižna reakcija negativnosti. V praksi bi bilo selekcijo zelo težko izvesti. Ne vem, kdo bi si upal reči, ta pa ta delavec ni v redu, vsak bi se bal posledic. Zato se moramo zdaj maksimalno angažirati, da bi se izognili temu, da bi se bilo treba komu odpovedati. Nekateri predlagajo, da bi pri odpuščanju — če bi tako daleč prišlo, morali upoštevati predvsem to, ali ima človek od česa živeti ali ne, če npr. ne bi imel službe, češ — delavec naj bo delavec, kmet pa kmet. Toda po mojem to ni tako enostavno. Če bi šel delat analizo, so naši kmetje ali polkmetje pretežno nekvalificirani in delajo na 4 izmene, torej jih zelo potrebujemo. Poleg tega je precej takih, ki so zelo pridni, kajti če je človek priden, je priden povsod. Tako sd spet v začaranem krogu. Takemu nikoli ne bo težko nadur delati, če bo treba, saj ve, da bo potem tudi njemu šla fabrika na roko, če bo treba. Sem zraven gre po mojem tudi popoldanska obrt, za upokojence, za katere smo zagnali vik in krik, pa bi rekel, da se verjetno stvari ne splača potencirati. Tisto leto ali dve ni rešitev ne za tistega, ki gre v pokoj, čeprav so pen-zije nizke, in ne za mlade, čeprav je res žalostno, ko vidiš, da se ti otrok šola, doseže določeno stopnjo izobrazbe, potem pa ni zaposlitve zanj. Maksimalno bi se zato morali angažirati, da bi se še naprej razvijali.« Teodor Dover, glavni konstrukter novih proizvodov v tozdu RPT: »Že šolanje je danes privilegij, kajti tisti z nižjimi OD si ne morejo več privoščiti šolanja otrok izven kraja bivanja. Privat je drago, v študentskih domovih ne dobijo vsi, štipendij pa tudi ni. Sam imam hčerko, ki se pripravlja na študij na srednji šoli, pa občutim to na svoji koži. Ni prav, da se že otroku zbije stimulans, ki ga ima, najprej že pri šolanju, potem pa spet pri iskanju zaposlitve. Železarna Ravne ni izjema med delovnimi organizacijami. Tudi pri nas bo treba Čimprej začeti ukrepati, če bomo hoteli preživeti krizno obdobje. Vanj smo po mojem prišli tudi zaradi dveh očitnih napak v železarni. Prva je zgrešena investicijska politika, saj smo vlagali le v razvoj objektov, nismo pa modernizirali proizvodnje. Tako smo odpirali delovna mesta za nekvalificirane delavce. Ker jih nismo 'imeli dovolj v bližini, smo jih zaposlovali od drugod, zdaj pa imamo viške. Druga je zgrešena politika, ko smo naredili nov sistem oblikovanja OD in za vsa delovna mesta zahtevali izobrazbo, izkušnje pa niso veljale veliko. Zdaj je, kot je, in misliti moramo predvsem, kako naprej. Najprej moramo izboljšati proizvodnjo, tehnološke postopke, hkrati pa misliti, kako z manj ljudmi več narediti. Kako število zaposlenih zmanjšati? To je zelo težka naloga in gotovo so ljudje v železarni, zadolženi za njeno izvajanje, za to, da rečejo, ta in ta delovna mesta niso potrebna, dajmo ljudi prekvalificirati. Jaz bi si tako na hitro upal trditi, da imamo prevelik samoupravni aparat, in je vprašanje, če takšnega potrebujemo. Za samo konstrukcijo pa je ljudi gotovo veliko premalo. Konkretno se je to pokazalo pred kratkim, ko smo dobili veliko naročilo za Ameriko. Ni ljudi, ker je slaba plača, dela, konkretnega za proizvodnjo, pa veliko. To so vse posledice neustrezne kadrovske politike, kajti načrtovanje kadrov bi morali zastaviti tako, da bi že danes, če vemo, da bomo čez leta delali npr. preoblikovalne stroje, jemali kadre, ustrezne takšnemu planiranju. Kaj bo trg potreboval čez pet let, pa se tudi mora vedeti že danes. Gotovo bi tudi v preteklosti moralo biti načrtovanje takšno. Ker ni bilo, so zdaj težave, in ljudje so upravičeno hudi, saj niso sami krivi. Bolj ali manj so pridno delali, zato tudi težko razumem tiste, ki imajo pogoje za v pokoj, da še želijo vztrajati. Res da imajo izkušnje, a kdor je 40 let prodajal fabriki znanje in zdravje, si zasluži pokoj. Fabriko bodo postavili nazaj na noge le sposobni kadri, takšni, ki znajo in hočejo delati, ne pa tisti, ki fabriko mrzijo. Zato bi morali prve stimulirati.« Tilka Potočnik, Iikvidatorka blagajniških listin v Delovni skupnosti PFS: »Čeprav pri nas v zadnjem času veliko delamo z računalnikom, ne morem reči, da bi nas bilo zato preveč zaposlenih; kajti računalnik nam je samo pripomoček, orodje, ki terja temeljito pripravo, šele potem dela. Lahko pa rečem, da smo včasih morali bolj delati, tudi zato, ker je bilo vse ročno. Računalnik danes res razbremeni človeka, ni pa tako, da bi delal sam. Gotovo pa so potrebe po novih kadrih zaradi avtomatizacije delovnih procesov manjše. Mogoče bo kdo hud, a jaz menim, da se dela večja škoda, če so nepotrebni ljudje v proizvodnji kot v administraciji. Delavec v obratu gotovo več stane kot npr. jaz, saj vemo, kakšna škoda je, če stroj namesto osmih dela le štiri ure. Menim, da je že vsa leta narobe to, da je lahko zaposlen vsak, ne glede na to, ali je kaj od njega ali pa ne; kot da je delo zagarantirano. Morala bi biti možnost zamenjave, če delavec ne opravlja svojega dela, kot je treba. To nalogo bi morali imeti ravnatelji, za katere se strinjam, da so preslabo plačani, zahteva pa se od njih vendarle tudi premalo. Morali bi biti v polni meri taki, kot si jih želimo: strogi do sebe in do vseh podrejenih. Strinjam se z vsemi predlogi, ki jih navajajo kot možne, da bi kljub slabšanju gospodarskega položaja še bilo možno zaposlovati. Mislim na upokojitve, ko je čas, na upokojitve, ko nekdo doseže beneficirano dobo, na obrtnike, na kmete, ki bi se lahko preživljali samo z delom doma itd. Čeprav rečejo, da včasih osem mladih ni sposobnih nadomestiti enega izkušenega, moramo mladim vendarle zaupati. Vsakdo se da naučiti, če ima le interes. Moramo pa mlade res uvajati v delo. Zdaj pa jih ne uvajamo dovolj. Pot naprej je gotovo samo nadaljnji razvoj. Sprašujem se, kaj so do danes delale odgovorne ustanove za razvoj, kot je npr. ekonomski center, da smo prišli tako daleč. Krizo smo pričakali popolnoma nepripravljeni, in ne vemo, kako ukrepati, da bo najbolj prav.« Ivan Slanič, brusilec za najzahtevnejša dela v Jeklovleku: »Za Jeklovlek je spet najprej treba omeniti neredne dobave vložka iz Valjarne. S tem problemom se v tozdu še vedno srečujemo. Tako prihaja do t. i. špic, ko je dela čez glavo, in stagnacij, ko dela ni. To je najmanj zaželeno, saj potem nastopijo druge negativnosti, kot so v špici nesreče, okvare agregatov zaradi preobremenjenosti, več neuspele proizvodnje in nenazadnje nezadovoljstvo delavcev, saj jih je takrat, ko ni dela, treba razporejati in praktično nikdar ne vedo, kje bo kdo delal. Tako za naš tozd ne bi mogel reči, da bi imeli kaj delavcev preveč; po logiki, ko je treba v ,rukerjih‘ delati nadure, ogromno nadur, bi rekel, da nam jih celo manjka. Ivan Kogelnik Teodor Dover Tilka Potočnik Ivan Slanič Kako bi se dalo povečati možnosti za zaposlovanje mladih? Konkretno v železarni gotovo tudi s predvideno reorganizacijo. Žalostno je, da toliko govorimo o njej, izvedemo pa je ne, seveda, precej ljudi, ki jim zdaj delovna mesta zelo ustrezajo, potem pa jim ne bi več, se je boji. Tukaj so parcialna mišljenja, toda zadevo je treba urediti. Če pogledamo samo priprave dela — vsak tozd ima ogromen štab ljudi v njih, ali je to treba, pa je vprašanje. Za selekcijo — če bi jo bilo treba začeti uporabljati, pa bi morali kot merilo predvsem vzeti opravljeno, ne napisano delo. Govorimo o odgovornosti in plačilu, v resnici pa se odgovornosti izogibamo. Morala pa bi najti svoje mesto od vodstvenih navzdol. Tako pa o njej le govorimo, toliko rečenega o odgovornosti kot pri nas v zadnjih štirih letih nima cela ameriška zgodovina. Potem pa je treba dobro, odgovorno delo v redu plačati. Žal pa v železarni ni tako — za opravljeno delo smo preslabo plačani, ni stimulacije, zato je krog začaran. Splošna tendenca je seveda nikogar odsloviti, kajti s človekom brez dela si nakoplješ še večje probleme. Sem pa ne sodijo kategorije, ki se zdaj preživljajo praktično z dvema dohodkoma. Toda kaj, ko ne pri kmetih ne pri obrtnikih ni politika takšna, da bi jih vlekla v njihovo dejavnost. Tukaj so gotovo še možnosti, ki bi sprostile marsikatero delovno mesto. Sprašuje pa se človek že danes, kako ti ljudje zmorejo biti osem ur zaposleni v železarni in nato še dodatno, ko imamo nekateri že osem ur vrh glave. Saj človek ni stroj, nekaj gotovo trpi.« Helena Merkač Luknja pri luknji Bo strojegradnja izplavala z izvozom? V avgustovski številki Informativnega fužinarja smo pisali o zanimivem, a zahtevnem naročilu za našo strojegradnjo. Stroji in deli morajo za ameriško firmo Howthorn do 17. junija 1989 izdelati pet velikih stiskalnic tipa 2 DEE 900, do septembra pa še štiri enakega tipa. Ker je ob zelo majhnem povpraševanju domačih kupcev in redkih naročilih iz Sovjetske zveze izvoz na Zahod za našo strojegradnjo življenjskega pomena in ker smo po dosedanjih izkušnjah sodeč za proizvodnjo za zahodna tržišča še slabo organizirani, smo sklenili, da bomo izpolnjevanje tega naročila v našem glasilu kolikor mogoče sproti spremljali. Tri mesece po podpisu pogodbe (sredi septembra) je bilo stanje, kot je povedal vodja konstrukcijskega biroja in gonilna sila tega projekta dipl. inž. Jurij Prat-nekar, naslednje: »Izdelali smo podroben terminski plan, na osnovi katerega sproti spremljamo dejavnosti v zvezi s tem naročilom. Vodja plana je 'Franc Hrastnik. Imamo že vso tehnično dokumentacijo, ki je bila — nekoliko presenetljivo za naše razmere — izdelana celo nekaj pred rokom. Naročeni so vsi vložni materiali in večji del uvozne opreme. Nimamo še sklenjene pogodbe za nakup mazalnega sistema (pogovarjamo se z ameriško in nemško firmo) in za del elektro opreme, ki jo bomo kupili v Ameriki. Vendar to ne zavira proizvodnje, saj gre za stvari, ki jih potrebujemo šele v končni fazi izdelave strojev. Velike zvarjence smo naročili v zeniški Bosni montaži. Njihovo delo sproti spremljamo. Pripravljen imajo ves vložni material in že varijo prva dva kompleta, ki morata priti v Železarno Ravne do 15. oktobra. Druge dele za te stroje izdelujejo v tozdih Železarne Ravne. V Kovačnici so že odkovali stez-ne vijake, dolge 12 metrov, v Jeklolivarni pa lijejo ulitke. Te smo prvotno nameravali naročiti pri drugem proizvajalcu, zaradi rasti vrednosti dolarja pa je cena postala tudi za tozd Jeklolivarna zanimiva in je naročilo prevzel sam. V Strojih in delih izdelujejo tehnologijo in pripravljajo orodja za obdelavo, zaradi izjemne velikosti teh strojev se morajo posebej opremiti v oddelku montaže.« V začetku septembra je bil v Sloveniji Norm Hagen, predsednik firme Hawthorn. Na Bledu se je sestal z odgovornimi za ta projekt iz Železarne Ravne. Predstavili so mu terminski plan in po pregledu delovne dokumentacije je izrazil zadovoljstvo, ker dela potekajo po načrtu. Kot določa pogodba s firmo Hawtho~n, bodo v novembru predstavniki ameriškega kupca znova kontrolirali potek del pri nas. Ker je izpolnitev naročila v dogovorjenem roku bistvenega pomena za poslovni odnos z ameriškim partnerjem, bodo morali v Strojih in delih narediti vse, da proizvodnja in montaža ne bo motena. Da to znajo in zmorejo, so dokazali pri dosedanjih, sicer še vedno manjših izvoznih naročilih, da morajo, je pa tudi jasno kot na dlani, saj bi sicer zavrgli lasten kruh. DRUGI IZVOZNI POSLI STROJEGRADNJE Razen tega velikega projekta ima strojegradnja v SiD sklenjenih še nekaj drugih pogodb za izvoz, za nekaj naročil pa se s tujimi kupci še dogovarjajo. Zadnji teden v avgustu je bila v Železarni Ravne kitajska delegacija. Sestavljali so jo strokovnjaki, ki so prevzeli linijo za izdelavo rotorskih lamel, naročeno pri nas prek ameriškega posrednika, in poslovni možje, ki so se pri nas zanimali za izdelavo še drugih preoblikovalnih strojev za njihove tovarne. Sicer pa imajo SiD v delu za Kitajsko še en stroj, in sicer stiskalnico EDE 100, ki ga morajo odpremiti do 15. oktobra. Gre za skupni posel s Slovenijalesom, ki gradi v tej državi tovarno za izdelavo okenskega okovja. Mi smo zanjo naredili ta stroj. Torej od nas do kitajskega kupca vodi več poti in v železarni se morda še premalo zavedamo, kaj pomeni za našo proizvodnjo to, za naše razmere brezkončno tržišče, ki se je zadnji čas začelo tako odpirati svetu. Za Ameriko izdelujejo Stroji in deli še dva stroja. Prvega, stiskalnico EDE 100, morajo odpremiti firmi Curtis do konca oktobra, stiskalnica DE 630 za firmo Douglas/Lomasan company pa mora biti gotova do 15. decembra. Ameriški kupec je že podpisal naročilo za dva stroja UHS 150, dogovarjajo pa se še za DE 315 in 2 DEE 630 ter za osem manjših strojev EE 80. Te nai bi izdelali v drugi polovici prihodnjega leta. Zanimivo je tudi naročilo z?i-hodnonemške firme Hay. Zanjo morajo v SiD do aprila 1989 izdelati kovaško linijo — stiskalnico KES 1000 s podajnimi napra- vami. Naročilo je zanimivo predvsem zato, ker bomo stroj prodali po dokaj ugodni ceni. Ce bodo vsa omenjena naročila sklenjena in izpolnjena, so zmogljivosti strojegradnje v Strojih in delih za letos in prihodnje leto že skoraj v celoti zasedene. To pomeni, da se vodstvu in delavcem v tem delu proizvodnje, če bodo le stvar dovolj resno vzeli v roke, ni (več) bati za preživetje. NEKAJ TUDI ZA DOMACl TRG Zaradi slabega finančnega stanja v jugoslovanski industriji je domačih naročil za stroje zelo malo. Kljub temu v SiD domačih kupcev ne zanemarjajo, nasprotno, želijo delati tudi zanje. V zaključni fazi so razgovori s Cimosom iz Kopra za avtomatsko linijo s stiskalnico VPS 315. Z delovno organizacijo Amortizer Priština pa so se pogodili za izdelavo dveh strojev HKS 250. Naredili jo bodo v drugi polovici prihodnjega leta. Kupec bi ju sicer želel imeti prej, zaradi zasedenosti kapacitet v SiD pa je moral pristati na ta dobavni rok. Ob koncu pogovora, v katerem je predstavil vsa ta naročila in dejavnosti v zvezi z njimi, je Jurij Pratnekar poudaril: »Glede na to, da je bilo te posle zelo težko pridobiti in ker za nas niso dovolj samo sedanja naročila, ampak si moramo zagotoviti tudi delo za daljnejšo prihodnost, pričakujem, da se bodo pri delu resnično zavzeli vsi, od vodstva do zadnjega delavca. Od vodilnih železarne pa mislim, da smemo pričakovati za tako delo tudi ustrezno motivacijo.« Mojca Potočnik O DEMOKRACIJI Demokracija je domneva, da ima več kot pol ljudi v več kot pol primerih prav. Brooks White * Demokracija je nujnost, da se včasih ukloniš tudi mnenju drugih. Churchill Tihožitje s strojem VALJI - NAŠA (ODPISANA?) IZVOZNA PERSPEKTIVA O valjih smo v Informativnem fu-žinarju večkrat pisali. Spremljali smo njihov vzpon in prodor na ameriško tržišče, hkrati smo opozarjali na probleme in pomanjkljivosti v proizvodnji, ki jih je nujno treba odpraviti, če hočemo tako zahtevno tržišče obdržati. je pogojev za proizvodnjo najzahtevnejših vrst valjev. Res pa je, da ima oddelek valjev zdaj dovolj prostora, da se lahko mehanska obdelava zaokroži v njem. Dobili so tudi nekaj novih strojev, tako da, po besedah vodja proizvodnje valjev Draga Klemenca, tehnologija mehanske ob- tetnih valjev v celoti odpisal. Upanje, da so za toplotno obdelavo in za valje še možnosti, daje morda tudi droben podatek, da smo del, čeprav majhen, te problematike rešili sami. Strokovnjaki tozda ETS so »iznašli« poseben način indukcijskega kaljenja s frekvenco 50 Hz. Na ta način zdaj že nekaj časa kalimo velike valje, ki smo jih prej vozili kalit v Avstrijo. Seveda teh valjev ne izvažamo, delamo jih za železarno Skopje. Podatek je pomemben le zaradi tega, ker pove, da je pri na videz nerešljivi, široki problematiki marsikaj odvisno od nas samih, od naše volje in prizadevanja. Naj ob koncu povzamemo mnenje Ivane Klančnik, ki je v septembru skupaj z inženirjem Gnamušem reševala reklamacije naših valjev po evropskih valjarnah (v Franciji, Španiji in Italiji): »Svetovno tržišče valjev je ogromno, neizčrpno, a nadvse zahtevno. Če ne dosegamo kakovosti konkurence, na njem nimamo možnosti. Nujno moramo slediti razvoju tehnologije, pri čemer trenutno že zaostajamo. Storiti moramo vse, da bomo stopili v korak z drugimi proizvajalci valjev in dosegali zahtevano kakovost tudi v redni proizvodnji. Kajti kljub vsemu so valji še vedno perspektiven izdelek tudi za Železarno Ravne.« Mojca Potočnik Mehansko obdelavo valjev v glavnem obvladamo ZA BOLJŠO MEHANSKO KONTROLO Konec septembra je začel v Železarni Ravne meriti prvi koordinatni merilni stroj MERLIN 750, ki ga je dobavila škotska firma Ferranti. Konec oktobra pa bo usposobljen za meritve tudi drugi merilni stroj MERLIN 3000 XL od iste firme. Mali stroj MERLIN 750 stoji v novo zgrajeni merilnici, veliki pa v prizidku hale TSD. Mali stroj je namenjen za kontrolo manjših delov predvsem proizvodnega programa pnevmatike in orodjarne, veliki stroj pa za kontrolo velikih in težjih delov. Z obema strojema bodo upravljali delavci tozda Kontrola kakovosti, ki so se že usposobili za ta dela. Čeprav od zapisane besede ni mogoče pričakovati čudežev, smo na tihem vendarle upali, da bodo odgovorni v železarni naredili, kar je treba, in omogočili redno proizvodnjo kvalitetnih valjev, kakršne zahtevajo kupci, ki plačujejo v konvertibilni valuti. Minilo je dobro leto dni, odkar smo v Fužinarju (1987, št. 7) obširno predstavili problematiko proizvodnje valjev. To je čas, v katerem bi se dalo marsikaj narediti, še posebno, ker težave lani niso bile nove, ampak se vlečejo že leta. V nasprotju z optimističnimi pričakovanji pa sc proizvodnja valjev ni bistveno izboljšala, naši zahtevni kupci izgubljajo potrpljenje z nami, in mi njihova naročila za naš nekdaj tako opevano perspektivni izdelek. Valji so zahteven izdelek, takore-koč apotekarski. Izdelani morajo biti natančno in lepo, še posebno za zahtevnega zahodnega kupca, ki ne prenese »šlamparij«. O kakovosti valjev, o njihovi vzdržljivosti, ki je za kupca bistvena, pa odloča metalurgija — sama kakovost jekla in njegova nadaljnja toplotna obdelava. Zato so valji za Železarno Ravne pomemben, perspektiven izdelek — z njimi bi se lahko v svetu izkazali kot tovarna plemenitih jekel, kar tudi mislimo, da smo. Ker so valji orodje in so potrebe svetovne industrije po njih velike, smo se v železarni pred leti (glej IF 1984, št. 3) odločili vstopiti z njim na to svetovno tržišče. Naši prvi koraki so bili uspešni, hkrati pa smo tudi spoznali, da znamo delati le posamezne izdelke visoke kakovosti, naša redna proizvodnja pa je še na prenizki kakovostni ravni. Ugotovili smo, da valji ne morejo biti le eden od mnogih izdelkov tozda Stroji in deli, ampak sc mora njihova proizvodnja osamosvojiti, zaokrožiti. Strokovnjaki v tozdu PII so naredili nič koliko študij in projektov o novi organiziranosti proizvodnje valjev. Govorilo se je o oddelku (ta zdaj obstaja), tozdu, tovarni valjev. Od vseh velikih načrtov smo uresničili bore malo. Namesto da bi dobili novo namensko proizvodno dvorano, jim je ostala na razpolago stara, ki ne izpolnju- delave valjev ne predstavlja več bistvenega problema. Vendar kupci še vedno naslavljajo na proizvajalca reklamacije tudi zaradi mehanskih napak, nedoslednosti, »šlamparij«. Možno je glede tega kriviti tiste, ki netočno prerisujejo načrte, ali končno kontrolo, ki izdelke premalo natančno kontrolira, lahko je reči, da so poškodbe nastale pri transportu. Kljub vsemu je res, da še tudi vsi delavci v mehanski obdelavi niso dovolj zavedni, da bi delali stoodstotno kakovostno. Ne zavedajo se, da si s tem sami odžirajo svoj jutrišnji kruh, ki ga ne bo, če ne bo naročil. Seveda pa tudi drži, da večino reklamacij za valje dobimo zaradi toplotne obdelave in da predvsem zaradi nje izgubljamo naročila. Problem toplotne obdelave se vleče že, odkar smo začeli delati zahtevnejše vrste valjev. Kalilnica za te vrste toplotne obdelave nima ustreznih agregatov. Zastareli so tudi agregati za klasično toplotno obdelavo. Rešujemo se tako, da pošiljamo naše valje kalit v tovarne širom po Jugoslaviji, kjer imajo ustrezne agregate. To naše proizvodnje in poslovnih odnosov z zahodnimi partnerji ne more rešiti, saj kot zunanji naročniki nimamo prednosti, zaradi česar se naši proizvodni časi bistveno podaljšajo. Sledi neizogibna posledica: zamujanje dobavnih rokov. To pa je nadaljnji minus pri točkovanju našega poslovnega ugleda. Čeprav torej že dolgo vemo, da našo kalilnico moramo posodobiti, da bo kos zahtevam mehanske obdelave, tega vse doslej še nismo storili. Kot je povedal inž. Hrnčič, vodja projekta za razvoj toplotne obdelave v PII, je izdelal že več študij in variant za rešitev tega problema, a doslej še nobene nismo osvojili. Glavna ovira za izvedbo projekta sta pomanjkanje denarja in nerešeno prostorsko vprašanje. Če sta to za Železarno Ravne res nepremostljivi oviri, si bomo morali, čeprav neradi, dokončno priznati, da zahtevni proizvodnji, vezani na sodobno toplotno obdelavo, nismo kos, in jo opustiti. Če pa so vendarle še kakšne možnosti, se moramo odločiti in našo kalilnico posodobiti prej, preden nas bo svetovni trg kot proizvajalca kvali- Z začetkom obratovanja dveh merilnih strojev v železarni se za kontrolo kakovosti mehanske obdelave in za celoten sklop mehanskih obratov odpira novo poglavje, saj bomo lahko opravljali zelo zahtevne meritve, ki smo jih do sedaj samo ročno. Tudi hitrost meritev se bo lahko znatno povečala. V poprečju je pri zahtevnih meritvah faktor med ročno in strojno meritvijo 1 :8 v korist stroja. Očitna prednost stroja je tudi v primeru ponavljajočih se meritev na enakih izdelkih. Za izdelek, ki se velikokrat pojavlja na kontroli, izdelamo program, ki ga lahko vedno znova uporabimo. Računalnik vodi stroj od točke do točke in beleži rezultate na tiskalniku. Poročilo o meritvi je tako izdelano samodejno, rezultati pa so tudi arhivirani na disku. Seveda pa od merilnih strojev ne moremo pričakovati čudežev. Se vedno bodo ostajali merilni problemi, ki jih bomo morali reševati ročno in tako bomo lahko še enkrat dokazali, da kljub nezadržnemu prodiranju ubogljivih strojev človeka s svojo intuicijo ostaja v ospredju. Mirko Pikalo, dipl. inž. Prostor kot prestiž Ugotovitve ekološke antropologije Antropologija kot naj obširnejša znanost o človeku je razcepljena na različne specializacije. Ena izmed njih je ekološka antropologija, ki preučuje odnos med človekom in prostorom (tako naravnim kot umetnim). Poskušala bom povzeti in konkretizirati nekatere zanimivosti o (a)percepciji (zaznavi oziroma zavestnem dojemanju) prostora (ki se vežejo tudi na delovno sfero), kot jih je v knjigi Antropologija nakazal dr. Stane Južnič. ČLOVEK IN PROSTOR Človekovo telo predstavlja prostor in hkrati ustvarja predstave o prostoru, ki ga obkroža. Predstave o prostoru so odvisne tudi od družbenih in kulturnih posebnosti. Pomembnost ozemlja se pojavi pri vretenčarjih, še bolj izrazito pa pri sesalcih (npr. primatih), ki živijo na nekem prostoru in ga nadzirajo. Etologi ugotavljajo, da se živa bitja nenehno bojujejo z drugimi za življenjski prostor. Mnenja o tem, ali ima človek v genih zapisan teritorialni imperativ, ki ga sili v prisvajanje ozemlja, se sicer razhajajo, vendar pa znanstveniki ugotavljajo, da človek potrebuje neki teritorialni minimum, drugače se poveča njegova agresivnost. (Urbani sociologi so tako npr. opozorili, da obstaja problem gostote v prostoru v stanovanju — podobno verjetno velja tudi za delovne prostore.) Spodnji kritični prag je 8 m2 za stanovalca oziroma 2,3 stanovalca na prostor, ki je velik med 14 in 16 m2. Možna pa je tudi druga skrajnost. Če je število prostorov preveliko, se zmanjšajo socialni stiki med stanovalci.1 Vsekakor pa človek daje prostoru tudi dodatne smisle, saj v njem ne vidi le možnosti za bivanje in prehranjevanje. SENTIMENTALNA PROSTORSKA ORIENTACIJA Odnos do prostora je torej družbeno in kulturno utemeljena kategorija. V apercepcijah prostora se odraža njegova ideologizacija. Ločimo naslednje prostorske orientacije: instrumentalno, teritorialno, sentimentalno in simbolično. Ogledali si bomo le prestižno, ki je podorientacija sentimentalne. Prestižna orientacija prostora je povezana z vrednotenjem posameznih delov okolja glede na pomen, ki jim ga pripisujeta družba in kultura. S prostorom si namreč lahko tako posameznik kot skupina določi družbeni položaj in ZA DOBRO VOLJO Žena možu v postelji: »Ti kar beri, dragi, jaz bom ugasnila luč in zaspala.« Hčerkam je težko. Najprej morajo zvečer ostajati doma, ker so še majhne, potem pa, ker niso več majhne. poudari avtoriteto. Naj naštejem samo nekaj primerov socialnega organiziranja prostora: urbana segregacija (višji družbeni sloji živijo v ugodnejših mestnih legah, določene funkcije se odvijajo v točno določenih predelih mest), strukturiranje prostora po spolu (v tradicionalnih družbah ženske ne smejo stopiti v »javni« prostor — npr. gostilno, moški in ženske sedijo v cerkvi ločeno...), segregacija po starosti itd. PRIMER BIROKRATSKE ORGANIZACIJE »Zlasti v velikih organizacijah in še posebej v državnih uradih je razporeditev prostorov med uslužbenci, uradniki, funkcionarji... izjemno pomembna zadeva. Odnos med »razporeditvijo« prostorov kot uradov in »razporeditvijo« moči in veljave je očiten. Od tega je odvisno ravnotežje v organizaciji, njeno dobro birokratsko ravnanje. Prostorska razporeditev pa je tudi stalen vir konfliktov in seveda prestižnih bojev. Tisti, ki so na čelu kakega birokratskega sistema, to svojo pozicijo praviloma označijo in močno prostorsko izločijo. Kajti pri »razporeditvi« prostorov je mesto v tej razporeditvi simbol avtoritete. Je pa tudi instrument vpliva .. .2 Zanimiv je primer iz stavbe EGS v Bruslju. Ko se je povečalo število članic skupnosti v letu 1986, se je pojavil problem, kam namestiti nove uslužbence. Hierarhična lestvica administracije se Nobenega življenjskega okolja, niti še tako črne tovarne, si ni mogoče predstavljati popolnoma brez zelenja, brez rož. Tudi ravenska železarna ni brez njih. V halah z najtežjimi delovnimi procesi sicer res ne uspevajo, zato pa že okna najbližjih delovnih prostorov dihajo z rožami. O tem se lahko prepričamo, če gremo mimo topilnice, čistilnice, valjarne ali katergakoli drugega obrata. Za ta zeleni okras skrbijo delavke in delavci sami, medtem ko ima večino zelenja v poslovnih prostorih in pisarnah na skrbi fabriški vrtnar, ki mu pomagajo delavke komunale in častilke. Tega rastlinja v železarni ni malo in vrtnar Drago Vrstovšek pravi, da ima premalo ljudi, da bi bilo oskrbovano tako, kakor je treba. Kajti ni dovolj te rože redno zalivati, gnojiti in občasno škropiti, treba jih je tudi presajati in sobne vrtičke pomlajevati. Rastline se starajo in so lepe samo določeno dobo, še posebno v sestavih, kjer ene prerastejo druge. Čeprav fabriški vrtnar s tem delom ni povsem na tekočem (na upravi, kjer je največ rož, je vzdrževalka že dve leti v bolniški), je vendarle zadovoljen, ker za opremo novih prostorov že več let ni bilo treba kupovati rož v je namreč odražala tudi v številu oken, do katerih je bdi »upravičen« kak uslužbenec. »Najnižji« uradniki so imeli v sobi eno okno, t. i. komisarji pa so morali pristati na zmanjšanje (od pet na tri), le predsednik skupnosti ima sedaj pet oken. Položaj oseb, ki službujejo v določenih prostorih (ni nujno, da so to le pisarne), pa se verjetno meri še po čem drugem — ne le po številu oken. Upoštevati moramo še velikost in lego prostora (vodstvo je skoraj vedno na vrhu stavb), zračnost in naravno svetlobo, število sodelavcev v prostoru, njegovo opremljenost ipd. Če boste razmišljali o tem, boste tudi za našo organizacijo ugotovili določene zakonitosti. Ne nazadnje pomen prostora za dobro delo ni zanemarljiv, saj ga (po Herz-bergu) štejemo med zunanje motivacijske dejavnike. Južnič navaja tudi različne rituale, prek katerih deluje birokratska organizacija. Tako na primer rituali agregacije (pristopanja! vsebujejo dovoljenja za vstop, formule vljudnosti, najave itd. Kar spomnite se, kako hodite k svojim šefom (najava pri tajnici, trkanje ...) in kako vas obiskujejo oni! V novejšem času pa v organizacijski teoriji prevladuje prepričanje, da je bolj uspešna »politika odprtih vrat.« Andreja Čibron Opombi 1 J. Makarovič: Problemi stanovanjske izgradnje Ljubljane v luči vrednosti samoupravne družbe — Bivalno okolje in človeške vrednote, RI FSPN, Ljubljana, 1980. 2 S. Južnič: Antropologija, DZS, Ljubljana, 1987, str. 296. drugih vrtnarijah, temveč smo jih v železarni vzgojili sami. Dobro leto dni (od lanskega septembra) imamo za to tudi neprimerno boljše možnosti kot prej. Kobula Stari rastlinjak (z zmogljivostjo okoli 400 enot) se, je moral umakniti prizidku upravne zgradbe tozda ETS in, potem ko je fabri-ška vrtnarija dve leti preživotari-la brez njega, je lani dobila nov, sodoben rastlinjak, v katerem bo mogoče gojiti do 4000 rož hkrati. Zdaj še ni čisto poln, vendar je v njem že nad 60 vrst različnih rastlin. V letu dni je bilo v njem vzgojenih 1361 različnih okrasnih rastlin, z njimi so opremili za tozde železarne 99 cvetličnih korit in 45 cvetličnih skled ter 64 balkonskih korit za Rimski vrelec. Kaj to pomeni vrednostno, je težko reči, saj se cene dnevno spreminjajo, vsak sam pa ve, kako drage so rože v cvetličarni. Ker jih imamo radi, upamo, da bo fabriška vrtnarija ob urejenih pogojih za delo v prihodnje delovala še uspešneje kot doslej — v veselje nas vseh in tudi tistih, ki nas obiskujejo. Tudi okrasno rastlinje namreč prispeva k urejenosti ali neurejenosti naših delovnih prostorov. Mojca Potočnik FABRIŠKA VRTNARIJA FUZINAR ZA RAZVOJ Možnosti prestrukturiranja Železarne Ravne POVZETEK V prispevku prikažemo možnosti prestrukturiranja Železarne Ravne v razvojno kontinuiran sistem več industrijskih panog. Program prestrukturiranja je dinamičen proces, ki na sedanji stopnji razvoja zahteva poznavanje različnih strok od metalurgije in strojništva do drugih ved. Pred zasnovo programa smo analizirali podobne prijeme v razvitem svetu. Zgledovali smo se predvsem na primerih iz zahodne industrije. Iz njihovih izkušenj smo pridobili metodološke osnove za izdelavo programa in eksaktno definicijo ciljev. Glede na naš obseg znanja in kadrovskega potenciala smo iskali v realizaciji določene okrnitve. Menimo, da je glede na prve poizkuse bolj analitičnega pristopa k dolgoročnim programom prestrukturiranja program izdelan dovolj kvalitetno. Sestavljen je iz treh vsebinskih delov: — analiza dosedanjega razvoja s pomočjo logistične krivulje — presek trenutnega stanja na našem delovnem področju in — prikaz treh možnih scenarijev razvojnih poti Železarne Ravne. Z nadaljnjim delom na tem segmentu razvoja bomo še nadaljevali. V sodobni informacijski družbi je nujno, da imamo izdelan model, kako kopico pomembnih informacij strniti v argumentirane informacije, potrebne za neodvisno odločanje. V svetu so s spremembo odnosa med delom, kapitalom in znanjem začeli bolj upoštevati znanje, ki se uveljavlja ravno prek prikazanih pristopov v delovna okolja. ŽELEZARNA RAVNE JE VELIK METALURŠKO PREDELOVALNI SISTEM, POTREBEN PRESTRUKTURIRANJA Železarna Ravne se je v svetu in doma uveljavila s svojim programom kvalitetnih jekel. V zadnjem času se zaradi krize in novih pogledov v metalurški stroki vse bolj uveljavlja z novimi pogledi na bodoči razvoj relativno velikega sistema v metalurško predelovalni panogi. Razvoj sistema črpa iz dosedanjih izkušenj in budnega spremljanja svetovnih trendov v podobnih in primerljivih sistemih. Razmere pri nas upočasnjujejo preoblikovalne procese, pa tudi klima ni preveč naklonjena metalurški panogi, zato so realni časi uvedbe novitet bistveno daljši kot v razvitem svetu. V Železarni Ravne se že dalj časa čuti potreba po spremembah v metodah dela, dojemanju integralnih procesov, razvoju in trženju. V posameznih segmentih proizvodnega procesa smo okusili potrditev svetovnega proizvajalca in predelovalca jekel, zato je težnja po ohranitvi pridobljene kvalitete še toliko bolj prisotna. Samo korak s svetovnimi izzivi nam zagotavlja uspešno poslovanje tudi v novih, trših pogojih gospodarjenja tako doma kot na svetovnih trgih, kjer smo vse več prisotni. Program prestrukturiranja sistema železarne temelji na analizi dosedanjega razvoja, na posnetku trenutnega stanja in na omejitvenih faktorjih znotraj in zunaj sistema in ciljih, ki jih želimo doseči. Glavna ugotovitev na programu prestrukturiranja železarne je, da naloga v naših razmerah ni tako enostavna, ker nam primanjkuje vpeljanih metod dela za izdelavo tako kom- STROJEGRADNJA pleksnih programov. Nimamo domačih rezultatov dela po neki ustaljeni metodologiji, pa tudi miselno se za realizacijo takega programa zahtevajo strokovni ljudje, ki imajo dovolj znanja in poguma za tako delo. V železarni smo se dela lotili sami z lastnim razvojnim kadrom, ki smo ga ustrezno došolali. Program prestrukturiranja temelji na lastnem znanju, ki ga po potrebi dopolnjujemo z znanjem zunanjih institucij. Za tak koncept dela smo se odločili zato, ker vemo, da le ljudje, ki so življenjsko zainteresirani za razvoj in obstoj sredine, kjer žive, so sposobni dati v program razvoja tudi tisti del inovativnih idej, ki pomenijo garancijo uspeha. V delu na programu prestrukturiranja smo se prebili do zakonitosti dosedanjega razvoja železarne, poznamo trenutno stanje in ugotovili smo svetovne trende razvoja naše panoge. Pri razčlenjevanju sistema železarne smo proizvodni proces razbili na posamezne logične grupacije, ki so povezane v proizvodne programe, same ii o Sl. 2 — napoved razvoja po logističnem zakonu v Jeklarni do l. 2005 260 220 _ 200 _ 100 _ 160 _ ff gj .20, 100 _ 60 _ 40 _ 20 _ 1%0 1955 1975 1900 1990 2000 2005 aipovad Wl» . opUmntiCRO Sl. 3 — napoved razvoja po logističnem zakonu v Valjarni do l. 2005 INŽENIRING 30 _ 2005 2000 1955 1985 1990 1955 O aipo?ad pMimnhtio Sl. 1 — proizvodni sistem Železarne Ravne Sl. 4 — napoved razvoja po logističnem zakonu v Kovačnici do l. 2005 l« Sl. 5 — napoved razvoja po logističnem zakonu v pnevmatiki do l. 2005 IB _ 1 b _ 15 _ 15 _ 12 _ 1970 1975 1960 1965 nost intenzivnega eksploatiranja. Pomemben je tudi podatek, ko bo trg izdelek izločil. Za ugotavljanje analitike dosedanjega razvoja smo preizkusili več metod, odločili smo se za S krivulje, ki jib matematično lahko popišemo, rezultati pa so za tehnika zelo pregledni in uporabljivi pri izdelavi scenarijev razvoja. OSNOVNA DILEMA — NADALJNJA ŠIRITEV KAPACITET ALI VEČJA KAKOVOST IN FLEKSIBILNOST Železarska panoga je poznana po svoji ekstenzivnosti in dohodek ustvarja s količino in ceno. V naši železarni teče proizvodni proces od jeklarne prek predelave v fazo finalizacije proizvedenega jekla. Slika 2 prikazuje življenjski cikel proizvodnje v jeklarni, ki smo ga izdelali po metodi logističnega zakona. V sistemu železarne daje proizvodnja v jeklarni zaradi tehnološke povezanosti osnovni takt dela celotnemu sistemu in rezultatom poslovanja. Leta 1990 bomo v jeklarni dosegli mejo nasičenja. Za nadaljnji razvoj stojimo pred odločitvijo, ali povečati proizvodnjo ali boljše poslovati z višjim nivojem cen. Realna je druga varianta, da povečamo strukturo proizvodnje visoko kvalitetnih jekel. Glede na stopnjo doseganja meje nasičenja je nujno uvesti tudi nove programe, da bomo obdržali visoko stopnjo inovativnosti v tem segmentu delovnega procesa. Varianta je uvedba specialnih zlitin za izdelke visokih tehnologij v letalski, strojni in drugih industrijah. Osnovno tehnologijo izdelave specialnih zlitin smo že osvojili in naši proizvodi so v osnovnem procesu homologizacije. V proizvodnem procesu imamo metalurško predelavo v valjarni, kovačnici in jeklolivarni. Te proizvodne enote so osnova za nadaljnji tok predelave proizvedenega jekla v Železarni Ravne. Iz njih črpamo polproizvode, iz katerih izdelujemo metalurške finalne izdelke. Na sliki 3 je prikazan življenjski cikel valjarne. Valjarna je dosegla mejo nasičenja in je v toku predelave največji odjemalec proizvedenega jekla. Podatek o doseganju meje nasičenja pomeni za nadaljnji razvoj železarne zelo zaskrbljujoč podatek. Rešitev gre lahko v smeri intenzivne gradnje in širitve obrata. Druga možna varianta razvoja je usmeritev v fleksibilno valjarno, iz katere se maksimalno zadovoljijo odjemalci tudi z minimalnimi količinami, ki se proizvedejo racionalno. Tako v jeklarni kot v valjarni se srečujemo z dilemami, ki jih je razviti svet že rešil na koncu sedemdesetih let. V vsakem primeru se moramo z zakasnitvijo držati teh trendov in upoštevati njihove rešitve. Na sliki 4 prikažemo logistični razvoj kovačnice. Vidimo, da je v tej enoti razvoj v dvigu in je možno iz obstoječih naprav doseči višjo proizvodnjo. Iz usmeritve v jeklarni v proizvodnjo višjdh kvalitet jekel je možno del te proizvodnje predelati brez večjih investicijskih posegov v kovačnici. Na področju metalurških izdelkov smo dosegli največji prodor na trg. V izdelkih je maksimalni delež našega znanja in temeljijo na naših jeklih. Sl. 6 — napoved razvoja po logističnem zakonu v Industrijskih nožih do l. 2005 S3 {] 17 16 15 14 13 12 II 10 9 e 7 6 5 4 3 2000 1990 1970 1975 1980 1960 1955 ^eoofloooflooooooooi i il Sl. 8 — napoved razvoja blagovne proizvodnje v Železarni Ravne do l. 2005 + vradiott opttmrttao Sl. 7 — razvoj strojegradnje do l. 2005 zase pa imajo skupno delovno karakteristiko. Na sliki 1 vidimo prikaz proizvodnega toka skozi železarno. Osnovne proizvodne skupine so jeklarstvo, metalurška predelava, metalurški izdelki, strojegradnja in inženiring. Sistem je kompleksen proizvodni mehanizem in moramo obvladovati in usklajevati metalurške procese pridobivanja kvalitetnega jekla, njegovo predelavo in finalizacijo skozi sekundarne postopke dodatnega oplemenitenja. Danes in v bodoče bodo razmere na trgu vse bolj zahtevne v smislu kvalitete izdelkov in časa dobav. Poleg rednega cikla proizvodnje imamo zelo močno razvit sistem fleksibilnega vzdrževanja z velikim znanjem na področju elektronike in specialnih strojnih obdelav. Za obvladovanje kvalitete imamo razvite ali dodelane metode kontrole, tako porušne kot neporušne in cel spekter analitike od kemije do metalografije. Dinamika in raznovrstnost delovnih procesov zahtevajo sistem planiranja, ki temelji na informacijskem sistemu in njegovi praktični rabi. Poznani smo tudi na področju energetike in ekologije, kjer poleg vlaganj v naprave veliko damo na racionalno rabo energije in kontrole ekoloških onesnaževalcev. V sistemu, kjer je okoli 7000 zaposlenih, razen poznavanja osnovnih proizvodnih tehnologij veliko vlagamo v znanje na drugih spremljajočih področjih, kot so pravo, sociologija, psihologija. Za posamezne proizvodne skupine izdelamo življenjski cikel razvoja po logističnem zakonu. Zaključki analize pomenijo za naše delo na prestrukturiranju železarne osnovne podatke o stanju posameznih segmentov proizvodnje, možnost rasti, starostno stanje proizvoda, nujnost vlaganja dn sposob- aoe _ ao6 _ aM . 002 _ < £ S •004 _ 006 _ -0.1 _ 1995 2000 1905 2005 1990 £2 d,l/MP rr^i ,o*'“p ' U77x d**A>to ,oi/*° Sl. 9 — analiza razvoja železarne po varianti 1 V dosedanjem razvoju smo se usmerili v program valjanih orodij, armatur in pnevmatike. S svojimi proizvodi smo prisotni v raznih industrijskih panogah, gradbeništvu, predelavi surovin, kemični industriji, namenski proizvodnji itd. V teh izdelkih se združuje metalurško znanje z ostalimi strokami. Z marketinškega vidika smo področja izbirali glede na znanja, ki smo jih obvladovali. V zadnjem času vse več delamo na širitvah teh proizvodov, kjer bi poleg novih programov morali osvojiti tudi druga znanja o uporabi našega jekla. Posebno prisoten je ta problem na področju strojegradnje, kjer želimo s kompleksnimi nastopi ne samo prodati posamezno napravo, ampak kupcu celovito rešiti problem. V vsakem primeru pa ostajamo na dosedanjem razvoju in iz njega želimo postopno širiti oziroma dopolnjevati posamezna področja. Za ilustracijo dosedanjega razvoja dela tega proizvodnega programa prikažemo na sliki 5 razvoj pnevmatike in na sliki 6 razvoj industrijskih nožev. Pnevmatika še ima možnost razvoja, vendar je na tem področju vse bolj prisotna nova tehnologija prestrukturiranja panog, za katere proizvajamo pnevmatična orodja. Pnevmatika se nadomešča z učinkovitejšo hidravliko in storilnejšo pnevmatiko visokega tlaka. Izdelki iz programa industrijskih nožev zadovoljujejo zahteve na trgu in še imajo možnost razvoja. Področje je vse bolj podvrženo internim inovacijskim procesom za znižanje stroškov proizvodnje. Program je tipičen primer notranje racionalizacije proizvodnje, kjer se proizvod ne menja, menja se postopek izdelave in organizaoija proizvodnje. Strojegradnja je v Železarni Ravne vse bolj prisotna. V zadnjih letih se določene proizvodne enote usmerjajo v izdelavo investicijske opreme. Na tem področju obvladujemo program preoblikovalnih strojev, rudarsko opremo, skladiščno opremo itd. V teh izdelkih se znižuje delež našega jekla, zato pa se dviguje delež znanja. Na Ravnah za večji razmah te panoge potrebujemo večje število strokovnih delavcev, da presežemo kritično maso za nastanek kvalitetnega izdelka. Na sliki 7 je prikazan razvoj strojegradnje, ki kaže izreden skok po letu 1984, ko smo s priključevanjem enot s tega področja fizično povečali proizvodnjo, sedaj pa nas čaka na področju strojegradnje kvalitetno delo na čiščenju programov. Tesno v povezavi z vse večjimi aktivnostmi na področju strojegradnje se je razvijal tudi inženiring kot organizacijska oblika povezovanja posameznih strok okoli strokovnega problema. Pri nas ločujemo dve smeri, metalurški del in strojniški del, ki pa imata veliko skupnega v metodah dela in organizacijskih posegih za realizacijo posameznih poslov. Dosedanji rezultati na tem področju so vzpodbudni in že imamo prve fizične realizacije, ki so garant uspešnosti nove panoge. Poleg čistih tehniških strok v ta del nove proizvodnje vključujemo še ostale stroke od prava, financ, ekonomike do socioloških znanj. Naš sistem planskega dela ne vključuje dovolj vzpodbudno tovrstno delo in imamo stalne konfliktne situacije klasičnega dela z vrhunskim strokovnim delom. Z BOLJŠO ORGANIZACIJO IN VODENJEM DO BOLJŠIH REZULTATOV POSLOVANJA Prestrukturiranje Železarne Ravne je nuja, ki nas žene v nove izzive svetovnega razvoja. Da pridemo v razvoju proizvodnega procesa do takih zaključkov, je treba analitično ugotoviti, kateri so tisti elementi v razvojnem potencialu, ki so presegli ustaljeni nivo razmišljanj. V proizvodnem procesu sc vedno znova srečujemo s problemi, ki zahtevajo inovativnejše rešitve. Problemi so zelo pestri od tehnoloških, tehniških, ekonomskih do drugih. Skupna značilnost današnjega reševanja problemov je, da se po običajni poti in v delovni organizaciji ustaljenih poteh ne rešujejo več uspešno. Prihaja do notranjih konfliktov, efektnost rešitev je skromna, čas reševanja problema je glede na tempo dela predolg, nestrpnost in nezadovoljstvo raste. Klima v delovnem okolju ni več ustvarjalna in inovativna, kot se zahteva za uspešno poslovanje. S stalnim zaposlovanjem strokovnega kadra se ustvarjajo na določenih delovnih področjih kreativne sredine, ki izstopajo s svojimi razmišljanji in načinom dela. Ustvarja se določena kritična masa ljudi in znanja, ki so nosilci svežih idej in predlagatelji ter garant uvedbe novih programov. Ko se kritična masa prekorači, je nedopustno zavirati normalen razvoj in ambicije tega strokovnega kadra. Prisotnost naših izdelkov na svetovnem trgu in njih stalna potreba po potrditvi, zasledovanje trendov svetovnega razvoja v posameznih panogah, dvig znanja strokovnega kadra in prisotnost novih metod dela ustvarja razvojen nemir in nujo, da se ne moremo zadovoljiti z obstoječim stanjem razvoja. Rešitev te problematike je v odpiranju novih poti in načinov dela, ker nam obstoječi sistem ne omogoča realizacije novih inovativnih zasnov. Okolica, v kateri delamo in živimo, je tudi velik generator sprememb. Sedanja spoznanja o naši okolici, da preveč trošimo in premalo ustvarjamo, prisiljujejo celoten družbeni sistem v iskanje novih, inovativnejših poti, kako postati bolj učinkovit in gospodaren sistem. Mehanizmi družbe so velika pozitivna vzpodbuda za realizacijo potrebnih sprememb in definicijo poti pravega, ustvarjalnejšega prestrukturiranja poslovnih sistemov. V primeru, da vsi našteti generatorji sprememb, reševanje problemov, znanje, razvojna nuja in družbene zahteve gredo v smeri istega cilja, je pričakovati uspešne rešitve novega prestrukturiranja. TRI MOŽNE POTI DO LETA 2005 V Železarni Ravne se nahajamo v obdobju, ko je potrebno z organizacijskimi, razvojnimi, informacijskimi in marketinškimi mehanizmi dvigniti rezultate poslovanja na višji in uspešnejši nivo. V naši organizaciji smo začutili nujo po spremembah že pred nekaj leti, ko smo začeli delati na notranji organizaciji, povečanju učinkovitosti našega razvoja, tako tehnološkega kot tehniškega, koncentraciji kreativnega kadra v uspešne sredine, združevanju financ in informacijskega sistema za uspešno vodenje ter odločanje v našem sistemu proizvodnega procesa. Osnovni moto sprememb je v približanju tehnološkega znanja potrebam obstoječe proizvodnje, da ta postane bolj inovativna. Drugi del znanja pa želimo usmeriti po metodah dela projektne orga- O* Ol o -Ol 1MO 11 11 02)*^" l\\J V//A K\\N3 Sl. 10 — rezultati scenarija razvoja železarne po varianti 2 IB m \ om o i' n urnio Sl. 11 — rezultati scenarija razvoja železarne po varianti 3 nizaoije v reševanje strateško najbolj pomembnih ciljev bodočega razvoja. Tej usmeritvi se mora prilagoditi tudi način planiranja, ki mora s fleksibilnimi metodami iskati optimalne poti poslovanja. Bistvo novega pristopa je, da se povezujejo različni tehnološki in družbeni tokovi v scenarije. Za tak način dela in razmišljanj je treba sprejeti sodobne metode dela in obvladovanja informacijskih tokov. Poslovodne odločitve postajajo s takim načinom argumentacije in prikazovanja stanja vse bolj strokovno opravilo z maksimalnim znanjem strok. Poleg poznavanja sistema moramo poznati tudi druga znanja, da se dojame smisel povezanosti informacij v skrčeni argumentirani obliki. Sodobni management, kot v svetu poznajo novo obliko poslovodnega odločanja, še vedno operira z intuicijo, ki se matematično ne da opredeliti. Intuicija je prepuščena posamezniku in njegovemu občutku. Delež intuicije se v novem sistemu vse bolj zmanjšuje, vendar njegova rizičnost raste in je zato vse bolj prisotna profesionalizacija odločanja. Za sistem železarne so možne različne poti razvoja v prihodnje stoletje. Zapis dosedanjega razvoja po logističnem zakonu in model poslovanja nam omogoča, da si izdelamo različne scenarije, kako bomo delali po letu 2000. Model izdelave scenarijev poslovanja nam omogoča operiranje z mejnimi vrednostmi, z optimistično ali pesimistično napovedjo. Znotraj teh mejnih vrednosti se bo gibal naš dejanski razvoj v bodoče. Na sliki 8 je vidna blagovna proizvodnja, ki je že na svojem maksimumu in glede na omejitvene faktorje, število zaposlenih, porabo energije, transportne poti itd. ni več možno računati na njen fizični dvig. V nadaljevanju prikažemo tri variante možnih scenarijev železarne. Prva varianta je pesimistična napoved in upošteva naslednje predpostavke bodočega razvoja. Poslovni sistem železarne ostane nespremenjen, tehnološki tokovi se ohranijo, medsebojni deleži v reproverigah so nespremenjeni in na nivoju leta 1986, ki je izhodišče primerjave posameznih variant. Število zaposlenih v železarni v posameznih scenarijih raste od trenutnega stanja zaposlenih do števila zaposlenih 7400. Opisana prva varianta je logistični razvoj leta 1986 do 2005. leta, slika 9. Na sliki 9 so prikazani podatki o produktivnosti, dohodek na zaposlenega in letna rast proizvodnje ter dohodka, za izhodiščne podatke po varianti 1. Padata podatka o produktivnosti in dohodek na zaposlenega, rast letne proizvodnje in dohodka pa sta v mejah od 6% do 13%. Dvig proizvodnje in novo ustvarjena vrednost je premajhna, da bi lahko pokrili vse ambicije po razvoju železarne in širše družbene skupnosti. Naslednja varianta scenarija bodočega razvoja upošteva nespremenjene materialne in tehnološke tokove v proizvodnem procesu. Scenarij je grajen Posvet na spremembi asortimenta v višje kvalitetne programe, ki jih že vse delamo. Po tem scenariju tržno maksimalno izkoristimo to tehnološko možnost. Na sliki 10 vidimo rezultate obdelave. Varianta kaže pozitiven dvig rezultatov poslovanja do leta 1995, nato pa tudi po tej varianti nastopi stagnacija v poslovanju. Oba prikaza scenarija kažeta, da ni možno z obstoječim sistemom vodenja in poslovanja pričakovati, da bi lahko uspešno odgovorili na izziv informacijske družbe. Ustvarjena nova vrednost po obeh variantah ne prenese zahtev sodobnega razvoja, zato smo obdelali še naslednjo varianto, varianto 3. Po tej varianti, rezultati analize so prikazani na sliki 11, usmerimo razvoj železarne v nove proizvode na področju metalurškega in strojno predelovalnega programa. Poleg novih programov se maksimalno upošteva prisotnost kompleksne strojegradnje in inženiringa. Varianta je optimistična. V varianti smo upoštevali znižanje proizvodnje jekla za 25 %. Znižanje proizvodnje jekla se nadomešča z vključevanjem predelave, metalurških finalov in osvojitvijo novih proizvodenj na področju specialnih zlitin, novih metalurških izdelkov in uspešnega tržnega nastopa predvsem v tujini. Iz rezultatov je vidno, da novi pogrami in uporaba znanja dvigajo rezultate poslovanja 1,5-krat in tudi tempo razvoja ne zastane kot v prejšnjih dveh primerih. V Železarni Ravne se povezuje izdelava plemenitega jekla z njegovo predelavo in finalizacijo. Ob teh proizvodnih tokovih so se razvijali proizvodi, ki so rezultat lastnega tehnološkega znanja, razvil se je program strojegradnje in inženiringa. Iz analize življenjskega cikla dosedanjega razvoja posameznih zaključenih delov proizvodnje smo ugotovili, da se v osnovnih procesih zelo hitro bližamo stanju tehnološke zastarelosti proizvodnje in proizvodov. Prikazani scenariji bodočega razvoja kažejo, da z vztrajanjem na obstoječih proizvodnih pozicijah osvojene tehnologije in cenovnih razmerij ne bomo uspešni. Vsak še tako majhen tržni sunek ali stres nas bo vse bolj pogrezal v tehnološko revščino, saj ustvarjeno ne bo zadostovalo niti za najnujnejše preživetje. Ohranjanje obstoječih materialnih in tehnoloških zakonitosti v sistemu železarne in prizadevanje samo za boljše trženje nam prinese samo boljša cenovna razmerja. Glede na možnost ugodnejše strukture proizvodnje nam ta prinese pozitivno samo kratkoročno ugodne rezultate, brez pravega razvoja panog. Ne dobimo razvojnega elana in denarnih možnosti za bodoči razvoj. Za pravo razumevanje potreb in usmeritev prestrukturiranja sistema železarne in tudi naše družbe nam ostane analiza variante 3, ki se zgleduje po svetovnih merilih vrednotenja znanja in njegove veljave v proizvodnih procesih. Krizo po letu 1974 so v razvitem svetu obvladali z novim vrednotenjem znanja, ki je dobilo višjo tržno ceno in veljavo. Spremenilo se je razmerje v prispevku v družbenem produktu posamezne družbe med delom, kapitalom in znanjem. Pozitivnim svetovnim trendom vrednotenja znanja v naši družbi zelo težko sledimo, kaj šele, da bi bili na posameznih segmentih, kjer imamo možnosti, v samem vrhu teh dogajanj. Globalna analiza nam kaže, da smo v železarni pred velikim razpotjem, ali se bomo ustrašili svobode kreativnega strokovnega dela ali pa se bomo zadovoljili z doseženim in vse bolj stagnirali. Določeni trendi v organizaciji, sprejemanju novitet in novih fleksibilnejših metod dela ter nakopičeno znanje zahtevajo uveljavitev novih tokov tudi na metalurškem področju, ki ima v naši družbi veliko tradicijo. V železarni se zavedamo odgovornosti sprejemanja razvojnih odločitev in vse, kar je bilo ustvarjenega v železarni, je sledilo svetovnim trendom razvoja panoge. Tudi v tem trenutku je prisotnost bodočega razvoja edino vodilo našega dela in garant bodočega preživetja. Dr. Dušan Vodeb, dipl. inž. strojništva Mag. Milan Švajger, dipl. inž. metalurgije Kako gledajo na kakovost v drugih deželah Za visoko razvite industrije je značilno, da imajo kakovost razvito do take stopnje, da je končna kontrola izdelka le še rutinska zadeva. Pri večjih serijah izdelkov se običajno poslužijo vzorčne kontrole, stoprocentna kontrola se izvaja le pri strojih in aparatih, ki imajo vgrajene številne podkomponente, ki pa so bile že pred vgradnjo kontrolirane, torej preverjajo le funkcionalnost. Na polproizvodih, npr. valjano jeklo, opravljajo izključno vzorčno kontrolo, kajti v izdelavi proizvoda je običajno vključena mehanizirana kontrola, ki v medfa-zi avtomatično izloči, kar ni dobro. Raziskovalci pa se trudijo, da bi metode razvili do take stopnje, da najdejo čim bolj nepomembne napake zato, da bi vedno imeli določeno prednost pri prodaji pred konkurenco, ki morda takih kontrolnih posegov nima vpeljanih, čeprav jeklo z majhnimi napakami ni reklamirano in je v dogovorjenih dovoljenih tolerancah. V tistih industrijah, ki so razvoj zanemarile, pa končna kontrola postaja vse bolj 100°/o in predstavlja veliko breme proizvodnji, saj so ogroženi roki dobave in predvsem nesorazmerno naraščajo stroški proizvodnje. Dober bo le tisti izdelek, ki ga kontrolira delavec, ki ga izdela. To pa je tista znana, a danes pri nas pozabljena »samokontrola«. Za samokontrolo mora biti delavec na neki način stimuliran, biti pa mora tudi materialno prizadet, če se dogovora o »samokontroli« ne drži. V vseh socialističnih deželah imajo probleme, ne samo s produktivnostjo in ekonomičnostjo proizvodnje, temveč in predvsem s kakovostjo, ker delavec ni zavezan po nobeni od omejenih pogodbenih točk. Pri nas je slika podobna. Slabo izkoriščen delovni čas, nespoštovanje tehnološke discipline, pretirana odsotnost z dela, prečesti strojelomi, premajhna štednja pri orodju in materialu, uravnilovka pri 'nagrajevanju, lažna solidarnost, kraje družbenega premoženja, siva ekonomija in še bi lahko naštevali, kot npr. nezainteresiranost za izobraževanje in uvajanje novih modemih metod dela, porušeni medčloveški odnosi. Vse to bistveno vpliva na uspeh dela in na življenjski standard. Učinkoviti ukrepi so praktično nemogoči, posledica je apatija in nazadnje anarhija, vedno večja izolacija od naprednega gospodarstva ter naraščanje bede in nezadovoljstva. Zanimiv poizkus, kako se rešiti tega zla, nam je predstavila dr. Božena Skibicka, profesorica na univerzi v Wroclavu (Poljska) na predavanju, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v Ljubljani, dne 7. 9. 1988. Tema predavanja se je glasila: »Pravila dela avtonomnih skupin na Poljskem in njihov vpliv na kakovost dela«. V uvodu je povedala, da je bil delovni učinek v poljskih tovarnah tako slab, da so pričeli razmišljati, kako iz te krize. Iz prvih, takorekoč nelegalnih poizkusov se je porodil legalen, z zakonom določen način dela »avtonomnih skupin». V bistvu je tako: Določena skupina delavcev v podjetju sklene pogodbo z vodstvom podjetja. V pogodbi je dana določena masa denarja za določen obseg dela ali projekt. Npr. treba je zgraditi hotel, ali stiskalnico (če prenesemo primer v našo DO). Za to delo ima skupina na razpolago določen denar ter delovna sredstva. Če skupina pazi, da ne pride do lomov orodja ali strojev, kar mora seveda sama popraviti ali nadomestiti iz prej navedene vsote in če grupa štedi material ter delo opravi v pogodbenem roku in kakovostno, potem si pogodbeno vsoto razdeli po ključu, ki si ga skupina sama določi. Ce neki član skupine slabo dela ali ima preveč izostankov, ga skup;na enostavno izloči in si mora iskati delo drugod, ne izločijo ga iz tovarne, pač pa iz skupine, kar lahko pomeni po naše iz tozda in nihče ga ne more reševati. Tako je zagotovljeno, da si vsi člani skupine prizadevajo, da bo delo čimprej in s čim manjšimi stroški, kvalitetno in složno opravljeno. Delovni čas si skupina sama določi, je lahko tudi v nedeljo ali popoldan, vendar brez nadur. Po trditvah predavateljice se je produktivnost in ekonomičnost proizvodnje dvignila za 150 do 200 °/o, izostanki z dela in bolniške so se zmanjšale na zanemarljivi minimum, plače pa so se temu primerno dvignile. Ta model v socialistični Poljski je za naše pojme kaj čuden, saj je popolnoma kapitalističen, toda če dobro uspeva, čemu ga ne bi osvojili? Prav gotovo se vzporedno pojavljajo mnogi problemi, saj je taka skupina tako rekoč privilegirana, zasluži več, toda tudi na Poljskem so spoznali, da se je treba bati revnih, ne bogatih državljanov. Nobena filozofija in načela nas ne bodo obdržala v konkurenci z ostalim svetom, le več in dobro delo je rešitev. Pustimo ljudem, da delajo, kjer morejo, kolikor morejo in kadar morejo, pri tem pa naj dajo družbi oni delež, ki ji gre, ki pa naj bo tak, da bodo državljani še vedno imeli veselje in razlog, da se trudijo. Socialna enakost v revščini je naj slabše, kar lahko Peka družba dočaka, navidezni trenutni mir se kaj kmalu sprevrže v splošni nemir. Mnogo proizvajalcev pomeni konkurenco, konkurenca pa garantira dobro kakovost in tudi nižje cene in pravočasen dobavni rok. To pa so osnovna pravila poslovanja po vsem svetu, so bila, so in bodo ostala, ne glede na družbeno strukturo, med njimi pa je kakovost prva. V taki skupini je samokontrola samoumevna, sestanki so logično izven delovnega časa, saj se vsakemu zdi škoda tratiti dragoceni delovni čas, prepiri in zavist okoli plač odpadejo, ker se nagrajujejo po delu in vsakdo ve, kako je delal, poizkusi podtikanja slabe kakovosti izdelka odpadejo, ker se vsi zavedajo, da delo za slabo kakovost ne bo plačano in da skupina ne bo dobila možnosti skleniti pogodbo za novo delo. Po trditvah predavateljice se zgodi celo, da člani skupine gredo sami iskat potreben material v trgovinah, če ga zmanjka, samo da bi delo v roku in dobro opravili, saj bo tak posebni trud plačan. Ali si lahko zamislimo, kako bi taka skupina lahko uspevala pri nas? Sicer pa ni nič nemogoče. Pameten gospodar razmišlja o novih stvareh takrat, ko mu gre najbolje, neumen pa takrat, ko mu že teče voda v grlo, če že ni prepozno. Mitja Sipek, dipl. inž. Kaj smemo vedeti o kromu NAJVEČ KROMA: MEDICINSKI PRIPOMOČKI, NERJAVNE MATRICE Koc vsaka velika naložba terja tudi opravičevanje velikega dodajanja )e-girnih elementov jeklu temeljite premisleke. Surovine so vse dražje — toda tudi človeško delo. Najhitrejše raste vrednost umskega dela — kombiniranja in izboljšanj. Zato si stalno nabirajmo znanje. Pogledali si bomo nekaj podatkov o najdražjih kromovih jeklih, zato je prav, da vemo tudi, kaj jim dovoljuje najvišjo ceno oz. legirno vsebnost. Kjer gre za največ vredne matrice, ki stisnejo najmanj nekaj stotisoč ali nekaj milijonov enakih izdelkov iz umetne snovi, je cena jekla zanemarljivo majhna v celotni ceni orodja. 700 500 1300 HB 500 ■1700 'V poprečnega OD, to je 888.500 din za izdelavo jarma za postavljanje in snemanje kokilnih nastavkov. Jožetu Matiji, Jožetu Kosmaču in Viljemu Stifterju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 2,232.060 din za spremembo popravila vodno hlajenih nosilnih obročev obokov EOP. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratni povečani dohodek, ki je znašal 49,601.240 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Ivanu Lepeju in Jožetu Habru je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 1,505.310 din za izboljšavo tesnjenja na VF pečeh. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 33,451.440 din. Pri delitvi sta udeležena Lepej s 60 ter Haber s 40 odstotki. Branku Krautbergerju in sodelavcem je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 4,215.312 din za izboljšavo na vakuumskih pečeh. V tretjem letu uporabe Inovacije je bil povečan dohodek tozda za 176,927.616 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Stanku Bahunu in Viljemu Stifter-ju je bilo dodeljeno drugo pavšalno nadomestilo v višini 170 “/o poprečnega OD, to je 819.290 din za sušenje peska z izkoriščanjem akumulirane atoplote jeklarske ponovce. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. TOZD VALJARNA Viljemu Irmanu in sodelavcem je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 4,398.650 din za predelavo obzidave dna na ogrevnih pečeh OFAG. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 402,646.713 din. Pri delitvi so udeleženi Irman, Gostenčnik, Hartman, Karada z 22 ter Rečnik z 12 odstotki. Janezu Kovaču in sodelavcem je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 3,129.350 din za spremembo tehnologije izdelave In predelave jekla RAVNAM. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 79,974.604 din. Pri delitvi so udeleženi Kovač s 25 ter ostali avtorji s po 15 odstotki. Albinu Rečniku, Francu Gostenčniku in Viljemu Irmanu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 245.820 din za zamenjavo uvoženih zgorevalnih komor za gorilce. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 6,188.986 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. TOZD KOVAČNICA Albinu Čebularju in sodelavcem je bilo dodeljeno zadnje pavšalno nadomestilo v višini 100 "/o poprečnega OD, to je 597.792 din za Izboljšavo na za-lagalnem stroju. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Albinu Čebularju in sodelavcem je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 702.310 din za predelavo le-žajnih ohišij na pogonu CER peči. V tretjem letu uporabe inovacije Je bil povečan dohodek tozda za 7,803.456 din. Nadomestilo sl avtorji delijo na enake dele. Dragu Klančniku, Jožetu Slivniku in Edvardu Kralju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 5,294.680 din za predelavo cevnih priključkov na cevovodu komande. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 58,829.833 din. Nadomestilo sl avtorji delijo na enake dele. Ivanu Pungartniku, Kolomanu Vrečiču in Egonu Karpaču je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 3,290.000 din za spremembo tehnologije izdelave kovaških kladiv. V prvem letu uporabe inovacije Je bil povečan dohodek tozda za 90.933.284 din. Pri delitvi so udeleženi Pungartnik s 40 ter Vrečič in Karpač s po 30 odstotki. TOZD KALILNICA Cvetu Barbiču, Francu Videtiču in Francu Turjaku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 4,459.530 din za izboljšavo obešal. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 236,450.146 din. Pri delitvi so udeleženi Barbič s 50 ter Videtič in Turjak s po 25 odstotki. Pavlu Stavdekerju in Francu Turjaku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 353.740 din za izdelavo plošč za napetostno popuščanje torzijskih osovin. Z inovacijo je bil ustvarjen enkraten povečan dohodek v višini 7,860.987 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. »Poza« TOZD STROJI IN DELI Andreju Erjavcu in Ivanu Razdevšku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 300.040 din za pripravo, s katero sta izboljšala postopek dela na globinskem vrtanju. V četrtem letu uporabe Inovacije je bil povečan dohodek tozda za 6,667.480 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Mihu Hovniku in Janezu Tomažiču je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 1,344.630 din za racionalizacijo vrtanja in povrtavanja členkov. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 29,880.712 din. Pri delitvi sta udeležena Hovnik z 80 ter Tomažič z 20 odstotki. Adolfu Pustoslemšku In Justinu Medvedu Je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 251.424 din za spremembo tehnologije izdelave kulise za PS-6 in PS-12. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 5,587.200 din. Pri delitvi sta udeležena Pustoslemšek s 55 ter Medved s 45 odstotki. Antonu Repotočniku in Jožetu Škorjancu je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 484.060 din za izdelavo nove dovodnlce zraka za zavore FA. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 5,378.438 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Vinku Javorniku in Radu Reberniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v višini 120 "/o poprečnega OD, to je 717.350 din za posodobitev skladiščenja orodij. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Dragu Klemencu ln Francu Grubelniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 3,610.660 din za uvedbo struženja radiusov. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 122,814.120 din. Pri delitvi sta udeležena Klemenc z 80 ter Grubelnik z 20 odstotki. Ivanu Jamniku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 55.150 din za spremembo tehnologije obdelave nožev. V tretjem letu uporabe Inovacije je bil povečan dohodek tozda za 1,225.500 din. Stanku Strmčniku, Vladu Stampahu ln Pavlu Stropniku je bilo dodeljeno drugo in tretje nadomestilo, vsako v vrednosti 1,429.590 din za rešitev izmečka težkih šipk. V drugem in tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za vsako leto posebej 31,768.712 din. Pri delitvi so udeleženi Strmčnik s 40, Stampah s 35 ter Stropnik s 25 odstotki. Milanu Vivodu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 406.460 din za izdelavo priprave za povezovanje matic M 20 X 1,5. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 4,516.184 din. TOZD INDUSTRIJSKI NOZl Erhardu Srebotniku in Robertu Zmrzlaku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 75.820 din za izdelavo priprave za vrtanje zunanjih vpenjalnih izvrtin. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 1,684.980 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Maksu Pušniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 704.660 din za spremembo tehnologije kaljenja tankih nožev. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 7,829.512 din. Jožetu Kolarju in sodelavcem Je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 422.685 din za optimizacijo vložne dimenzije za grafične nože. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 9,393.002 din. Pri delitvi so avtorji udeleženi z odstotki od 10—30. Erhardu Srebotniku Je bilo dodeljeno drugo pavšalno nadomestilo v višini 40 "/o poprečnega OD, to Je 257.030 din za izdelavo priprave za brušenje segmentov za rafinator in defibrator. TOZD PNEVMATIČNI STROJI Srečku Smolarju in Marjanu Lečniku je bilo dodeljeno četrto-zadnje nadomestilo v vrednosti 621.990 din za spremembo tehnologije izdelave puše VK-30. V četrtem-zadnjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 13,821.997 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Branku Mesnerju je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 160.050 din za spremembo tehnologije izdelave ohišja cilindra pri kladivu TRN-800. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 3,556.572 din. Alojzu Pečniku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 3,193.610 din za izdelavo kladiva VK-24 s podporno nogo. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 84,263.364 din. Jožetu Kordežu Je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 223.270 din za spremembo tehnologije vrtanja spojnih cevk. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 4,961.594 din. TRO Emilu Ramadanoviču je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 168.990 din za spremembo tehnologije izdelave svedrov. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 5,084.080 din. ARMATURE Maksu Moriju, Alojzu Karničniku in Jožetu Planinšiču je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 311.200 din za spremembo vrtanja izvrtin. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 7,752.861 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. TSD Ivanu Razdevšku, Andreju Erjavcu in Francu Pušniku III. je bilo dodeljeno četrto, zadnje nadomestilo v vrednosti 7,406.460 din za izdelavo in Izvedbo spremembe tehnologije pri struženju zobatih vencev. V četrtem, zadnjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 135,185.185 din. Nadomestilo sl avtorji delijo na enake dele. Milanu Vivodu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 879.800 din za izdelavo priprave za porezovanje matic M 20 X 1,5. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 9,775.538 din. Ivanu Ažnohu in sodelavcem je bilo dodeljeno vseh pet nadomestil v skupni vrednosti 5,861.491 din za spremembo tehnologije obdelave cevi. V vseh petih letih je bil ustvarjen povečan dohodek za 130,255.360 din. Pri delitvi so avtorji udeleženi z odstotki od 1—50. Ivanu Ažnohu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 1,886.510 din za spremembo tehnologije izdelave košuljic. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 41,922.352 din. Vladu Koletniku, Marjanu Paradižu in Adolfu Zihu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 1,791.607 din za spremembo tehnologije rezkanja na pokrovu za namensko proizvodnjo. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 23,013.586 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Dušanu Lukančiču in sodelavcem Je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v Drobno delo vrednosti 942.645 din za rekonstrukcijo svedra za vrtanje 12 Mn litine. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 20,947.685 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele. Danilu Golobu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 796.730 din za pripravo, s pomočjo katere ni potrebno več zarisovanje in pomoč pomočnika varilcev. V prvem letu uporabe Inovacije je bil povečan dohodek tozda za 8,852.583 din. Francu Bregu je bilo dodeljeno prvo pavšalno nadomestilo v višini 60 °/o poprečnega OD, to je 385.550 din za dve pripravi za vrtanje izvrtin. Romanu Finžgerju, Petru Jevšnikar-ju in Silvu Koresu je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v višini 60 "/o poprečnega OD, to je 321.290 din za prenos op. 180 iz enega stroškovnega mesta na drugega in združitev operacij 180 in 220. Pri delitvi so udeleženi Finžgar s 70 ter Jevšni-kar in Kores s po 15 odstotki. TOZD ENERGIJA Maksu Serafiniju In Viktorju Pod-javoršku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 100.315 din za izboljšavo varčevanja energije v priključnih postajah. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 2,229.230 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico. Alojzu Janežiču, Otmarju Rodošku in Robertu Jamšku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 4,118.084 din za izkoristek odpadne toplote kompresorja ATLAS COPCO ER-9. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek tozda za 190,442.700 din. Pri delitvi so udeleženi Janežič s 70, Rodošek z 20 ter Jamšek z 10 odstotki. Služba za inovacije Skladišče na prostem Dokumentiranje poslovnega in proizvodnega procesa Vodenja proizvodnje, predvsem pa industrijske kosovne intermi-nirane proizvodnje, si brez ustrezne delovne dokumentacije ni mogoče predstavljati. Potrebna je za celovito obvladovanje pripravljalnih kot tudi proizvodnih procesov, zaradi zagotovitve kontinuirane kakovosti in zaradi nemotene dejavnosti spremljajočih funkcij, kot so spremljanje stroškov, finančnih odlivov in prilivov ter drugih. Nedokumentirana proizvodnja je možna le v najzgodnejši fazi obrtniške proizvodnje, pri proizvodih, kjer posameznik opravlja vse poslovne funkcije, potrebne za potek poslovnega (ne samo proizvodnega) procesa. Moderna družba pa že za tak tip proizvodnje zahteva dokumentirano gradivo, ki zajema minimalno vsaj fakturo oziroma račun, ki registrira lastniško-pravna razmerja in blagovno denarne tokove. Zaradi stopnje organiziranosti družbe in njenih nadzorno-kontrolnih mehanizmov tudi naj preprostejše obrtniško-storitvene proizvodnje ni brez dokumentacije oziroma papirjev. Res, da je papirja mnogokrat dosti preveč, da se to dogaja tudi v naši DO, kot dokazuje tudi primer delovne dokumentacije TRO, ki zajema 325 listov za dokaj enostaven proizvod. Opazovanje poslovno-proizvodnega procesa, preštevanje obstoječih papirjev ravnatelja TOZD TRO, predvsem pa njegova zaključna beseda o odpravi nepotrebnega administriranja, objavljena v Informativnem fužinarju št. 9/1988 v članku »Saj ni res — pa je«, me kot delavce te tovarne, predvsem pa kot delavca, ki se ukvarja z organizacijo poslovanja, navaja k razmišljanju o tem problemu, in sicer v dveh smereh: 1. Ali se v danih razmerah da kaj storiti za zmanjšanje števila papirjev brez posega v informacijski sistem Železarne Ravne, kdo in kje to lahko stori, je postavljeni informacijsko-organizacijski sistem res tako tog, da nastaja zaradi njega toliko papirja? 2. Kaj je treba storiti za izboljšanje informacijsko-dokumentacij-skega sistema v naši DO, kaj potrebujemo in zakaj ter kakšne so možne alternativne rešitve tako s tehničnega kot tudi organizacijskega vidika? Odgovor na prvo vprašanje se mi zdi enostavnejši, saj ga je možno iskati v kreativnem pristopu ljudi, ki oblikujejo in sooblikujejo delovno in komercialno dokumentacijo. Kakovost in kvantiteta delovne, komercialne in materialne dokumentacije je pač odvisna od tega, kaj z njo želimo doseči in za kaj jo od njenega nastanka dalje uporabljamo. Predvsem delovna dokumentacija pa mora biti odraz zahtev proizvodnega procesa, za katerega je namenjena, tega pa najbolje poznajo njegovi oblikovalci sami. Malo pač poznam proces proizvodnje rezkarjev in garnitur, zato sem poizkušal oblikovati alternativno tehnologijo za omenjeno garnituro, ne da bi kakorkoli posegel v in-formacijsko-dokumentacijski sistem. PRIMERJAVA OBEH STANJ DOKUMENTOV JE NASLEDNJA DOKUMENT TEHNOLOGIJA ALTERNATIVNA TRO TEHNOLOGIJA spremni list potrditev naročila spremnic terminskih listov razdelilnih listov plačilnih listov materialnih listov dobavnic delavniških listov sestavnica faktur odpremnice listi ON tehnoloških listov tehnološki list tehn. lista vložni material Skupaj 325 136 Tabela 1 Tehnologijo sem poskušal oblikovati tako, da delovne operacije sledijo logičnemu tehnološkemu zaporedju, vendar združujejo obdelavo različnih komponent. S tem so dani tudi pogoji za nemoteno krmiljenje in vodenje proizvodnje po obstoječem sistemu Georga in tudi za krmiljenje proizvodnje po računalniško podprtem sistemu Caposs, ki ga v Železarni Ravne trenutno uvajamo. Pri tem pa bi z vnosom tehnologije in naročila preko terminala lahko odpadlo še devet dokumentov oziroma podlog za vnos podatkov v računalnik. Tako bi pri alternativni tehnologiji, ki je prilagojena za enkratno in ne za ponavljajočo se proizvodnjo, bilo potrebnih 127 dokumentov, s pogojem, da se vsaka pozicija naročila odpremlja in fakturira posamezno. Torej se da marsikateri dokument oziroma papir prihraniti že z drugačnim razmišljanjem oblikovalcev delovne in poslovne dokumentacije brez posega v informacijski sistem in njegove dokumentacijske tokove. Vendar zahteva tudi dodaten miselni napor, ker se mora kreator teh dokumentov, podatkov in informacij zavedati celotne vsebine dela, ob tem pa svoj izdelek oblikovati tako, da bo uporaben za vse ostale udeležence celotnega poslovnega procesa. Pri delovni dokumentaciji pa je važno predvsem to, da je na njeni osnovi mogoče voditi in izvesti proizvodni proces, izvesti materialno oskrbo proizvodnje, proces ovrednotiti in na kraju proizvod prodati ter tako skleniti produkcijski krog. Vendar se z moderno tehnologijo vnosa, hranjenja in obdelave podatkov da tudi tu kaj storiti. S tem pa v bistvu pričenjam odgovarjati že na drugo vprašanje. Zato v nadaljevanju poizkušam obdelati vsebino in namen posameznih dokumentov in njihove alternative, ki so z danimi tehnološkimi možnostmi računalniških obdelav možne in v Železarni Ravne dosegljive. DOKUMENT NAMEN IN VSEBINA ALTERNATIVA spremni list Spremlja naročnikovo vprašanje. Je nosilec informacij o kakovostnih pogojih, časovnih, materialnih omejitvah in odprtih vprašanjih, ki jih je kupcem treba dodatno razrešiti. Prodaja raz|X)laga z vsemi potrebnimi informacijami, kar pa v bližni prihodnosti v Železarni ni pričakovati. obratni nalog VK Podlaga za vnos podatkov o naročilu v računalnik. Terminalski vnos podatkov. ponudba Potencialnemu kupcu sporoča vse komercialno tehnične pogoje. potrditev naročila (ON) Potrdi naročilo z vsemi pogoji kupcu. Je tudi naročilo pripravi dela za proizvodnjo, kontrolo in odpremo. Možna računalniška podpora izpisa na % osnovi ponudbe. V notranjem poslovanju terminalski pregled. tehnološki list (VK) Podlaga za vnos podatkov o tehnologiji v računalnik. Terminalski vnos podatkov. spremnica Spremlja predmete dela v proizvodnem procesu, daje informacije o predvidenem zaporedju delovnih operacij ter njihovimi čas. normativi. razdelilni list Za lansiranje plačilnih listov v proizvodnjo in povratno javljanje opravljenih delovnih operacij v PD. Za formiranje zaporedja delovnih nalogov po delovnih mestih. Ob opuščanju sistema Georga in ob uvajanju Capossa izgublja svoj pomen. Zamenjuje ga plan lansiranja in terminalski vnos gotovih del. operacij. terminski list Za terminiranje DN in za spremljanje stanja izvršitve delovnih operacij v proizvodnji. Pregled stanja DN preko terminala. plačilni list Kot nalog za izvršitev delovne operacije in za obračun izvršenega dela. Plačilni list na magnetni kartici ali na osnovi bar kode. materialni list, kosovnica Kot nalog za dvig materiala in dokazilo za nastal poslovni dogodek. Potreben je vsaj en izvirni dokument. Terminalski pregled. dobavnica Zaključuje proizvodnjo in služi kot materialna listina za dokaz poslovnega dogodka. Potreben je vsaj en izvirni dokument. Terminalski pregled. odpremnica Spremni dokument za proizvod in kot materialna listina za nastali poslovni dogodek. Osnova za fakturiranje. Potreba po vsaj treh dokumentih, od katerih eden ostane v DO. Terminalski pregled. faktura Finančna obremenitev kupca. Tabela 2 Seveda obvladovanje celotnega poslovnega procesa zahteva poleg odpisanih listin in nosilcev informacij še dodatne dokumente, podatke in informacije, katerih pa zaradi namena članka ne opisujem. Število dokumentov v alternativnih rešitvah je manjše predvsem zaradi terminalskih obdelav in vnosov podatkov, vendar tudi to temelji na enotno zastavljenem poslovno-informacijskem sistemu Železarne Ravne. Cilj tega sistema pa je (in mora še naprej ostati) tak način zbiranja podatkov, da bo izviren podatek vnesen v informacijski sistem samo enkrat ter bo s tem dosegljiv vsem, ki ga potrebujejo in na osnovi njega oblikujejo informacije. Pri doseganju tega cilja pa je pomembna predvsem vloga uporabnikov informacijskega sistema, ki morajo vedeti, kaj naj posredujejo v informacijske medije, da dosežejo želen izhod oziroma rezultat informacijskega sistema. Naloga oblikovalcev informacijskega sistema pa je, da sistem oblikujejo kot integralni sistem, ki služi predvsem željam uporabnikov, in to ne samo enemu, ampak vsem v poslovnem procesu. Stojan Gerdej 1 1 5 1 15 3 15 3 15 3 13*4 26 6*4 *»5 36 *4 9 9 1 1 5 5 *4 *4 3 1 9 7 1 - 2 1 IZ NAŠIH KRAJEV KS PREVALJE JESENSKA SREČANJA Kraj mnogih srečanj O Prevaljah je prijetno pisati. Ljudje so tu s svojim krajem povezani, pripravljeni so tudi nekaj storiti zanj. Plačujejo samoprispevek in z njim pomagajo urejati svoje zunanje bivalno okolje. Prevalje so skupnost. To so dokazali tudi s tem, da so svoji umetno razdeljeni krajevni skupnosti letos znova združili. O Prevaljah je tudii treba pisati. Na njih se pogosto kaj dogaja. Vrsta kulturnih prireditev v zimskem času privablja ljudi od blizu in daleč. In zdaj so tu že jesenska srečanja. Ko se v dobrem tednu zvrsti niz prireditev, od zabavnih, športnih do kulturnih. Prireditve za otroke, mladino in za odrasle, starejše. Teden novega, hitrejšega utripa v kraju. Nekaterim to ni všeč, ampak večina je za. Toliko prireditev je bilo od 17. do 24. septembra na sporedu, da je bilo nemogoče spremljati vse. Da ne bi komu naredili krivice, smo prepustili oceno Vladu Petriču, ki je kot tajnik krajevne skupnosti in kot odbornik turističnega društva duša Jesenskih srečanj na Prevaljah. Brez njega, pravijo nekateri, jih ne bi bilo. »Vseh prireditev ne bi komentiral, omenil bom le tiste, ki so dale osnovni ton srečanjem. VESELE VAŠKE IGRE Prvi dan, v nedeljo, so bile na sporedu vaške igre. Mišljene so bile kot zabavno srečanje krajanov Leš, Šentanela, Holmca in Prevalj. Nekatere ideje smo dobili od Kompasovih iger, nekaj iger smo si izmislili sami. Namen je bil v celoti dosežen. Za sodelujoče in za gledalce je bilo dve uri smeha, zato se je vaškim igram splačalo prisostvovati. DAN OTROŠKEGA VESELJA Torek je bil namenjen otrokom. Dopoldne so otroci iz vrtca risali po pločnikih, šolarji so imeli športni ali naravoslovni dan. Mnogi so si prišli ogledat gobarsko razstavo v Družbeni dom, nekateri so šli sami ven, v naravo. Popoldne je bilo tekmovanje s kolesi BMX, bolšji sejem, nato pa nastop Nece Falk. Na bolšjem trgu je bil pravi živ-žav, vendar bi moralo biti za trgovanje otrok več časa. Zato menim, da se bo moral prihodnje leto začeti že dopoldne. Srečanje s pevko je bilo za otroke mogoče manj zanimivo kot lansko s Šifrerjem, ki je znal publiko bolj pritegniti k sodelovanju. Neca je samo odpela svoj program, ki je sicer dober in za otroke privlačen. Mogoče je reči, da je bil dan otroškega veselja na Prevaljah izpolnjen za otroke in bi bilo prav, da bi podobnega, z organizacijskimi izpopolnitvami, lahko naši najmlajši še kdaj doživeli. SEMANJI DAN V sredo, 21. septembra, smo imeli sejem. Želeli smo, da bi se vse Prevalje spremenile v trg, da bi šle trgovine iz prodajaln, da bi se prodajalo zunaj. Ker je bilo lepo vreme, je bilo to mogoče in tudi trgovci so sodelovali. Na sejmu je prodajalo precej obrtnikov, od suhorobarjev do sodarjev, organizatorju pa je uspelo, da ni dovolil vstopa kramarjem s plastičnim kičem. Na Prevaljah je bil ta dan pravi sejemski vrvež. To je ljudem všeč, saj se je s tem obnovila nekdanja tradicija tega kraja. Ker so trgovci poskrbeli za ugodno sejemsko ponudbo, so najbrž precej prodali, kar je gotovo v zadovoljstvo njih in kupcev. DRUŽINSKO PETJE Ena osrednjih prireditev srečanj je bil nastop domačih vižarjev, godcev in pevcev. Nastopile so družine od blizu in daleč, tudi iz Avstrije. Za nastopajoče lahko rečem, da so se dobro odrezali, bila je kvalitetna prireditev, žal pa občinstvo ni opravilo izpita. Ne le, da je bilo obiskovalcev malo, publika tudi ni bila disciplinirana in so — predvsem tisti, ki so prihajali pozneje — motili nastopajoče. Mogoče šotor ni najprimernejše prizorišče za take nastope. Vsekakor bo treba, zaradi nezanimanja občinstva, o prihodnosti te prireditve v okviru srečanj še razmisliti. ŠOTOR PRIVLAČEN Sicer je šotor primerno in priljubljeno prizorišče za marsikatero prireditev srečanja. Predvsem se mi zdi primeren kot letni kino. Zal Koroški kinematografi nimajo lastnega ustreznega projektorja za tovrstno predvajanje in so si ga morali letos sposoditi. Ne bi bilo slabo, ko bi bilo v času srečanj aE tudi drugače več filmskih predstav pod šotorom. Šotor je tudi ustrezno okolje za rock parado in za veselice, zato bomo najbrž tudi te prireditve pod šotorom v prihodnje še organizirali. ŠPORTNE PRIREDITVE Kakor povsod tudi na Prevaljah mnoge privlačijo športne prireditve. Zal zanje nimamo dovolj ustreznih objektov. Na razpolago je odprti stadion, telovadnica pri osnovni šoli pa je za kakršnokoli večje tekmovanje premajhna. Ker moramo računati tudi s slabim vremenom, veliko športnih prireditev za srečanja niti ne načrtujemo. Na stadionu je bil ,veseli1 nogomet pekov in dimnikarjev, v telovadnici pa prvenstvi košarkarskih trojic (zmagalo je moštvo iz Slovenj Gradca) in odbojkarskih dvojic. Otroci so tekmovali v krosu na Poljani. Za ljubitelje šaha smo v Družbenem domu priredili nadvse uspelo simultanko z velemojstrom Brunom Parmom. PRISPEVEK KULTURE Svoj kamen v mozaik jesenskih srečanj so priložili prevaljski planinci s srečanjem žensk in družin na Uršlji gori. Pripravili so jim krajši kulturni program s citrami in odlomki iz planinske literature. Glavno kulturno dejanje na srečanjih pa je pomenila uprizoritev družbeno kritične drame Alenke Goljev-šček Lepa Vida 88 ali Otrok, družina, družba. Naštudirala jo je gledališka skupina Mežica — Prevalje pod vodstvom Vilija Strela. ZAKLJUČEK Kot pove že ta bežni pregled, je bilo prireditev res veliko in srečanja so bila vsestranska, tako da je bilo vse skupaj že na mejii zmožnosti organizatorjev, še posebno, ker vsi člani organizacijskega odbora niso enako aktivni. Vse preveč se prelaga na ena sama ramena, en človek pa vsemu ne more biti kos. Letošnja jesenska srečanja na Prevaljah so bila v glavnem uspešno izvedena. Na nekaterih prireditvah smo imeli ogromno obiska, na drugih nekoliko manj. Tistih, za katere ni zanimanja, paČ v prihodnje no bomo organizirali. Ekonomski učinek je bil letos verjetno nekoliko manjši kot lani, pozna sc, da imajo ljudje za take stvari manj denarja. Kljub temu menim, da izgube nismo naredili in zaradi zadovoljstva mnogih se srečanja splača organizirati, Čeprav je s tem veliko dela in truda, ki ni poplačan. Veliko prej namreč ljudje vidijo in kritizirajo napake, kot priznajo uspeh. Razveseljivo je, da smo letos dosegli dokaj dobro sodelovanje združenega dela v kraju, želel pa bi si v prihodnje večjo pomoč učiteljev, vsaj ob prireditvah, ki so namenjene otrokom.« URESNIČEVANJE PROGRAMA SAMOPRISPEVKA Medtem ko rezultati ponovnega združenja dveh prevaljskih krajevnih skupnosti v eno še niso vidni — za združitev so glasovali tik pred letnimi počitnicami, zdaj pa urejajo samoupravne akte in pripravljajo predloge za nove samoupravne organe — pa se učinek krajevnega samoprispevka v kraju že krepko pozna, saj je nastopilo njegovo poslednje obdobje. Izteče se namreč prihodnjo pomlad, v maju. Kot je povedal tajnik krajevne skupnosti Petrič, glavna dela še vedno Sredi Prevalj potekajo po načrtu, vendar učinkovitost samoprispevka močno zmanjšuje gospodarska kriza oziroma realno znižanje vrednosti osebnih dohodkov. Kakršnakoli obnova ceste, pločnika ali druga komunalna storitev je predraga, da bi jo bilo mogoče financirati samo s samoprispevkom. Brez pomoči sisa za komunalno dejavnost in Komunalnega podjetja ni mogoče nič narediti. Prav tako je težko uresničiti program iz občinskega dela samoprispevka, ki je že zato, ker se ne plačuje v vseh krajevnih skupnostih občine, močno okrnjen, nima pa tudi dovolj podpore delovnih organizacij, ki zaradi slabega gospodarjenja (od Železarne Ravne naprej) svojih tovrstnih obveznosti ne poravnavajo. Veliko vprašanje je, kdaj bo prizidek prevaljske osnovne šole mogoče dokončati in opremiti za pouk, o gradnji nadvse potrebne telovadnice pa si nihče ne upa niti razmišljati. Kakor tudi o referendumu za nov samoprispevek najbrž ne. Mojca Potočnik kot nekaj prospektov, značk in zastavic z našimi simboli. Drugače smo se imeli lepo, vzdušje v skupini je bilo prijetno, spletle so se nove vezi, tako med nami kot z dopustniki iz drugih držav, predvsem smo se dobro razumeli s skupino iz Bolgarije, s predstavniki železarne Metalurg v bližini Sofije. Naša Kvetoslava (Cvetka), ki je skrbela za nas, je dobro opravila svoje delo in nismo imeli pripomb na bivanje v domu. Nekaj pripomb, da bom čisto dosleden, je bilo edino na hrano, kar DOPUSTNIŠKI UTRINKI Z LETOVANJA V ČEŠKOSLOVAŠKI Od 24. julija do 4. avgusta se je v rekreativnem centru železarne POLDI — KLADNO v Smilovicah ob reki Vltavi mudila skupina dvaindvajsetih krajanov občine Ravne. Izmenjava dopustnikov med našo železarno in češkimi železarji poteka že nekaj let v obojestransko zadovoljstvo. Tudi letos je bilo tako. Interes naših železarjev za letovanje na Češkem pa vsaj po letošnjem primeru sodeč pada, saj za letovanje ni bilo dovolj prijav in nas je bilo zato na dopustu manj. Čas, ko mora vsak še kako dobro premisliti, kje in kako bo letoval, kje bo odtrgal potreben denar, vpliva seveda na odločitve, kam na dopust. Dopust na Češkem pa je vsaj na prvi mah nekaj dražji kot recimo v Portorožu. Nekaj na račun prevoza, nekaj pa tudi na račun stroškov letovanja. Seveda pa to ni samo denar. Okolje, v katerem živimo, nas vleče na vroči Jadran, letovanje na Češkem pa nas privede med podobne griče kot doma, resda precej nižje. Tako ostajata vsaj po mojem dva interesa za letovanje na Češkem. Prvi je želja po drugačnem dopustu, daleč od vročih plaž in gneče na obalah Jadrana, drugi je možnost nakupov, ki so kljub vsemu, po letošnjih podražitvah doma pa še posebej, kar precej bolj poceni. Tudi moji vtisi z dopusta potrjujejo ti dve ugotovitvi. Pri ogledu zgodovinskih zanimivosti in krajev smo se kar razpolovili: na ciste, ki so šli po trgovinah, in na tiste, ki so jih zanimali tudi kraji, običaji in zgodovinska dediščina Češke. Tako eni kot drugi pa so prav gotovo zadovoljili svoje potrebe. Sam dom je presenetil. Tako po svoji velikosti, gradnji in funkcionalnosti kot po svoji notranji opremi. Stoji na majhnem polotoku, ki ga obliva zajezena Vltava, sredi zelenja, odmaknjen od hrupa mest. Smi-lovice ležijo petdeset, mogoče nekaj več kilometrov južno od Prage ob reki Vltavi, ki jo na vsem njenem toku oklepa v beton sistem hidroelektrarn in pušča za seboj prava umetna jezera. MISLI Laž lahko teče leto dni, resnica jo ujame v enem dnevu. (Hajsa, Nigerija) * * * Človeku je zdravilo človek. (Volof, Senegal) Dom, da se povrnem k njemu, premore dvostezno avtomatsko kegljišče, sobo za igranje namiznega tenisa, savno, lep bazen za kopanje, kavarno s plesiščem, knjižnico, igralnico za otroke, v vsakem nadstropju so sobe s televizijo, ob veliki jedilnici sta še dve manjši pivnici, imenovani Formanka in Snek bar ... Zunaj doma se lahko razživiš na igriščih za tenis in odbojko, lahko igraš veliki šah in mini golf, lahko se sprehajaš ob Vltavi, lahko pa se v njej tudi kopaš, saj je bila voda v času našega obiska čista in primerno topla za kopanje. Sobe so lepe in prostorne in bivanje v njih je udobno. V času našega bivanja so v domu poleg nas bile tudi skupine iz NDR, Bolgarije, Poljske in seveda domačini Čehi. Lepo vreme, ki ga je zmotil le dan dežja, smo preživljali na izletih. Dva v Prago, eden v Češke Budjevice in bližnji kraj Hluboko nad Vltavo, ki sc ponaša z imenitnim gradom — kopijo gradov v Angliji. En dan pa smo se z manjšo ladjico popeljali po Vltavi in občudovali okolico. Obale Vltave so čiste in urejene, za domačine in tudi ostale prebivalce Čeho-slovaške pa kraj, kjer se preživlja dopust. Tu je veliko število kampov in domov, nekakšna obala za tiste, ki se želijo kopati in preživeti dopust v lepem, mirnem okolju. Popoldnevi v domu so potekali v športnih tekmovanjih, kjer smo sc imenitno odrezali, saj smo tako v malem nogometu kot v odbojki odnesli prvo mesto in dostojno zastopali barve železarne in države. Na vse to meče malce nerodno luč le spodrsljaj, ki ni prvi. Tudi pred dvema letoma, ko smo letovali v Svrat-ki, in letos v Smilovicah, se mi zdi, da železarna ne pozna ali noče poznati navad in običajev drugod. Vsi drugi dopustniki iz Bolgarije, NDR in domačini, so razpolagali z različnim propagandnim materialom o svojih delovnih organizacijah, le mi smo bili brez ene same še tako majhne značke ali prospekta, ki ga dobi že vsak obiskovalec naše železarne. Nerodno je to, dvakrat nerodno, ker poznamo propagandni material, ki pri nas obstaja, in ker vemo, da smo doma z njim mnogo bolj radodarni. Na to sem opozoril že pred dvema letoma v tedanjem sestavku in bom morebiti ponovil tudi čez leta, če bom še imel priložnost letovati v Čehoslovaški. Vem, da vemo to, a naj ponovim. Takoj ko smo zunaj meje domovine, smo predstavniki države in seveda najbolj delovne organizacije. Nismo in nočemo biti le dopustniki, ime železarne pa je vredno neizmerno več OB TEDNU OTROKA ’88 Otroku Spomladi, ko se slopi sneg in se otopli, se v našem šolskem dispanzerju poveča število odrgnin, ran, udarin, zlomov, opazovanj v bolnišnici zaradi padcev s kolesi, mopedi ali motorji itd. Velik porast vsega omenjenega pa je v času šolskih počitnic. Po podatkih naše statistične službe so nezgode že od leta 1964 vodilni vzrok smrti pri šolski populaciji, stari od 7 do 18 let. Zavzemajo kar 60—70 ®/o vseh vzrokov v tem obdobju. Nezgode terjajo precej več življenj med dečki kot med deklicami. Leta starosti, ki so predisponirana za nezgodno umrljivost, so 16—18 let. Največ otrok izgubimo zaradi nezgod v prometnih nesrečah (kar 60%>), sledijo samomori (23 °/o), na tretjem mestu pa so utopitve (6 °/o). Poškodbe so na drugem mestu med vzroki, zaradi katerih se šolarji zatekajo v šolski dispanzer, takoj za obolenji dihal. Kot smo že prej povedali, so naj pogostejši vzrok smrti med šolarji ravno poškodbe, zato je naša skupna naloga preprečevanje vseh vrst nezgod. To nam bo uspelo le, če bomo: — dovolj poučeni, kaj se lahko zgodi našim otrokom doma, na poti v šolo, v šoli in na dvorišču, kjer preživljajo svoj prosti čas; na to bomo otroka stalno opozarjali in ga hkrati vzgajali — nudili otroku ustrezno vzgo-jo_o prometu, o odnosu med udeleženci v prometu oz. o osnovnem odnosu med ljudmi Otrok je velikokrat poškodovan v prometni nesreči kot pešec. Dostikrat sam ni kriv nesreče, niti se ji ni mogel izogniti. Na cesti prežijo nanj številne nevarnosti, zato je prav, da starši naučijo svojega otroka varne hoje do šole in nazaj že pred vstopom v šolo. Na previdnost sprva vsakodnevno opozarjajo. V šolo naj gredo ob pravem času, da ne bodo pozneje brezglavo dirjali! Cesto naj prečkajo na prehodu za pešce! Na cesti naj se ne lovijo ali žogajo! Starši moramo biti otroku za vzgled, če sami kršimo ta osnovna pravila, od otrok ne smemo in ne moremo pričakovati ali zahtevati kaj drugega. »Otroku najboljše« je geslo letošnjega tedna otroka. To želijo svojim otrokom vsi starši. Pa je to »najboljše« vedno tudi najbolj koristno in pametno? To vprašanje si velikokrat postavljam, zmeraj pa takrat, ko opa- pa je bilo tako in tako pričakovati, saj so tamkajšnje prehrambne navade le nekoliko drugačne od naših. Odhajali smo večinoma zadovoljni domov. Preživeli smo dopust, ki je vendarle v mnogočem drugačen, zanimiv in privlačen. Za Človeka z odprtimi oČmi pa še posebej, saj lahko spoznaš košček dežele ob Vltavi, utrip življenja domačinov. Spoznaš njihove navade, prednosti in slabosti, spoznaš ljudi, ki se pri svojem delu srečujejo z isto plemenito kovino, ki ji mi rečemo jeklo, Čehi pa OCEL. Rudi Mlinar najboljše zujem mlade, mimo nas drveče mopediste in motoriste. Kot kresničke so ponoči, ko se podajajo na vratolomne večerne pustolovščine. Na cesti sproščajo vso svojo odvečno mladostno energijo in napetost. Vse več staršev kloni ob ponavljajočih se prošnjah svojih sinov (vedno bolj tudi hčera) in omogoči otroku nakup kolesa, motornega kolesa ali celo motorja. Starostna meja, ko otrok »zajaše« svojega prvega kovinskega konjička, se pomika navzdol. Večina staršev s ponosom opazuje svojega otroka, ko le-ta prvič obvlada kolo. Od tega prvega koraka se začne strma in hitra pot k prvemu motornemu kolesu, če so le finančne možnosti in popustljivi starši. V večini staršev, sprva ponosnih na svoje otroke, začne rasti strah pred nezgodo. Dolgo ga tlačijo v sebi in si dopovedujejo, da se njihovim otrokom ne more zgoditi kaj hudega. Vendar je strah upravičen, iz leta v leto bolj... Jaz pa se ob tem sprašujem, ali je zadovoljstvo, da si otroku ugodil, vredno davka, ki ga lahko pozneje terja? Dr. Hermina Osojnik Prijatelji KULTURA DVAJSETA PREMIERA GLEDALIŠČNIKOV PREVALJ EN MEŽICE Združena gledališka skupina Prevalje — Mežica, ki letos na srečanju odraslih gledaliških skupin občine Ravne ni sodelovala, je obljubila predstavo za jesen — in besedo držala. Na jesenskih srečanjih na Prevaljah se je 22. septembra v Družbenem domu predstavila z grenko-veselo agitko Alenke Goljevšček Lepa Vida ’88 ali Otrok, družina, družba. Predstavo je občinstvo lepo sprejelo. »Lepa Vida je četrta drama za odrasle spod peresa slovenske ustvarjalke Alenke Goljevšček. Srečanje na Osojah sodi po tematiki v krog njenega preučevanja ljudskega blaga, medtem ko se nekakšna »kritična« trilogija Pod Prešernovo glavo (to dramo so Prevalj čani in Mežičani igrali v sezoni od ’84 do ’86), Zelena je moja dolina in Otrok, družina, družba radikalno ukvarja z našo družbo in sedanjostjo; Prešernova glava z našim izobraževalnim sistemom in zmotami, Moja dolina s korupcijo in Lepa Vida ’88 z znanstvenim raziskovanjem, družbo in družino. S temi svojimi dramami stoji avtorica odločno in kritično v areni življenja. Ze dvojni naslov, ki ni posledica neodločnosti avtorice, kaže na večplastnost njene nove igre Otrok, družina, družba ali Lepa Vida ’88. Lepa Vida nas vleče v območje 'asociacij s slovenskim mitom in drugimi številnimi obdelavami tega mita (zadnja je bila Šeligova Vida), medtem ko »časopisni« na- PONOVNI VZPON KOROŠKE ATLETIKE Atletika je na Koroškem zašla v zadnjih letih V težave, ki so resno ogrozile obstoj te športne panoge v Mežiški dolini. Po odstopu trenerja Mitje Kadiša je žal tudi precej tekmovalcev prenehalo z aktivno vadbo in Koroški atletski klub je bil tik pred razsulom. Gotovo bi bila nepopravljiva škoda za telesno kulturo v naši občini, če bi se to primerilo, saj je prav »kraljica športov« temeljna in v svetu vse bolj cenjena športna panoga. Na Koroškem smo pred leti že imeli nekaj odličnih tekmovalk, kot Nado Šober, Darinko Skuk, Darjo Lihteneger in še nekaj drugih, ki so bile v ponos kraja. Sloves obeh tekačic in tudi skakalke v višino je šel po vsej domovini, izkazale pa so se tudi na tujem, kar priča 6 kolajn na balkanskih igrah. Kriza koroške atletike ni trajala dolgo. V letošnjem letu so atletski in telesnokulturni delavci zasnovali sodoben koncept razvoja tukajšnje atletike, in sicer v sodelovanju z AZS in VSTK v Ljubljani. V klubske vrste so pritegnili novega trenerja, to vlogo je prevzel bivši atlet KAK in pozne- slov Otrok, družina, družba spominja na aktivistično temo iz kakega zborovanja, reportaže ali referata. In res je nova igra izrazito večplastna, četudi so te plasti spretno povezane v celoto in enoten organizem. Gre namreč za: — intimno psihološko in karakterno dramo glavne junakinje, vpeto v tako pogosti motiv zakonskega trikotnika — dramo individualno poudarjenega, pozitivnega in izjemnega razuminka v sporu z inertnim in skorumpiranim okoljem in družbo — dramo »očetov in sinov« oziroma generacijski konflikt — satirično kritiko ne-civilne »orvvellovske« družbe in institucij, zapisnikov, zavodov, ideologij... Dramske osebe so razdeljene v dve skupini. Na eni strani družina Vankotovih (stisnjenih v družbi »v en kot«, ki jo sestavljajo izobražen sociolog Jurij Vankot, prav tako izobražena Vida Vankot in »proizvod usmerjene šole« njun sin Primož, predstavnik nove brezperspektivne mlade generacije. Vse druge osebe igrajo po več vlog, in sicer zato, ker predstavljajo le tipe, »ki v različnih okoljih le variirajo; vloge, ki jim pripadajo, so zamenljive...« Drama je pisana v »filmski tehniki«, v kratkih prizorih, številnih menjavah prizorišča z retrospektivo in »eksempli«. Na odru prepoznavamo situacije in prizorišča, v katerih se gibljemo vsak dan, ko si služimo kruh, ko samo- je AK Velenje, domačin Zdravko Kotnik. Sadovi načrtnega in zavzetega dela so bili kmalu vidni. Malce nepričakovano so ravenski atleti in atletinje osvojili na letošnjih prvenstvenih tekmovanjih kar 19 medalj. Še nedavno so bile sanje o pionirskih medaljah le utvara, sedaj pa so že resničnost. Odlični rezultati pionirjev in pionirk so bržkone tudi posledica dobre organiziranosti atletskih krožkov po vseh šolah. Naštejmo nekaj uspehov. Na letošnjem prvenstvu Slovenije v Kranju sta osvojila srebrni kolajni pionirja Janez Štern na 1000 m in Andrej Kos na 600 m. Tudi drugi atleti ravenskega kluba so s svojimi nastopi zadovoljili in pokazali precejšnjo mero talentiranosti. V očeh strokovnjakov so ostala imena kot: Kos, Štern, Brezovnik, Cigler in še nekaj drugih. Letos je koroška atletika prvič v svoji zgodovini dobila tudi članskega državnega reprezentanta. Dani Ošep si je to mesto priboril na finalu atletskega pokala v Beogradu, ko se je uvrstil takoj za olimpijcem Zorkom. Na 1500 m je dosegel čas 3:44,90, kar pomeni drugi letošnji rezultat v Jugoslaviji in četrti rezultat vseh časov v Sloveniji. upravljamo in glasujemo, ko se borimo za svoje pravice ali javno nastopamo. S tem se po svoje navezuje na obe prejšnji družbenokritični drami (Prešernova glava, Moja dolina), toda s poglobitvijo in vživljanjem v intimni erotični svet glavne junakinje sei od prejšnjih vidno razlikuje. Goljevščko-va se trudi, da bi pojave in dogodke v naši družbi poimenovala s pravimi besedami, saj njen junak v drami ugotavlja temeljno resnico »orwellovskega novore-ka«: »Cel sistem služi izključno temu, da stvari poimenuje z napačnimi besedami.« Povsem jasno in angažirano se tudi postavi na svoje stališče, saj njena Vida ugotavlja: »če danes kdo odpoveduje, odpoveduje družba, ne družina ...« To je — skratka — drama za današnjo rabo!« (Beseda Toneta Partljiča v gledališkem listu). Ansamblu je pod režijskim vodstvom Vilija Strela z dobro igro, izvirnimi scenskimi in glasbenimi rešitvami ter bolj ali manj sprejemljivo odrsko besedo uspelo poustvariti vse namene, ki jih je z dramo zastavila avtorica. Zato ni bila junakinja predstave le ona, ampak tudi in predvsem režiser ter igralci Franc Gutman (je naš sodelavec v Orodjarna), Mirjam Lapanja, Bogdan Poplas, Milan Gregorc, Marjan Sušnik, Jože UI-cej, Duša Radjenovič, Mojca Mer-kač in Tatjana Fras — v glavnem že znana, preizkušena in zanesljiva imena pri skupini, ki so vedno garant za dobro predstavo. Lepo Vido ’88 si je združena gledališka skupina mladih pri DPD Svoboda Prevalje — Mežica izbrala kot svojo dvajseto predstavo od prve sezone v letih 1967/ 68 in ne gre dvomiti, da predstava ne bi bila vredna jubileja. Oba zaslužita vse čestitke. Helena Merkač Trdo in zagnano delo se mu je torej obrestovalo, kajti branil je barve naše reprezentance na balkanskih igrah v Ankari v Turčiji. Poleg Ošepa je KAK dobil tudi pet reprezentantov Slovenije (Šmidova, Kresnik, Pušnik, Štern in Kos). Kresnik in Pušnik sta branila barve Slovenije v Kapfen-bergu na Savaria pokalu. Pušnik je bil odličen drugi, Kresnik pa četrti, oba pa sta tekla tudi v štafeti, ki je bila prva. Tako, nanizali smo le nekaj podatkov iz uspešnih tekmovanj ravenskih atletov. Razveseljivo je predvsem to, da se fantje in dekleta ponovno vračajo na atletske steze, vse več jih je. Sami so se skupaj z vodstvom kluba odločili, da bodo še bolj zagrizeno poprijeli za delo, kajti zavedajo se, da le intenzivna vadba rodi sadove v takšnem športu, kot je atletika. Zal pa je rak rana atletov na Ravnah dotrajan in sramotno zapuščen stadion oz. njegova atletska steza ter skakališča. Ob močnejšem nalivu je atletska steza dobesedno pod vodo, tako da je ne morejo uporabljati niti drugi rekreacije željni občani. Ob sicer lepih športnih objektih, ki jih premoremo na Ravnah, nam atletske naprave pač ne morejo biti v ponos. Konec šihta v našem domu Pod pokroviteljstvom tozda ETS iz Železarne Ravne je bil 25. septembra v Mežici 3. tradicionalni spominski tek Borisa Keršbau-merja. Kljub temu da je letos nastopilo nekaj manj tekačev in tekačic, le okoli 140, so memorialu! teki lepo uspeli. Udeleženci so tekli na 1500 m in 3000 m dolgih progah (pionirji in pionirke) ter na 10 in 21 km (člani in članice), razdeljeni pa so bili v deset starostnih kategorij. Absolutno najboljše čase so dosegli: Velenjčan Krajnc in Blatnikova iz Mežice na 21 km ter Ravenčan Ta-hiri in Mežnarjeva, Črna na 10 km, vsi štirje so prejeli pokale. Na Startu tekov v Mežici so bili tudi letos udeleženci iz cele Slovenije, največ pa je bilo seveda tekačev rekreativcev iz koroške krajine. Poglejmo, kako so se uvrstili: na 21 km je v kategoriji članov od 40—50 let zmagal Forstner iz Mežice, domačin Janžekovič je bil v svoji kategoriji drugi, Ravenčan Jelen pa tretji. Odlično je tekel tudi Tomaž Robač z Raven, ki je bil drugi med člani do 30 let. Pri ženskah sta zmagali Otičeva iz Dravograda in Mežičanka Blatnikova. Na 10 km so v kategoriji članov od 30 do 40 let starosti prva tri mesta pripadla koroškim tekačem. Zmagal je Tahiini pred Repotoč-nikom (oba Ravne), tretji pa je bil Poberžnilt iz Dravograda. Od 40 do 50 let 2. Blatnik, 3. Vrlič (oba Mežica) ter nad 50 let 1. Š. Robač Ravne. Pri dekletih sta bili najboljši Mežnarjeva iz Črne in Naveršnikova iz Dravograda. Še zmagovalci med pionirji: na 1500 metrov Edi Kac in Gostenčnik iz Vuzenice, na 3000 m pa Boris Repnik iz Maribora in Urška Barbič iz Mežice. ROKOMET Na Ravnah so 10. septembra rokometni delavci drugič pripravili turnir v spomin na igralca Fužinarja Branka Zunca in Rajka čegovniika. Dve leti je namreč preteklo od dneva, ko sta po povratku s prvenstvene tekme v Šoštanju tragično preminila v prometni nesreči. Letošnji spominski turnir je bil izjemno kakovosten, saj sta poleg REKREACIJA IN ŠPORT Športni dosežki tozda republiških ligašev Šoštanja in domačega Fužinarja nastopila Š2 drugoMgaša Aero Celje in Slovenj Gradec. Lep prehodni pokal je tokrat zasluženo pripadel rokometašem Slovenj Gradca, ki so najprej v koroškem derbiju premagali Ravenčane, nato pa v finalu še Šoštanj. Za presenečenje na turnirju so poskrbeli Šoštanjčani, ki so tesno, a zasluženo premagali favorizirane Celjane. REZULTATI: Šoštanj — Aero Celje 15 : 14, Slovenj Gradec — Fužinar 18 :14, tekma za 3. mesto Aero Celje — Fužinar 21 : 13 in tekma za 1. mesto Slovenj Gradec — Šoštanj 20 :16. Fužinarjevi rokometaši in rokometašice ponovno nastopajo v najelitnejšem razredu slovenskega rokometa, prvenstvo v republiški ligi pa se je pričelo 17. septembra. Obe ravenski ekipi sta na štartu doživeli poraz, fantje v Bakovcih, dekleta pa v Ajdovščini. Teden dni pozneje so imeli rokometaši Fužinarja priložnost, da zabeležijo prve točke in jo tudi izkoristili. Doma so zmagali proti Črnomlju, to pa ni uspelo igralkam Fužinarja, ki so se v predtekmi srečale z ekipo Burje iz Škofij. Razlog za poraz Raven-čank je treba iskatii tudi v težki poškodbi Anite Zafošnik, ki je morala sredi prvega polčasa iz igre. REZULTATI — moški: Bakovci — Fužinar 31 :26, Fužinar — Črnomelj 31:27 in ženske: Mlinotest — Fužinar 22 :16, Fu-žinar — Burja 22 :25. NAMIZNI TENIS Bivši igralec Fužinarja Darko Jamšek bo odslej nastopal za dru-goligaško ekipo Strojno Maribor, takšna je odločitev obeh klubov, Fužinarja in Strojne ter predsedstva Namiznoteniške zveze Slovenije. Tako sedaj v dresu drugih slovenskih klubov nastopajo trije Ravenčani, poleg Jamška še Pavič in Pandevova pfri ljubljanski Kovina Olimpiji. V septembru je bil v Ljubljeni tudi prvi pozivni namiznoteniški turnir članov in članic, ki so bičaš najboljši v naši republiki. V prvi, kakovostnejši skupini sta bila med desetimi igralci Pavič 4. in Jamšek 8. Očitno Jamšek še ni dovolj dobro pripravljen za naporne tekme, kajti pretekli mesec se je šele vrnil iz JLA. Tanja Pandevjebila na turnirju v Ljubljani med boljšimi igralkami odlična četrta. V septembru je bil v Mariboru kvalifikacijski turnir mladincev in mladink za uvrstitev na republiško prvenstvo. Od igralcev in igralk ravenskega kluba se je v višji rang tekmovanja uvrstila le Andreja Placet, ki je zmagala najprej v svoji predtekmovalni skupini, nato pa še v finalu. Drugi iz Fužinarja niso uspeli. Petra Mlakar je bila v skupini 2., Helena Rus pa 3. Med fanti se je še najbolj izkazal Bogdan Tušek, saj je osvojil v svoji skupini 1. mesto, nato pa bil v finalu 8. ali zadnji. Vezovnik in Bač sta bila v svoji skupini 2., Rožič pa 3. Dvodnevnega odprtega prvenstva Murske Sobote so se udeležili tudi mladi Fužinarjevi igralci. Med ml. pionirji so bili Ravenčani v postavi Bač, Rožič, Senica in Matj-ašec tretji. Med posamezniki se je Bač uvrstil od 5. do 8. mesta. Med st. pionirji sta za ekipo Fužinarja igrala Tušek in Vrčkovnik, vendar se jima ni uspelo prebiti v finalne boje. SMUČARSKI SKOKI 17. in 18. septembra so mladi smučarji skakalci Fužinarja nastopili na treh tekmovanjih. V Kisovcu je bilo republiško prvenstvo ml. cicibanov, kjer je bil Ver-dinck 9., Voda pa 12. Na republiškem prvenstvu v Adergasu pri Kranju so merili moči mlajši pionirji. Kar 97 skakalcev se je zbralo na plastični skakalnici, med njimi so Ravenčani osvojili naslednja mesta: 7. je bil A. Zagernik. 18. Videršnik in 27. Polanc. Na prvi tekmi prvenstva ko-roško-štajerske regije za pionirje C v Velenju je bil Verdinek 8., Voda pa 9. Na republiškem prvenstvu pionirjev B, bilo je v Dobji vasi, je med 68 skakalci zmagal Cuznar iz Kranja, domačin Aleš Stočko je bil 21. Na plastičnih skakalnicah v Dobji vasi sta bili 24. septembra dve tekmi. Na regijski tekmi pionirjev A je zanesljivo zmagal Andrej Zagernik iz Fužinarja s skokoma dvakrat po 28,5 m. Na 5. mesto se je uvrstil Videršnik, 7. je bil Polanc in 8. Krivograd. Sočasno je bila tudi druga tekma za regijski pokal za pionirje C na manjši, 12-metrski skakalnici. Zmagal je Velenjčan Ogrejenšek, 3. je bil Damjan Voda, 5. pa Iztok Verdinek. invalidski Šport V Kanjiži v Vojvodini je bilo 17. in 18. septembra državno prvenstvo invalidov v sedeči odbojki. Naslov prvaka je pripadel ekipi Vojvodine, reprezentanca Slovenije, ki se je predtem pripravljala na Ravnah pod vodstvom trenerja Damjana Pogo-revčnika, pa je bila na prvenstvu druga. V ekipi Slovenije, ki je izgubila le tekmo proti domačinom z 1 :3, premagala pa Crno goro, BIH in Hrvaško s 3 : 0, so dobro zaigrali tudi Ravenčani Kragel-nik, Homan, Mihelač in Ozmec. Takoj po državnem prvenstvu so se pričele priprave naše repre- zentance za nastop na olimpijskih igrah v Seulu. V invalidski reprezentanci Jugoslavije bosta nastopila tudi ravenska odbojkarja Davorin Kragelnik in Vlado Homan. Olimpiada invalidov športnikov bo v Seulu od 15. do 24. oktobra. NOGOMET Po izpadu Fužinarja in Ojstrice iz območne slovenske lige ter uvrstitvi Akumulatorja iz Mežice igra v letošnjem prvenstvu nogometne zveze Maribor kar pet klubov s področja koroške regije. Pomlajeni Fužinarjevi ekipi tudi v tem nižjerazrednem tekmovanju ne c vete j o rože, kajti v prvih 4 kolih so ravenski nogometaši le enkrat zmagali in trikrat izgubili. Še najbolje se godi dravograjski Ojstrici, ki očitno želi osvojiti prvo mesto. V prvih štirih kolih so igralci Ojstrice v vseh tekmah zmagali in so skupaj z Račami najresnejši kandidat za povratek v območno slovensko ligo. Nogometaši preostalih treh koroških ekip Korotan, Akumulator in Peca so doslej zbrali polovico možnih točk. Rezultati koroških enajsteric v prvih štirih kolih: 1. kolo: Korotan — Rače 0 :0, Dogoše — Fužinar 3 :0, Akumulator — Slivnica 2 :0, Ojstrica — Starše 5:2 in Paloma/Sever — Peca 1 : 2, 2. kolo: Rače — Peca 6 :2, Slivnica — Ojstrica 0:1, Fužinar — Akumulator 4 :1, Korotan — Miklavž 1:1, 3. kolo: Dogoše — Korotan 1 : 0, Akumulator — Pobrežje 2:1, Ojstrica — Fužinar 2 :1 in Peca — Starše 3 :2, 4. kolo: Fužinar — Paloma/Sever 0:1, Korotan — Akumulator 3:1, Slivnica — Peca 4 : 3, Pobrežje — Ojstrica 0 : 2. KEGLJANJE Naslov prvakinje koroške regije med posameznicami je osvojila kegljavka Fužinarja Silva Cigler, ki je v štirih nastopih na kegljiščih v Slovenj Gradcu, na Prevaljah in na Ravnah podrla 1653 kegljev. Druga je bila Majda Ver-bole iz Korotana Prevalje s 1634 keglji, tretja pa Slovenjgradčan-ka Nada Černič s 1596 keglji. Dve prvouvrščeni tekmovalki sta se uvrstili na republiško prvenstvo. V ravnotežju Ivo Mlakar Demokracija pomeni samovzgo-jo in obveščenost ljudstva. Le-to se uči razmišljati; ve, kaj se dogaja; presoja. Demokracija stalno spodbuja proces prosvetljeva-nja. _ Jaspers Demokracija je predstopnja socializma. Lenin Demokracija temelji na prepričanju, da imajo običajni ljudje neobičajne sposobnosti. Neznan Demokracija: nobeden ni tako nepomemben, da ne bi mogel škoditi drugemu. Laube ŠPORTNA KINOLOGIJA Po dokaj napornem remontu v juliju in avgustu so si elektrikarji Valjarne želeli olajšati telo in duha. Storili so to z vzponom na slovenskega očaka Triglava. Deset pogumnih in dovolj vztrajnih se je zbralo, da so z vodnikom Marjanom Hartmanom 26. avgusta stopili pod streho Aljaževega stolpa. Medtem ko so — vsaj nekateri od njih — na najtežjih delih poti na vrh že obupovali, so bili po vrnitvi v dolino soglasni: Tudi p’rihodnje leto pojdemo na podobno pot! M. P. Ivan Mravljak — 1. DAN, je na zaključnem turnirju 3. izmene v borbah zasedel 1. mesto in prejel pokal Istre. R. Breznik ALPINISTIČNE NOVICE Iz Indije je prispela vesela novica: republiška odprava na SA-TOPANTH, 7075 m, je v drugi polovici septembra osvojila vrh. Odpravi se je v Indiji priključil Dani Tič, AO Impol, ki je v navezi z Rokom Preložnikom, AO Titovo Velenje, splezal na vrh, dan za njima pa sta vrh osvojila še Tone Golnar in Andrej Gradišnik, AO Ravne. Odprava se bo predvidoma vrnila sredi oktobra. KARATE Letos se je tradicionalnega mednarodnega karate seminarja UMAG ’88 udeležilo pet naših članov, in sicer: Rafko Morn, Rozika Čekon, Miha Cigler, Ivan Mravljak in Roman Breznik. Treninge sta vodila dr. Ilija Jorga — 7. DAN in Oliver Tomič — 5. DAN. Šola je bila razdeljena v tri izmene po 10 dnii od julija do avgusta. Od novih stvari so bile na seminarju obdelane: kata sochin, kata sanchin in teiji shoden, izpopolnjevanje tehnike s pomočjo video posnetkov. 20. septembra sta se z dveh izredno pomembnih prvenstev t. i. delovnih psov vrnila Matjaž Pande v in njegov pes Gringo. V času od 6. do 10. septembra sta namreč sodelovala v konkurenci 78 službenih psov na evropskem prvenstvu v Dornbirnu v Avstriji, od 10. septembra dalje pa v boju z 99 nemškimi ovčarji na svetovnem prvenstvu v zahodnonem-škem Munstru. Matjaž in Gringo sta si vstopnici za ti tekmovanji priborila s serijo najboljših rezui-tatov v slovenskem in jugoslovanskem merilu in na izbirnem tekmovanju v Kamniku. Uspehi so posledica trdega vsakodnevnega treniranja. Kdo v Strojnski Reki, kjer Matjaž, sicer dijak 4. letnika metalurške usmeritve ravenske srednje šole, živi, ne pozna fanta s psom (ali dvema), ki vedno, pa naj letijo koli z neba, trenira svojega ljubljenca? Zlepa se človek ne načudiš takšnemu veselju in zavzetosti, ki je po osmih letih, kolikor se Matjaž ukvarja s kinologijo, prinesel lepe uspehe. Na evropskem prvenstvu sta z Gringom namreč osvojila 29. mesto, na svetovnem pa 53. Kot pravi Matjaž, bi morda — glede na delo psa — lahko dosegla še kaj več; a tako nanj kot na Gringa je vplivala dolga pot (ob tej priložnosti se Matjaž zahvaljuje tov. Hubertu Kovačiču s Prevalj, ki si je vzel čas, da je tekmovalca z avtom peljal na prvenstvi) pa sprememba v prehrani, saj se je moral Gringo, navajen kvalitetne, doma pripravljene hrane, sprijazniti s konzervami. Prvenstva se je udeležila ekipa štirih Jugoslovanov, ki skupno na evropskem ni bila pozitivna (dva psa sta padla na sledi), na svetovnem pa so bili naši od 22 držav 13. Med tremi disciplinami, ki so z malenkostnimi različicami na prvenstvih, sta se naš vodnik in njegov štiri in pol leta star nemški ovčar najbolj odrezala v obrambi in napadu, nekoliko slabše pa v sledi (pes mora na 800 korakov dolgi in uro stari sledi točno po sledi najti skrite predmete) in poslušnosti (hoja psa ob nogi, skoki, prinašanje predmeta, ležanje, sedenje itd.). »Prvenstva evropskega in svetovnega ranga so zanimiva, saj tako spoznaš velesile v tem športu. Te so zahodne, na Vzhodu se dresiran j e delovnih psov šele razvija. Vidiš pa tudi neprijetne stvari. Doživel sem na svetovnem prvenstvu, da so pse prodajali. To se mi ne zdi prav, da te denar premami in prodaš prijatelja, kajti pes je prijatelj, ne stroj,« je razmišljal Matjaž o vtisih s tekmovanj. (Mimogi-ede: nemški ovčar, kot je njegov, je danes vreden okoli osem tisoč mark). Sicer pa je Matjaž Pandev član Kinološkega društva Ravne. V njem je aktivnih približno osem ljubiteljev, trije od njih so vaditelji. Največji njihov problem je seveda denar, saj je kinologija drag šport. Posebno maskerska oprema veliko stane. Toda fantje so zagnani in si denar služijo z raznimi akcijami. Veže jih skupno veselje do psov in vabijo vse, ki bi jih ta dejavnost zanimala, da se jim pridružijo. H. Merkač VELIKI MOŽJE O DEMOKRACIJI Ideja demokracije zahteva, da državniki čutijo z ljudstvom. Brez tega je demokracija samo strankarska priprava in manipulacija odločitev. Jaspers al. Demokracija je metoda, ne ide-Hohlenberg Demokracija je organizirano nezaupanje. Neznan Demokracija je zavist v politični funkciji. Andersen Demokracija je diskusija. Masaryk Demokracija: država reče: ljudstvo, to sem jaz. Haller * Demokracija: vlada ljudstva s pomočjo ljudstva za ljudstvo. Lincoln Demokracija pomeni: držati se pravil igre tudi brez sodnika. Hausmann Demokracija: vlada amaterjev. Anderson * Demokracija je božje poprečje. Whitman • Demokracija temelji na treh načelih: na svobodi vesti, na svobodi govora in na modrosti, da nobene od obeh ne uporabljaš. Mark Twain Matjaž Pandev in Gringo trenirata ELEKTRIKARJI NA TRIGLAVU St. 10/1988 INFORMATIVNI ZAHVALE FUŽINAR 23 Vrh Gore Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam tozda TRO Prevalje za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin nanje. Vsem želim še veliko delovnih uspehov, predvsem pa obilo zdravja. Jožica Pesičer Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem tozda Jekloli-varna za darilo. Vsem želim še mnogo zdravja in uspeha pri nadaljnjem delu. Konrad Ferk Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem v skladiščni operativi tozda Komerciala in ožjim sodelavcem za darilo in dobro sodelovanje. Želim jim še veliko delovnih uspehov. Stanislav Prikeržnik Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam tozda Družbeni standard in stanovalcem 1. nadstropja samskega doma ob Suhi 19 za lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas. Želim vsem veliko medsebojnega razumevanja, osebne sreče, zdravja ter obilo delovnih uspehov. Marija Stražišnik Ob tragični in nenadomestljivi izgubi drage žene in mamice Jožice Praper se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali Z zaposlitvijo pripravnikov — naših štipendistov v mesecu septembru se je število zaposlenih precej povečalo in je bilo 20. 9. 1988 v železarni zaposlenih 6906 delavcev ali 54 več kot pretekli mesec. DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI JEKLARNA — Kremžar Dimitrij, predelovalec kovin — pripravnik iz šole. JEKLOLIVARNA — Adam Franci, Juvan Dušan, Rogina Branko, Krajnc Roman, obdelovalci kovin, Blatnik Borut, Hirtl Dušan, Marinkovič Rade, Pori Dušan, Ledinek Marjan, Štumpfl .Robert, Tamše Janez, oblikovalci kovin, Pipuš Marko, Pisar Ivan, Vajdi Aleš, Pajnik Srečko, Jež Jože, Pesjak Miran, Kuserbanj Marjan, Kurnik Dani, kalupar-livar, Mori Darko, Šteharnik Janko, prido-bivalec in predelovalec kovin — vsi pripravniki iz šole; Macogovič cvetje in vence ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala prijateljem, sosedom, sorodnikom, sodelavcem tozda RPT železarne in tozda ROS Rudnika Mežica, vsem govornikom za poslovilne besede, godbi železarne, pevcem in g. župniku za opravljeni obred. Posebej hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Ohranite jo še naprej v lepem spominu. Žalujoči mož Pavli s hčerkama Eriko in Vido ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi moje drage mame Štefanije Praprotnik se zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Družbeni standard, DTK za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč. Iskrena hvala. Žalujoča hčerka Marija Praprotnik z družino Ob smrti dragega moža in očeta Alojza Horvata se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in sorodnikom ter tozdoma Jeklolivarne in TRO Prevalje za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence, tolažilne besede in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi gospodu župniku, obema govornikoma in pihalni godbi železarne. Žalujoči žena Tilka, hčerki Marina in Irena ter sin Alojz z družinami Zdravko, kalupar-livar — iz JLA; Radovič Šenka, dipl. ekonomistka — iz druge DO; Zakrajšak Irena, Rane Janez, oba dipl. inž. metalurgije — iz tozda PII. VALJARNA —- Štumpfl Janez, Ša-pek Damjan, oblikovalca kovin — pripravnika iz šole; Rašljič Dragan, ekonomski tehnik — iz tozda Jeklo-livarna; Aldžič Izet, kovinostrugar, Čevnik Roman, brusilec, Virtič Jožef, Pešl Stanislav, NK delavca — vsi iz tozda Pnevmatični stroji. KOVAČNICA — Hovnik Marjan, Potočnik Jože, Kompan Robert, Iskrač Branko, preoblikovalci kovin — pripravniki iz šole. JEKLOVLEK — Naveršnik Simona, Kavtičnik Damjana, metalurški tehnik, Korošec Irena, Gnamuš Helena, Pšeničnik Alenka, oblikovalke kovin, Jelenko Dragica, obdelovalka kovin — vsi pripravniki iz šole; Škorjance Branimir, NK delavec — iz tozda Jeklarna; Orešnik Franc, NK delavec — iz tozda Kalilnica. ORODJARNA — Šumer Zdravko, Škratek Mirko, Franc Zdravko, Verhovnik Srečko, Praznik Matjaž, oblikovalci kovin — pripravniki iz šole. INDUSTRIJSKI NOŽI — Brodnik Damjan, Lah Tone, Viltušnik Robert, oblikovalci kovin — pripravniki iz šole. STROJI IN DELI — Obretan Terezija, kurirka — iz delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve. ENERGIJA — Apšner Milena, strojni tehnik, Bricman Jože, Mravljak Peter, Kresnik Damjan, Miklavc Srečko, Prevalnik Aleš, Kobolt Jože — vsi oblikovalci kovin — pripravniki iz šole. ETS — Mihelič Jožek — elektri-kar-elektronik, Hočevar Ivan, Oder Zdenko, oba elektrotehnika — pripravniki iz šole; Mihev Stanko, elektrotehnik — iz tozda Jeklarna. SGV — Novkovič Marko, lesar, Meh Mitja, oblikovalec kovin — pripravnika iz šole; Štumpfl Bojan, mizar, Jehart Milko, mehanik obdelov. strojev, Poberžnik Avguštin, strugar — vsi iz JLA; Kramer Blaž, mehanik obdelov. strojev — iz tozda TSD; Camlek Ivan, strugar, Apšner Marko, NK delavec — oba iz tozda Pnevmatični stroji. TRANSPORT — Ramšak Andrej, Rane Boris, mehanika vozil — pripravnika iz šole. KOMERCIALA — Tancer Bojana, dipl. psihologinja — štipendistka; Lampret Rado, dipl. ekonomist — iz Delovne skupnosti za gospodarjenje. ARMATURE — Mravljak Marjan, Kavčnik Zvonko, oblikovalca kovin, Kališnik Avgust, preoblikovalec in spajalec kovin — vsi pripravniki iz šole. KOVINARSTVO — Kosmač Boštjan, obdelovalec kovin, Štiglic Bernard, oblikovalec kovin, Zamernik Alojz, Sem Dominik, preoblikovalca kovin, Slapnik Mojca, ekonomski tehnik — vsi pripravniki iz šole. TRO — Abraham Lidija, Potočnik Rafael, Rajh Marjan, vsi oblikovalci kovin — pripravniki iz šole. MONTER — Babošek Darja, Ba-bošek Miroslava — obe dipl. ekonomistki, Repnik Zlatko, Filip Sergej, Ravnikar Sašo, Lenart Boris, ključavničarji, Špegel Marjan, varilec — vsi pripravniki iz šole. DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO JEKLARNA — Mihev Stanko, pripravljalec za litje — v TOZD ETS; Škorjance Branimir, pripravljalec za litje — v TOZD Jeklovlek. JEKLOLIVARNA — Hudrap Rozina, brusilka na SBS — invalidska upokojitev; Paternuš Ivan, žerjavo-vodja, starostna upokojitev; Rašljič Dragan, izsekovalec — v TOZD Valjarna. VALJARNA — Čekon Anton, valjavec — izključen; Kolar Maksimiljan, skladiščnik, Bertoncelj Marjan, kontrolor, Sovič Vinko, žerjavovodja — vsi starostno upokojeni; Škratek Drago, rezalec — v JLA. INDUSTRIJSKI NOŽI — Grainer Sandi, brusilec — sporazumno. PNEVMATIČNI STROJI — Podgornik Marija, rezkalka, Kurmanšek Hilda, čistilka — invalidska upokojitev; Mager Franc, rezkalec — sporazumno; Virtič Jože, Čevnik Roman, brusilca, Aldžič Izet, strugar, Pešl Stanislav, transportni delavec — vsi v TOZD Valjarna; Camlek Ivan, Apšner Marko, izdelovalca vrtalnega orodja — v TOZD SGV. KALILNICA — Orešnik Franc, kalilec pri globinski peči — v TOZD Jeklovlek. TSD — Kramer Blaž, monter — v TOZD SGV. ENERGIJA — Milašinovič Gojko, strojnik — izključen. SGV — Klinc Herman, strugar — potek delovnega razmerja za določen čas. PII — Mežnar Drago, mag., strokovni delavec, Galinec Andreja, dipl. inž. metalurgije — sporazumno — mirovanje pravic; Zakrajšak Irena, dipl. inž. metalurgije, Rane Janez, dipl. inž. met. — oba v TOZD Jek-lolivarna. RPT — Počič Štefka, čistilka — invalidska upokojitev; Turk Sonja, rezkalka — potek delovnega razmerja za določen čas. KOMERCIALA — Tcrbovšek Valerija, zavijalka — družinska upokojitev. KONTROLA KAKOVOSTI — Grobelnik Martin, spektroskopik — invalidska upokojitev. DRUŽBENI STANDARD — Veber Marija, blagajničarka, Stražišnik Marija, sobarica — invalidska upokojitev; Navodnik Marija, točajka-blagajničarka — potek delovnega razmerja za določen čas. GOSPODARJENJE — Lampret Rado, dipl. ekonomist — v TOZD Komerciala. KSZ — Obretan Terezija, kurirka — v TOZD Stroji in deli. TRO — Podojsteršek Nada, pe-skalka — invalidska upokojitev. KOVINARSTVO — Prušnik Matjaž, orodjar — sporazumno. MONTER — Ilič Ilija, skladiščnik — sporazumno. Kadrovska služba Kadrovska gibanja od 21. 8. do 20. 9. 1988 Cvetoča vratarnica IZVAJANJE KADROVSKE POLITIKE V LETU 1988 Za dobro letino S selektivne j Šim zaposlovanjem in doslednim izvajanjem sprejete kadrovske politike v letu 1988 smo v primerjavi s številom zaposlenih konec preteklega leta do 15. 9. 1988 število zaposlenih zmanjšali za 86 kljub temu, da smo septembra zaposlili 74 svojih štipendistov-pripravnikov. V primerjavi s pLanom je doseganje 99°/o, v primerjavi s stanjem konec decembra 1987 pa 98,7°/o. V proizvodnih tozdih je število zaposlenih manjše za 80, v tozdih spremljajoče dejavnosti je enako, v skupnih dejavnostih je večje za 1 zaposlenega, v delovnih skupnostih pa manjše za 7. Z izjemo Jeklovleka, ki je število zaposlenih povečal za dobrih 11 0/o in je pomembno nad planom, je število zaposlenih v primerjavi s koncem leta večje še v 8 temeljnih organizacijah. V številu zaposlenih 6896 na dan 15. 9. je tudi 121 pripravnikov ter 42 drugih delavcev v delovnem razmerju za določen čas. Karakteristične pri izvajanju kadrovskih gibanj so hitre spremembe po temeljnih organizacijah, ki se enkrat kažejo v pomanjkanju, drugič pa v višku delavcev. Te nagle spremembe v potrebah pokrivamo s prerazporejanjem delavcev med temeljnimi organizacijami, v katerih nismo vedno uspešni niti pravočasni tudi zaradi različnih pristopov do reševanja problemov na tak način. Vsekakor te možnosti do sedaj nismo izkoristili dovolj in ne vedno v kontekstu z zakonskimi določili. Med tozdi smo izvedli 95 prerazporeditev, precej pa je bilo tudi takšnih »prerazporeditev«, ko Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Milan Božinovski, Alojz Janežič. Silvo Jaš, Marjan Kolar. Brane Žerdoner. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Me.:ca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Tei.: 861131, int. 6304 in 6753 Tiska: CGF Večer, Maribor. Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. Fotografije za to številko so prispevali: H. Merkač, I. Nagernik, M. Potočnik in kadrovska služba. so delavci ostali v delovnem razmerju v lastni temeljni organizaciji, pa so določen čas opravljali delo v drugi. Vse te prerazporeditve so praviloma spremljale močne manifestacije nezadovoljstva delavcev, ki so bili prerazporejeni. Značilen za vse letošnje leto je tudi ob močno povečani nezaposlenosti v širšem našem območju velik pritisk od zunaj po iskanju zaposlitve. V septembru nismo zaposlil; vseh svojih štipendistov, temveč smo jih v soglasju s temeljnimi organizacijami v odvisnosti od potreb dela zaposlili 74, na opravljanje pripravništva pa trenutno čaka še 32 naših štipendistov, ki jih nameravamo zaposliti v oktobru. Med temi štipendisti je 17 deklet, po poklicih pa 5 rezkalcev, 2 brusilca, 6 ključavničarjev, 9 strugarjev, 4 jedrarke, 1 livar-ka-lupar, 3 strojni ter 2 metalurška tehnika. Ker bi vsi ti štipendisti morali opravljati pripravništvo v tozdih, kjer je sedaj kritično pomanjkanje dela in kjer s težavo rešujemo probleme ekonomskih viškov, ki se praktično dnevno pojavljajo, predlagamo v soglasju s poslovodnim odborom, da teh 32 štipendistov s 1. 10. 1988 ne bi sprejeli v delovno razmerje, temveč bi bili kadrovski vir za nadomeščanje fluktuacije. Vodja kadrovske službe Jože Gruden GOBARSKA RAZSTAVA NA PREVALJAH Potem ko je vsakoletna gobarska razstava postala že del ravenskega jesenskega vsakdanjika, so se letos člani gobarske družine Samorastniki odločili, da jo prestavijo na Prevalje, v okvir prevaljskih vsestranskih jesenskih srečanj. Razstava je bila 19. in 20. septembra v avli Družbenega doma. Na njej so predstavili (z latinskimi in domačimi imeni in z oznakami o užitnosti ali neužitnosti oziroma strupenosti) okoli 170 vrst gob, ki rastejo v Mežiški dolini. Kot je povedaia Maruša Ugovšek, odbornica gobarske družine, je bila tokratna gobja bera glede na prejšnja leta skromna. Delno zaradi zgodnejšega datuma razstave — prejšnja leta so jo pripravljali v oktobru — delno pa zaradi posledic poletne suše. Čeprav je bilo razstavljenih skoraj sto vrst gob manj kot sicer, pa je bila razstava v Družbenem domu zanimiva za mlajše in za starejše obiskovalce. Nekaj gob je bilo tokrat razstavljenih prvič, npr. rožnate opletenke in rožnati lupinar. Predvsem pa ima razstava namen vzgajati in prosvetljevati nabiralce in ljubitelje gob. Medtem ko lahko gobe poznavalcu pomembno dopolnijo in popestrijo vsakdanji jedilnik, so za mnoge premalo pazljive in preveč korajžne še vedno usodne. Novo pa je tudi to, da so nekatere močno radioaktivne in zaradi tega niso užitne. Ker neposrednih posledic ne čutimo, je poudarila Ugovškova, je ljudem zelo težko dopovedati, da jih ne smejo nabirati, še posebno, ker gre za pri nas tako priljubljenega cigančka (po domače šampinjon) in za kostanj ev-ko. Še posebno mladi ljudje teh glob ne bi smeli uživati, saj skoncentrirani radioaktivni delci v njih vplivajo na kromosome, torej na dedne zasnove, in se bodo posledice pokazale pri njihovih potomcih. Sicer pa bodo naši gobarji odslej redno spremljali vplive onesnaženosti okolja na gobe. V gobarski družini Samorastniki sta Rajko Stropnik in Štefan Erjavc zadolžena, da redno pošiljata vzorce 104 vrst gob, nabranih na različnih krajih v Mežiški dolini, na institut Jožef Štefan, kjer jih bodo analizirali. Tako bomo vedeli, kaj raste v naši še neokrnjeni (?) naravi. M. P.