Štev. 3. »Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.*4 A. U. Slomiek. pozabite na Mohorjevo družbo! Po, fribližuje se čas, ko poverjeniki morajo ■ ati v Celovec popis udov družbe sv. Mohorja, Oip0 hočemo tukaj spomniti naše čitatelje, naj j a1, ne zamudijo in ne pozabijo o pravem času 8e oglasiti. Po Dragi Slovenci, Mohorjeva družba je dika in jo 0s Slovencev; vsak bi si naj v čast štel, da Njegovo ime nahaja v družbinem imeniku. ?atn ^ezna*en dar, en goldinar, se pošlje v Celovec, ep 0 Pa v jesen priroma toliko lepih knjig, katerih dpj'ie več vredna kakor tisti goldinar. Kdor hoče ^arnes veliati> mora nehaj znati in nekaj Vsaka ne bere, ostane zabit in surov, Itep . 0 ga vodi za nos. Knjige kupovati je pa težko, malo denarja. Zato je Mohorjeva družba kdobrota, ker takorekoč zastonj razpošilja knjige vsako leto med Slovence, tipg Marsikomu je sicer težko zmoči tudi goldinar Hj8|.|.rat> P» na Mohorjevo družbo bi morali že prej Kok!11 in počasi shranjevati krajcar za krajcarjem. Dep 0 denarja gre iz hiše celo leto včasih za čislo C^bne reči! Denar, ki ga daš za Mohorjevo ki 8 jeden beljak od jajca, 16 gramov smerekove sm°'e in 10 gramov govejega mozga, in zmešaj vse t0 nad ognjem. To je za razpokane roke najbolj80 mazilo. I. V. — 27 — Rako se spravijo iz obleke madeži od Vlna. Raztopi v vreli vodi vinskega kamena, omoči 2 razti pino madež od vina, drgni ga in izperi. L V. Miši preženejo se najložje z oleandrovim suhim listjem. To stolči v prah, pomešaj jo s suhim Peskom ter nasuj v mišje luknje. Mišim je duh °|eandra tako zopern, da nagloma zbeže pred njim ter se ne vrnejo z lepa. I. v. Roks-Drops se imenuje neka slaščica (cuker), ^ se prodaja po štacunah in katero posebno otroci radi kupujejo. Ta slaščica je kiselasta, kakor jabolčni 8°k. Kdor ima rad zdrave zobe, naj se varuje te sjaščice, kajti kislina, ki je v njej, razkrojuje zobni *llS (glazuro), in zobje postanejo prej ali poznej gotovo črni in razpadejo. I. v. Milnica je izvrstno gnojilo vrtnarju. Milnico ali žajfnico, ki ostane pri pranju, proč izlivati je potrata. Zakaj izvrsten je gnoj drevju, trtam in njivi. Ako gnojiš ž njo večkrat trti, preženeš ji plesnobo; ako škropiš ž njo drevje, zatreš ra5ine mrčese, zelenjadi, posebno zelju ni boljšega 8Qoja od milnice, pomešane z gnojnico. I. V. Gospodarjeva dela meseca januvarija februvarija. Drevje se v tem času najvspešnejše snaži in čisti; zamrlo raskavo skorjo pri starih steblih ostrži z žičasto krtačo, ter namaži z apnom, večino škodljivcev s lem odstraniš, zvite listke Ostalih na vejah skrbno pokončuj, v njih prezimuje sovražni mrčes. Ptice, najboljše prijateljice sadnega uvevja, udomači s pokladanjem hrane ob hudem snegu. Obrezovati se sme, če toplina ni pod ničlo, je do maja, vsaka rastlina mora biti prej °brezana, kakor se zbudi življenje vstajajoče po-tnladi. — Na gorko gredo, ki se da pred snegom fukriti, že lahko sadiš cvetoči kapus (karfijol), Vtnes ali posebej špinačo, solato, meredkev, ko-j^nčke. — V rastlinjaku je treba zračiti pri 'epem vremenu; prenagla sprememba topline ško-.uie; z okna cvetice umakniti, kadar zračiš sobo 1,1 je razlika topline velika. Rastline devaj na svetlo, kolikor je mogoče pred mrazom. Zalivaj le z nalačno vodo, in le redkokedaj; prah izraij z milno v°do. Vrtnice se cepijo. Georgine in drugi gomolji ^ očedijo gnilobe ter s fino smletim ogljem otro. Rajajo se cvetne čebulice, šmarnice. Vsa vzgoje-, alna dela tega meseca se lahko odlože na pri-•Jodnji mesec. — V februvariju: Ako vreme janu-arijevo ni bilo ugodno, dela njegova opravi sedaj: revje gotovo obreži, breskve še-le konec me-ssca; cepiče shrani v zračni kleti v nekoliko vlažnem 5esku. Okrog debla, v širini krone, zemljo obkoplji. e nisi jeseni nasejal, sejaj pečke divjakov, kadar ?e zemlja odtaja. — Trto obreži sedaj, če se bojiš '(nrzline, počakaj do marcija. Reži tako, da ostane '2e pri trti enoleten poganjek z dvema razcvitima -esoma, nad njim dolg napnenec (4—10 očes), prv* (palec) bo pognal dve krepko razviti mladiki za prihodnje leto, drugi pa bo imel šibke mladike, a zato več sadja, drugo leto se odreže cel napnenec proč. Napnenec upogni, če je mogoče navzdol razpelji solncu nastopno. Prav velike rane namaži s smolo. Lahko še cepiš v sobi ključe in korenjake ; polagaj cepljenke poprej v mah. — Na gredo (gorko) se sejejo zgodnje rastline, kumare, dinje, grah, fižol, krompir, radič, špinača, solata. Na prosto, če je vreme ugodno, špinača, peteršilj, solata, majnikov grah. — V cvetličnjaku. V lončke posadi begonije, cvetne kaladije, gloksinije. Cvetne čebulice se na prostem zračijo. Kolikor več svetlobe in toplote dobi rastlina, toliko bolj jo zalivaj. Sveti zakon v prvih krščanskih časih. S svetim strahom in spoštovanjem stopi vsak kristjan, naj bo katoličan ali luteran, v katakombe, to je podzemeljska grobišča starih kristjanov. Tam hodi mimo grobov, v katerih počivajo kosti tistih, ki so mučeniške smrti umrli, tu vidiš celo podobe in grobove, katere so delali tisti, ki so še videli in slišali apostole ali vsaj njihove učence. Kipi, slike, napisi, vse to ti govori in spričuje, kaj so stari kristjani verovali in kako so živeli. Poleg teh spominkov pa imamo tudi knjige, katere so spisali možje, ki so živeli v prvem, drugem in tretjem stoletju po Kristusu. Tudi ti nam kažejo mišljenje in življenje prvih kristjanov. Tukaj . hočemo ljubim čitateljem »Našega Doma» pokazati, kaj so mislili stari kristjani o sv. zakonu, kako so sklepali zakon in kako so živeli v zakonskem stanu. 1. Zakon velik zakrament. Zakon je za človeški rod premodra in najimenitnejša naprava. Pa ljudje v svoji hudobiji večkrat pozabijo na imenitnost zakona in ga oskrunijo. Pa-ganski modrijani pred Kristusom niso nič kaj čislali zakona. Epikuru in drugim enakim modrijanom je zakon bil nadležen jarem, ki človeku nalaga težka bremena in mnogo skrbi ter mu ne dopušča, da bi živel in delal, kakor bi se mu poljubilo. Mnogi so zakon naravnost zaničevali in zaraetavali kot nekaj hudega. To mišljenje, da je zakon nekaj hudega in nadležnega, je bilo tako splošno, da je rimski cesar August moral dati posebno postavo, ki je zapovedovala ženitev moškim do 60. leta, ženskam pa možitev do 50. leta. Kdor tega ni storil, je bil kaznovan, zakonski pa, ki so imeli več otrok, so dobili pohvalo in nagrado, kajti, rekel je cesar, brez mnogoštevilnih zakonov država ne bi mogla obstati. Kakor pagani, tako so tudi nekateri krivoverci, ki so izpačili pravo Jezusovo vero, zaničevali zakon, češ, da je nekaj hudega, nespodobnega in — 28 — nedovoljenega. Kdor v zakonu živi, tako so učili, ne more imeti upanja, da bi kdaj gledal Boga in se zveličal. Ti hudobni krivoverci so bili pravi sovražniki človeške družbe; zakon so zametovali, brez zakona pa so strasno razuzdano živeli. Zatorej je cerkev storila veliko dobroto, da je te krivoverce obsodila in ljudi poučila, da je zakon božja naprava, nekaj svetega, imenitnega, lepega, spodobnega. Prvi kristjani so dobro vedeli iz sv. pisma, da je Bog sam postavil zakon, ko je vstvaril prva človeka, ju blagoslovil in rekel: Rastite in množite se in napolnite zemljo in podvrzite si jo (I. Mojz. 1, 28), zatorej bo človek zapustil svojega očeta in mater in se bo pridružil svoji ženi (I. Mojz. 2, 24). Prvi kristjani so imeli živo pred očmi prelep nauk o zakonu, ki ga je dal Kristus in pa apostol Pavel. Zakonska zveza jim je bila nerazvezljiva, zakaj kar je Bog združil, naj človek ne loči (Mat. 19, 6), in kdorkoli se loči od svoje žene in drugo vzame, prešestuje, in ako se žena loči od svojega moža in se z drugim omoži, preSestuje (Mark. 10, 17. 12). Sv. Pavel pa piSe: Tem pa, ki so v zakonu, ne zapovem jaz, ampak Gospod, da naj se žena od moža ne loči, ako se pa loči, naj ostane neomožena, ali naj se pa s svojim možem spravi. Tudi mož naj žene od sebe ne pusti (1. Korinč. 7, 10—11). V zakon stopiti ni nič slabega, kakor so učili krivoverci: Ako se pa oženiš, nisi grešil; in ako se devica omoži, ni grešila (l. Korinč. 7, 28). Zveza med možem in ženo je podoba tiste skrivnostne in svete zveze, katero je Sin božji sklenil na svetem križu med seboj in med svojo nevesto cerkvijo. «Ta skrivnost je velika*, piSe apostol Pavel, «jaz pa pravim, v Kristusu in v cerkvi. Tedaj tudi vi vsi, vsak naj ljubi svojo ženo, kakor sam sebe; žena naj se pa boji svojega moža* (Efež 6, 32—33) V paganstvu je imel hišni oče neomejeno oblast, žena je bila brez pravice. Oče je smel po volji odpoditi ženo, če se je je naveličal, smel je celo umoriti otroke in ženo. Krščanska vera je pa povzdignila v visoko čast matere in žene. Kristjani so se vzgledovali na najsvetejšo mater Marijo, katero imenujemo mater božjo. Krščanskim možem v prvih časih so neprestano zvenele v ušesih prelepe besede apostola Pavla: Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil cerkev (Efež. 5, 26). Podlaga krščanskemu zakonu mora biti medsebojna ljubezen, zastopnost, spoštovanje, zvestoba. Tudi mrtvo kamenje nam spričuje, kako visoko so prvi kristjani čislali sveti zakon. Na neki še ohranjeni kameniti rakvi beremo: «Ta, ki ju je enako vredna s sladkim zakonom zvezal vsemogočni Gospod, hrani ta grob do veka. Katervij (mož), Severina (žena) s teboj združena se raduje. Vstanita obadva po volji Kristusovi k zveličanju, ki vaju je duhovnik božji Probijan umil in mazilil*, t. j. krstil in birmoval, ker je Probijan bil tudi škof. Ali niso ganljive besede, da ju je vsemogo^1 Gospod sam s sladkim zakonom zvezal? N® grobovih, stenah in pa na pozlačenih steklenic®11 vidimo večkrat izklesano, naslikano ali izrezlja*10 podobo, kako si zaročenca podajata desne roke’ nad njunimi rokami pa je znamenje Jezusoveg® imena. To pomeni, da je Kristus sam posvet' zakon in ga potrdi). Nahajajo se tudi podobe, kier Kristus polaga venec na glavo zaročencema. Pr8 pogostoma vidimo tudi na kamenitih rakv®11 (sarkofagih) doprsni kip moža in žene, ki sta hote1® tudi po smrti ostati združena. Da so prvi kristj®01 visoko čislali sveti zakon kot božjo napravo, le razvidno tudi iz tega, kako so sklepali zakon. 2. Zaročne šege starih kristjanov. Ker je zakon od Kristusa postavljen zakrameO1' so zakone sklepali v cerkvi pred škofom ali vsaj Pred duhovnikom. Že sv. Ignacij, ki je umrl mučenih smrti 1. 107 po Kristusu, pravi o sklepanju zako*1® med kristjani: »Spodobi se, da bi ženini in nevest® sklepali poroko z vedenjem škofovim, da bi taj*0 njih združitev bila po volji božji in ne po pohotnosti’ Prvi kristjani so se v svoji gorečnosti varovali, c® bi njihovo sklepanje ne bilo po postavi božji lej tako izgubilo cerkveni blagoslov. Tudi Kleme11 aleksandrijski, ki je umrl okoli 1. 216 nam spričuj®' da je zaročencem duhovnik polagal roke na g1®v° in jih blagoslavljal. Posebno lepo nam opisuc sveti zakon pri prvih kristjanih cerkveni pisat®11 Tertulijan, ki je umrl okoli leta 240 po Kristu®" Bil je sam oženjen in je spisal posebno knjiži®0' ki jo je namenil svoji ženi. Tu jo opomini®' naj se po njegovi smrti več ne raoži, ali če neče ostati vdova, naj si vsaj ne jemlje neverneg moža, pagana, ker to prinaša mnogo nevarno®; veri krščanske soproge. V takem zakonu, kjer 1. eden veren, drugi pa neveren, je veliko neprijetno®"’ ni zastopnosti in edinosti. Opravlja se n. pr. ®1 kaka pobožnost, tedaj si neverni mož že za rfl" zmisli kaj drugo; pride postni dan, a mož bo5® imeti gostijo; zgodi se, da treba izpolniti kje P‘} bolniku ali revežu dolžnost krščanske ljubezni) ® mož že najde kako delo doma; morda ji niti " dovoli zahajati v cerkev k službi božji in skupU'^ molitvam, še o velikonočnem prazniku ne. Na pa s prelepimi besedami opisuje krščanski zak" rekoč: «Kje naj vzamem besede, da zadost" opišem srečo tistega zakona, ki ga cerkev zve®|j daritev (sv. maše) potrdi, blagoslov zapečati, ang® razglasijo in Oče nebeški za pravega spoznal* Iz spisov Tertulijanovih zvemo, da se je za&°| sklepal vedno, če je le mogoče bilo, v cerkvi pr®j škofom, navzoči so pa bili tudi duhovniki in dijak" pa vdove. Ob nedeljah in praznikih, kadar je b1 očitna služba božja, se ni poročalo. Zaročenca ® pred škofom izrekla, da je njuna resnična V°L, stopiti v zakon, na to sta dobila blagoslov. P°te J® bila sv. maša in nuvoporočena sta sprejela j^sveto telo in kri Kristusovo. To nam zopet kako živo so bili prvi kristjani prepričani o V)®okosti in svetosti svetega zakona, ker so ga esno združili z najsvetejšim zakramentom. Le takšen zakon, ki je bil sklenjen pred Cerkvijo in dobil blagoslov od cerkve, je bil po .Volji božji, po postavi Kristusovi in le takšni zakon veljat za pravi zakon; če se je pa kdo skrivoma družil v skupno življenje, je to veljalo kot grdo Pj^šestvo. Pri poroki so morali biti navzoči stariši al> priče. Poleg teh, najpoglavitnejših obredov, so bile *e takrat v navadi pri porokah druge šege, katere kristjani sprejeli deloma iz židovstva, deloma paganov. Tudi stari kristjani so imeli že snuboke P zaroke. Snubenje so navadno opravili stariši ,eninovi in zakon ni bil veljaven, če niso neveste '^Prosili od njenih starišev ali njih namestnikov, zarokah je že takrat ženin dal nevesti darila zadav pa tudi prstan, na katerem je bilo Rezljano sidro, krščansko znamenje vere in upanja, .* golobica, riba, ladija, znamenje cerkve, ali ri*h6, ali dobri pastir, znamenje imena Jezusovega jP enako. Napravili so tudi pismeno pogodbo, v aPteri se je določila dota. Zvečer pred poroko je Ppvesta odložila svojo obleko, ki jo je nosila kot evica in je oblekla drugo dolgo in ravno obleko, io je imela tudi drugi dan pri poroki. Poročna "jeka je bila navadno bele barve, ki je bila že akrat znamenje radosti in svečanosti. Priporočali p jo tudi cerkveni predstojniki; dočim so pisano .bleko grajali. Včasih je pa nevesta imela obleko j.°\i temne barve, če so stariši tako želeli. Glavo j i® ovila v rdeče zagrinjalo, lase pa je imela Opuščene. Tudi paganske neveste so imele pri PPfoki glavo zavito. Tudi o Rebeki beremo v sv. Pisnau, da si je zavila glavo, ko je šla nasproti aku. To zagrinjalo je bilo znamenje sramežljivosti zdržljivosti, pa tudi, da bode morala biti pokorna ’ojenau možu. V prvih stoletjih je nevesta prišla Smjena že k oltarju, pozneje pa ji je duhovnik ^ ed oltarjem dal zagrinjalo. c Pod zagrinjalom je nevesta imela venec iz j ®jbc, katere si je sama nabrala. Tudi ženin je ®1 venec. To je bilo znamenje zmage, da sta v Niškem stanu srečno premagala vsako neredno 8 ?eJenje, da sta samski stan lepo preživela in t s čistim srcem stopita v zakon. Venci so bili p P* Pri Judih in paganih v navadi. Ker so si pa rji Sahi večkrat pri razuzdanih veselicah venčali pr.Ve) zato prvi kristjani mnogokrat niso hoteli po Poroki imeti venca, da bi ne posnemali paganov. ^a?beie je pa vendar venec splošno prišel v navado. 1 lepo pravi o tem Klement aleksandrijski: Vaj sa,eilec ženin naj je mož, možu pa naj je venec 011 i cvetje zakona pa njuni otroci.* Izprva sta se ženin in nevesta ovenčala doma, pozneje pa šele v cerkvi in sicer je pri Grkih zaročencema duhovnik djal venec na glavo, na zahodu pri Latincih pa drug (združba) in družica. Drugovi in družice so takrat imeli imenitno nalogo. Od tistega dne, ko je bila zaroka sklenjena, so morali paziti na oba. Na dan poroke pa so spremljali zaročenca v cerkev, moški ženina, dekleta pa nevesto. V cerkvi so se jim pridružile še žene in pristopili so k oltarju. Tam jih je že čakal duhovnik ali škof, ki je nevesto pripeljal k ženinu in ju blagoslovil. Zaročenca sta si podala desne roke, duhovnik jima je zvezal roke z rdečebelim prtičem, kakor sedaj s štolo, v znamenje, da sta zdaj združena z nerazvezljivo vezjo. Med sv. mašo sta novoporočena prinesla kak dar, pred obhajilom je mašnik poljubil ženina, ženin pa svojo nevesto. Potem sta sprejela sv. obhajilo. Po končanem opravilu so jima navzoči čestitali rekoč: »Na srečo!« »Živela!« »Živita v Bogu!« V spomin sklenjene poroke so si dajali razna darila. Potem je bila na domu nevestinem gostija, kjer so se lepo v Gospodu veselili in pili iz kupic, ki so bile nalašč za ženitovanje napravljene. Drugovi in družice so morali skrbeti, da se ni pozabilo na siromake. Zvečer so pa nevesto spremljali na dom ženinov. Poročni obred nahajamo pogostoma na raznih podobah in kupicah iz starokrščanskih časov. Iz tega je razvidno, kako častitljivi in starodavni so nekateri obredi pri poroki, ki so še dandanes v navadi. F.. Razne novice in druge reči. Našim naročnikom. Vedno nam prihajajo pritožbe, da naši naročniki ne dobivajo redno lista. Pri nas se pa vendar skrbi, da se list redno razpošilja. Zvedeli smo pa, od kod to prihaja. Naši nasprotniki, prijatelji »Stajerčevi«, jemljejo »Naš Dom« in ga pošljejo nazaj ali pa ga vničijo. Tako smo zvedeli za nekega »zrelega« sinka nemšku-tarskega krčmarja, da jemlje na pošti za celo vas »Naš Dom« in »Slovenskega Gospodarja«, potem pa jih vsakokrat nekaj vtopi v potoku. Upamo, da še take ptiče dobimo v roke. Će bi se pokazalo, da kaj takega delajo tudi pri poštah, bomo se pritožili pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu. Kdor je naročil list, pa ga ne dobi, naj zapiše na listek svoj naslov in številke, katerih ni dobil, na drugi strani pa besedo »reklamacija« — in pa naslov: Upravništvo »Našega Doma« v Mariboru. Marke ni treba. Će pa zveste, da se pri pošti ali drugače godijo nerodnosti, se sami pritožite na višjo oblast ali pa nam naznanite z zanesljivimi pričami. Za nekega poštarja smo zvedeli, da skrega vsakega, ki prinese naročnino na »Slov. Gospodarja« ali na »Naš Dom«. Te pravice poštni uradniki nimajo, — 30 ampak njihova dolžnost je, sprejeti denar, naj že gre potem v Azijo ali v Ameriko. Slovenska dekleta, posnemajte! V resnici grda pisava »Štajerca« o poštenih slovenskih naših dekletih je vsepovsod v dekliških krogih vzbudila velikansko razburjenje. Od Sv. Barbare pod Mariborom se nam piše: Na Sv. Treh Kraljev popoldne se je zbralo veliko število naših deklet v čitalnici bralnega društva, da se pogovorč, kaj storiti zoper ostudnega ptujskega »klafarja«, ki nezaslišano podlo blati poštenje slovenskih deklet. In kaj so storile poštena barbarska dekleta? Osnovale so si ta dan dekliško zvezo pri bralnem društvu, h kateri je takoj pristopilo 55 deklet. Obljubile so si medsebojno, da ne bode ne ena več brala ostudnega ptujskega obrekovalca; vse so pristopile k bralnemu društvu in sklenile širiti z vso gorečnostjo dobro, v katoliškem duhu pisano berilo in si naročiti »Slov. Gospodarja« ali vsaj »Naš Dom«. Deset deklet je takoj naročilo »Naš Dom«. Tako je prav! To je najboljši odgovor na grde napade »Štajerca!« Vsa čast in slava vrlim, rodoljubnim barbarskim dekletom! Naj bi našle v vsaki župniji obilo posnemovalk'! Selišči pri Sv. Jurija ob Ščavnici. Kaj tako majete z glavo, gospod urednik? Tega imena še ni bilo v predalih »Našega junaškega Doma«; pa nič ne dč. Jaz sem pričakoval zmiraj, da se bo vendar usmilila kaka roka, ter bi kaj napisala od nas. Pa zaman sem čakal. Druzega mi ni pre-ostajalo, kakor da sam primem za pero in Vam napišem nekaj o našem gibanju. Tudi pri nas je že potrkal »Naš Dom« na vrata in z veseljem smo mu odprli. Pa nekaj druzega se vlači pri nas, — kaj mislite gospod urednik, kedo bi bil to? — Na uho vam povem, da je to »Štajerc«. Neki fant — sicer jih je več naročenih — ima posebno veselje ž njim. Ker pa je fant dobrega srca, privoščil bi tudi drugim rad to veselje, in začel je nagovarjati druge fante in dekleta, naj si to nebeško hrano iz Ptuja naročijo. Nekateri so ga res slišali in med njimi tudi ena deklina. Gospod urednik! Rad bi Vam nekaj povedal, jezik me srbi, pa za sedaj raje molčim. Pač pa povem drugokrat, ako se ne spreobrnejo in tudi z imeni pridem na dan. — Naj še to omenim! Ko je naš presvitli vladar obhajal 50-letnico, vsadili so seliški fantje za spomin slovensko lipo. Tedaj so se vsi zavedni Jurjevčanje ozirali na te navdušene fante, (ta, ki ima sedaj to »mrzlo kroto«, bil je posebno navdušen) ali sedaj? S pomilovanjem gledajo na nje. Upamo, da se poboljšajo. Z pozdravom! Višnjevicki. Sv. Trojica v Slov. goricah. Mladeniška družba se pri nas prav lepo razvija. Ob koncu preteklega leta je umrl nagle smrti najboljši ud naše družbe Franc Čolnik iz Spodnjega Porčiča. Nepozabljivi nam pokojnik bil je spreten sodar ter daleč okoli znan kot priljuden in pobožen mladenič. To je pričal tudi sijajen pogreb. Vkliu') slabemu vremenu zbralo se je veliko število m'9’ deničev in deklet in tudi drugih ljudi. Na pok°' pališču so mu govorili č. g. župnik ginljivo h8' grobnico. Vid’mo v raju večnem se Nad zvezdami! Mladenič- Volitve na Ptujski gori. »Na Ptujski g0^ bodo skoraj volitve, to farman naš vsaki že ve ‘ Tako poje s hripavim glasom zadnji »Štajerc* »Naš Dom« pa mu odpeva: »Da pri volitvah ^ Repa propadel, za to je poskrbljeno že!« Slovens* možje na noge! Ne pripustite, da bi vam župe111, mož, ki se klanja ptujskemu Orniku. Vi ste sa1® bistre glave, sami se vladajte. Ne vdajmo se! Od Velike Nedelje. Ko sem pred nekoI|' kimi dnevi šel po opravku k Veliki Nedelji, dem na cesti v Senercih občine Sodinske trop0 ljudi, šolarjev in odraslih, ki so se strašno sifle' jali. Radoveden sem postal, stopim bliže in postoji111. V sredi gruče se jč nahajal deček, ki je v enortP sukal v roki neki papir ter kričal; Anton Kan0' Sattlermeister und Besicer in ISeneric Gemeiod Sodinec. To je edini naročnik »Štajerca«. R92' umel sem smeh in šel naprej. V Oslušovcih pri Veliki Nedelji »Štajerc« varno gnezdo pri gostilničarju JoŽe Kovačecu. Njega je »Štajerčeva« stranka izbr9' — prosimo, držite se vsi resno! — za prihodnji deželnega poslanca! y Iz Pohorja nad Oplotnico nam pišejo: ’ Čadramu je odprl novo štacuno A. K., ki bo bM in menda tudi »Štajerca« dobival od znanci! konjiškega Kupnika. , Iz Rogatca. Ne vdajmo se! Rogačka narod1^ dekleta se ne vdamo obrekljivemu in lažnjive^ »Štajercu!« Taje, kakor nam je preljubljeni Dom« v predzadnji številki naznanil, res prav g{d osramotil in obrekoval vsa slovenska narod11, dekleta. Ako bi slovenska dekleta tako sram0 kak pošten list n. pr. »Slov. Gosp.«, kar se p9 bode nikdar zgodilo, bi nas to jako razžalilo- , da nas napada lažnjivi »Štajerc«, to nas nika^ ne vznemirja, saj ga vzdržuje le sama laž 1 obrekovanje. Iz tega spoznamo slovenska dekle1,' da nas »Štajerc« strašno zavida, ker ne tav«1^ v narodni temi in ker se še nismo dale po preslepiti. Zato smo pa tudi ponosne na to ib tudi štejemo v čast, da smo v velikem številu 11 ročene na »Naš Dom«, ki takoj pridobi vsaL ( čitatelja za se. Preberemo pa tudi vsako štev*1, s posebnim veseljem. Hočemo tudi prav živajL in resno delati, kolikor mogoče, da bode Dom« kraljeval v vsaki krščanski hiši. Rog9Cj(i dekleta glede razširjanja »Našega Doma« tekmul j, med seboj.. »Naš Dom« — v hišo, »Štajerc« « iz hiše! Rogačka dekleta ne bodo lažnjiveiuu — 31 obrekljivemu »Štajercu« nikdar služila. Ne vdamo ®e> kakor se ne bodo sploh vdala nikdar slovenska ookleta. Zveste pa ostanemo »Našemu Domu«, ki nas havdušuje, razveseljuje, poduč-uje in vzgaja. Živel ‘Naš Dom!« Rogačka dekleta. Rogatec. Splošno mladeniško gibanje, ki ga je povzročil med slovenskimi mladeniči »Naš Dom«, lo vnelo mladeniško navdušenost tudi med nami. “adujemo se iz vsega srca tega vsestranskega mladeniškega napredka. Tudi mi nočemo in ne smemo zaostati za drugimi. Naše narodne razmere so sicer prežalostne. Dolgoletno nasilstvo nemškega “'vlja hoče vsak slovenski pojav šiloma zatreti. Da, boče nam vzeti celo samostalno misel, preprečiti samostalno besedo. Da se to prepreči, je treba pa Poguma in sicer treznega, delavnega, vztrajnega. roga nam je manjkalo dozdaj. Vnel nam ga je in ga oživlja »Naš Dom«, to ognjevito glasilo slovenske krepostne mladine. Krepost, značaj, katerega nam Priporoča »Naš Dom« skoro na vsaki strani, pa lo rešilna pot do naše samoosvojitve. Sredstvo in Pripomoček pa je mladeniška edinost, ki bi naj družila slovenske mladeniče. Za te edino rešilne hasvete in opomine ostanemo rogaški mladeniči ‘Našemu Domu« vedno iz srca hvaležni. Uresničevali jm bomo v življenju. Ker posebno zdaj čutimo, kako krvavo potrebna je medsebojna zveza, zato gojimo resno željo, da se hitro ko mogoče ustanovi splošna 2veza slovenskih mladeničev, vendar pa s po-Jjmrteznim predposvetovanjem po osrednjih krajih. Jrezen pogum, vztrajna delavnost in medsebojna ‘iubezen nam zagotovi velikanski vspeh. To dal °°g, kar želijo »Našemu Domu« vedno zvesti Rogaški mladeniči. Rogatec. (»Štajerc« v ognju). V neko pošteno slovensko hišo je prinesel »Štajerčev« zaslepljenec ki je mimogrede povedano tudi v vsakem drugem oziru zaslepljen — kar cel šop te papirnate gnjilobe. Izsilili so mu jo, kakor navadno, rogaški nemškutarji. čudak kar začne ponujati svojo robo in jo 'mliti, kakor Abraham, žid-krošnjar v znani igri: bospoti, bhoste kotdvi thaki dhobbri, bhoste na-Pbravili z menoj khšelt in bhoste kaj vzeli khrasne, ‘eiphe robhe. Pa »kospoti« — imenovana hiša je Sročena na »Naš Dom« — niso hoteli ponujane ,*robhe« ne vzeti, a še manj »kupiti«, ampak so 1° užgali. »Štajerčev« krošnjar jo je pa že prej Popihal, zato ni videl, kako se je njegova »lejpha |Obha« zvijala v plamenu. Ostal je le kup smrd-llvega pepela. Pri tem uničevalnem prizoru pa je °nel po hiši osodepolni glas: Smrt krošnjarjev! robi V vsaki naši hiši dobi. . Iz Dobja pri Planini. Nagla smrt pre-, esla je dne 20. prosinca t. 1. celo našo faro. Tu-sUni faran 69 let stari kmet Jurij Selič iz Lašč e* je v nedeljo s svojim sinom k božji službi. Med pridigo postane revežu slabo, nakar zapusti cerkev ter odide domu. Ko pride domu, vsede s e na posteljo ter pritožuje, kako hudo da ga v prsih peče; na kar se vleže, in v pol uri bil je mrlič. Zadela ga je kap. Ko pridejo po božji služb i sosedje in družina te hiše domu, najdejo namesto prej še zdravega, sedaj mrtvega soseda, gospodarja in očeta na postelji. Imenovani zapustil je ob enem v postelji bolano ženo, 5 nedoraslih otrok, ter 93 let starega očeta. Bodimo torej pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kedaj nas Gospod pokliče; posebno fanti, kateri so ta dan si drznili pri belem dnevu mimo cerkve in župnišča prepevati in juckati. Kakor smo zvedeli, bili so to fantje iz sosedne župnije, kateri hodijo v našo faro delat nemir. Od Sv. Petra pod Sv. Gorami se nam piše med drugim: Čudno se mi je zdelo skraja, kje je »Štajerc« zvedel za imena teh, ki se jim pošilja, kajti naroči si ga nihče. Zdaj sem jo pa že po-gruntal. Gotovo je prišel kak »Štajerčev« agent sera med službo božjo k cerkvi. Tam je našel one, ki le od zunaj cerkveni zid podpirajo in jih je kar po vrsti popisal. Će nam, dragi »Naš ^)om« ne verjameš, pa se lahko tega vsako nedeljo prepričaš. Razne novice iz Pisec. V krog prijateljev »Našega Doma« so tudi Pišečani čvrsto stopili. Od novega leta sem prihaja 40 novih iztisov tega izbornega lista. — V pretečenem letu je umrla tukaj v župnišču Marija Mlinarič, ki je čez 40 let, če se ne motim trem gospodom župnikom zvesto služila. — V Globokem je začel podjetnik pl. Dau-bachy kopati in premog zasledovati. Daj mu Bog srečo, kajti drva so vedno bolj redka in dražja. — Dne 18. t. m. so našli v vinogradu Jožefa Sodiča na Veselem vrhu zeleno trto, ki je imela dve že precej dolgi mladiki, ki jih je že pa mraz osmodil. Gotovo je to znamenje za tukajšnjo zelo južno lego in dobroto vina. Imamo ga še dosti 16—22 kr. liter, le pridite ponj. — Gospod Vekoslav Šket, pozlatar v Mariboru, nam je prenovil zelo lepo in okusno glavni altar naše župne cerkve. Naj bo toplo povsod priporočen! Iz slovengraške okolice. Nedavno mi pride v roke številka tega »lisjaka«, v kateri se mogočno baha, kako da se število njegovih naročnikov v tem okraju množi. Škoda, da je pozabil pristaviti, kaki da so ti njegovi naročniki. Mesto mnogih le eden izgled. — Na neki fari tega okraja ima štiri naročnike in sicer: dva kmeta, ki brati ne znata; in dva človeka, ki ga plačati nočeta. Dopis iz Mutske okolice. Naši trgovci iz tujega tabora nas kar šopajo z nebodigatreba »Štajercem«. Pa morali bi vedeti, da hrana posili se gabi in posebno pristudi, če zdrava ni. Branimo se ga na vse načine. Preneumno se nam zdi prebirati take surovosti, v katerih se sveta vera, čast. 32 duhovščina ter naša .slovenska mladina sramoti in blati. Mi ostanemo verni iti dobri Slovenci! Sv. Jernej nad Muto. V pravi luči si nam, dragi »Naš Dom«, pokazal naše navidezne prijatelje v prvi svoji letošnji številki. Zdaj ko smo storili korak v narodnostni zavednosti naprej, kar bliskoma švigajo od več strani klici: »plačaj, kar si dolžen«. Dobro, mi ne terjamo ničesar zastonj, le slepo smo se vas do zdaj držali, sedaj pa bi nam že radi zabranili s katoliškimi ljudmi občevati. Bili smo prisiljeni, zdaj smo pa prosti. Hvala Bogu, da imamo narodno trgovino v naši sredini, ktero hočemo z vsemi močmi podpirati. Svoji k svojim! Sv. Primož nad Muto. Sprejmite gospod urednik tudi od nas planinskih fantov in deklet prvi pozdrav v tem letu. Postali smo nek strah naših nasprotnikov, odkar radi prebiramo prelepo glasilo »Naš Dom«. Imajo nas sicer za butece in kaj še vse po svojem ptujskem strupenem listu stuhtati zamorejo, to pa nam nič ne dene, ampak nam kaže pravo nemškutarsko izomiko. Vi pa, dragi rojaki, kateri še niste v našem krdelu, osrčite se, kakor tudi dekleta, in naš skupni narodni nastop bo najboljši odgovor na vse podle napade naših sovražnikov. Z združenimi močmi upamo doseči, kar so naši starši začeli. V to pomozi Bog in sreča junaška! ■K * * Iz Feldkirhna na Koroškem. Dne 16. do 17. januarija smo imeli okoli Feldkirhna zelo močen veter. Podrlo je veliko močnih dreves in tudi precej streh je hudo poškodovalo. Iz Žitarevesi na Koroškem. Dragi naročniki »Štajerca«, prosim vas, pustite ta list. Bral sem ga celo leto in spoznal sem, da je list kakor fant, ki hoče da bi ga vsi hvalili, on bi pa svojega očeta zaničeval, zasramoval in ga pred celim svetom opravljal. Dragi čitatelji, ali niso naši dušni pastirji naši duhovski očeti? Ali oni nas ne učijo lepo? Ti »Štajerc« jih pa obrekuješ in kar je najhujše, nas od njih odvračaš, pusti ti naše dušne pastirje. Proč s »Štajercem«, on nam le seje ljubko med pšenico. Kateri ste še kristjani, proč ž njim; on je enak človeku, ki rožni venec v roki drži, ali srce njegovo pa želi bližnjega obrekovati in mu dobro ime vzeti. Pustil sem »Štajerca« in hočem brati za naprej »Naš Dom«. J. M. kmet. Šmarjeta pri Pliberku. »Štajerc« piše v 26. številki, da je »Naš Dom« fihpos. Pa pri nas na Koroškem je fihpos več vreden, ko »Štajerc«. Fihpos ima vsak kmet, ko vole prodaja, »Štajerca« pa ne. In ti »Štajerc« praviš, da je »Naš Dom« sedel v dobro zakurjeni sobi, ko je zunaj brila mrzla burja. To je pač dokaz, da »Naš Dom« bolj spoštujemo, ko to giftno kroto, da mu ni treba kje tam za plotom zmrzovati, kakor »Štajercu«-in ti pišeš v 26. številki, da je »Naš Dom« fa-rovški trobentač, ti si pa kramarski lažnivec. V »Štajercu« ni drugega resnično, kot da so črne črke na belem papirju. Kmetski fant. V zaporu je zgorel. V Eisenercu so zaprli čevljarja Janeza Strobe. Po noči je nastal v zaporu ogenj. Skozi zaprta vrata se Strobe ni mogel rešiti. Zgorel je v zaporu in drugo jutro so dobili ožgano njegovo truplo pred vratmi ječe. Trinajstletni deček umoril očeta. Pri Kotoru je 131etm sin kmeta Pavla Petroviča zaklal svojega 45!etnega očeta in ga oropal 36 K-Sin je po umoru pobegnil, a je skoro prišel pravici v roke. Koliko velja vojak na leto? Norveški listi so sestavili pregled, iz katerega je razvidno, koliko velja posamezne države en vojak na leto. Norveško velja 247 mark, Avstrijo 244 mark, Nemčijo 236, Francosko 196 mark, Rusijo 186) Italijo 166, Švedsko 150 in Romunijo 135 mark- Grozna stava. Iz Berolina javljajo včerajšnjega dne: Predvčerajšnjim so imeli častniki ^ Potsdamu neki banket. Med povabljenimi je bil tudi znani pivec prve vrste, poročnik Eichel vite* Streigler. Ta je stavil, da spije eno steklenico šampanjca v enem dušku. Stavljeno — dobljeno-Ko je spil šampanjca se je zgrudil na tla v nezavesti, iz katere se ni vzbudil več. Angleški častniki morilci. Iz Pretorije s® poroča nemškim listom sledeče o grozovitosti Angležev v južni Afriki: Na severu Transwala j® zahodno Pietersburga, gorat, a jako plodovit okraj; ki se zove »Spelonken«, ker so se ondi skrival' roparski kafri. Oni kraj je zaselo 120 mož takozvanih »Buschveldt-Parubineers«. V sredi minuleg® leta so ujeli Angleži najprej 6, potem 3 in konČD® 8 Burov. Pri tem lovu sta bila tudi dva častnika-Ta dva sta poslala svoje patrulje strani in me® tem s svojim revolverjem ali karabincera postrelil® ujetnike. Potem sta pa dejala, da so hoteli BuP pobegniti. Moštvo in podčastniki so bili baje rau' take brezsrčnosti sila ogorčeni ter so vse početi® svojih častnikov objavili. Vrše se sedaj preiskav®« ki pa se morda potlačijo. A taki dogodki moral® Bure le še bolj razbesniti. Gobava bolezen. Ta strašna bolezen je P®4 vsakemu znana iz svetega pisma. Ima pa tudi v Evropi svoj dom in sicer na Francoskem v P®' krajini Vandč, Kot-dii-Nord in Lod. V Vandeji pr*®, na stotisoč prebivalcev 44 gobavih, v Kot-du-Nor® pa celo 88. — 33 — Mož s 13 ženami. V Ameriki živi zdravnik 'n pisatelj dr. Nikolaj Janez Zann, ki ima sedaj že trinajsto ženo. Vse ostale žene so mu pomrle, ^ trinajsto se je pa 99-letni starec ločil, ker mu le postala nezvesta. Zenske naj gredo y snnboke! V Newyorku 86 kaže med mladimi gospodi zelo malo volje za ženitev, kar ženske močno vznemirja. Prihitel jim je na pomoč amerikanski duhovnik Kloss, ki je ^edavno v cerkvi rekel, da so možki vzrok, ker j® tako malo ženitovanj. Da se to prepreči in zopet družbinsko življenje povzdigne, nasvetoval je Kloss, ®ai se ženske nič več ne obotavljajo iti v snuboke. Ker možki nočejo po žene, pa si naj žene gredo Po može. Ako bodo v Ameriki ubogali ta nauk, Potem — Bog pomagaj možkim! Osel. Iz Ameriko poročajo: John Pinover, 'filad veletrgovec iz Middletown, N. Y., je skočil hedavno raz brooklynski most, želeč videti, bi-li Se živel, če bi skočil v vodo raz take višave. Sedaj 8e nahaja v bolnišnici v nevarnem položaju. Mladeniško gibanje. Pri Sv. Barbari pod Mariborom se je ustanovila v nedeljo dne 5. januarija mladeniška *veza bralnega društva. Oglasilo se nas je za njo takoj 21 mladeničev. Pri prvem podučnem shodu 8lbo se veliko lepega pogovorili. Vsak je bil vesel t®ga dne. Končno smo poskusili krasno »Velegrajsko ^•mno«, ki še nas je bolj navdušila. Sklenili smo 8)riti po župniji dobro berilo, posebno »Slovenskega Gospodarja« in »Naš Dom« ter pridobivati novih Pdov bralnemu društvu. Takoj smo pismeno pozdravili mladeniške zveze v Jarenini, pri Sv. Bene-d'ktu in pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Da, mi gremo JJaprej, mi mladi... tudi pri Sv. Barbari! Prihodnjo ^®deljo pa se v velikem številu zberemo pri občnem *boru bralnega društva. Od Sv. lija v Slov. goricah. Prisrčno Pozdravljen Ti ljubljenec slovenske mladine vrli ‘Na§ Dom!« Torej v 10.000 iztisih zahajaš budit P širit narodno zavest. Tudi k nam dohajaš poleg tl »Slov. Gospodarjev«, tudi Ti v 130—140 izvodih. £ai De, to je veselo znamenje za nas, obmejne •ovence. Posebno veseli pa nas mladeniče, ko P‘Šeš v zadnji (2.) številki, ali bi kazalo ustanoviti sv®zo kat. mladeničev Slov. Štajerja. Pišeš, da naj sP°ročimo mladeniči svoje mnenje. Z radostnim jrCem se mi šentiljski mladeniči pridružujemo tej jP' ideji skupne organizacije mladeničev. Najbolje kazalo, da bi se vršila že v bližnji prihodnjosti Q, edposvetovanja in sicer v Mariboru za mariborsko ^r- glavarstvo, v Ljutomeru za ljutomersko itd. a zadnje pa obhajamo skupno v Mariboru vsi „i zniči slavnostno ustanovno zborovanje »Mlade-&] .zv®ze«. Torej na noge mladeniči — tovariši! ^ rDžimo se v tesno bratsko vez, da z združenimi °čnii začnemo vspesno delo za probudo milega nam naroda! Organizujmo se! Ti pa zaželena »Zveza« naša oživi, obistini se! — Vsem tovarišem mladeničem srčan pozdrav! Šentiljski mladeniči. Mladeniška zveza z bralnim društvom pri sv. Jurju ob Ščavnici, priredi dne 9. svečana veselico z gledališkima igrama: »Kmet-Herod«, burka v dveh dejanjih, in »Krivica in dobrota«, resna igra v treh dejanjih. V obilnem številu ste prošeni, da nas počastite s svojim obiskom, posebno Vi dragi mladeniči in dekleta. Vabila se ne bodo razpošiljala. Več in natančneje v »Sloven. Gospodarju«. Odbor. Iz Spodn. Roža. Na Koroškem bi res zelo potrebno bilo, da se napravi mladeniška zveza; s tem bi bil storjen važen korak za prihodnost. Dragi mladeniči širom domovine, osebno se sicer ne pozni mo, združimo pa se v skupnem delu za naš narod. Naša dolžnost je, da širimo dobre časopise. Dragi rojaki v Rožni dolini, vzdramimo se in osnujmo bralno društvo, ki bi naj širilo zavednost med ljudstvom. — Vsem štajarskim mladeničem bratski pozdrav! Na zeleni otok. Živel je pred več leti v nekem malem selu bogaboječ mož, po imenu Filip, ki je jerbase pletel. Njegova žena se je zvala Marica. Imela sta sedmero otrok. Najstarejši sin seje imenoval Božidar. Skrbna stariša sta zlasti za to skrbela, da bi otroke v božjem strahu odgojila, ker druzega jim itak ne moreta nič zapustiti. Božidar je bil 14 let star in je že pomagal očetu pri njegovem poslu. Kadar je šel namreč oče na otoke šibja rezat za jerbase, vzel je vedno tudi sina s seboj, in ta je imel največje veselje po morju jadrati, kakor da bi bil kak mornar. Njegov krstni boter Tomaž mu je kupil lepo mornarsko obleko, ker ga je imel jako rad. Svojih otrok namreč ni nič imel, a bil je precej premožen. Mladi Božidar pa je imel dosti napak, bil jo dostikrat svojeglaven in je rad vsemu pregovarjal. Njegovi roditelji so ga morali ostro kaznovati in ga ubogljivosti in zadovoljnosti učiti. Večkrat je pozval Božidara njegov krstni boter na obed, kjer so dobro pili in jedli. Pri njegovem očetu pa seveda radi siromaštva in mnogih otrok to ni bilo mogoče. Zato je Božidar vedno jedi pregovarjal; ko pa ga je oče radi tega kaznoval, se je strašno jokal in obetal, da se bode poboljšal. A pri prvi priliki, ki se mu je zopet ponudila, bil je stari nezadovoljni Božidar. Nekoč ga celo kum radi tega pokara: »Božidar! Božidar! Varuj se! Meni se zdi, da te bode moral ljubi Bog poslati še v posebno šolo, preden bode kaj iz tebe!« Iz brega, na katerem je stala hiša Božidarovega očeta, se je videlo daleč po širokem morju. Bil je % — 34 lep večer. Oče pravi: »Ako ljubi Bog dopusti, da bode jutri zarano morje tako mirno, kakor je danes, šla bodeva z Božidarom na zeleni otok, da nareževa šibja za pletenice, ti, Marica, pa nama bodeš pripravila brašna na pot.« Ko se je začelo svitati, vstane Božidar, ne da bi ga bilo treba klicati. Tudi oče je že vstal, in mati jima je pripravila vsega, česar sta potrebovala na pot. Božidar že nestrpno čaka, zato reče: »Pojdiva, oče! Pot je dolga!« »Takoj«, odvrne oče, »samo malo še počakaj, da nekoliko moliva, da bi se nam dal ljubi Bog zdravima srečno vrniti!« Opravila sta kratko molitev in vstopila v čoln, mati pa je stala z otroci na bregu. Božidar stopi prvi v ladjico in za njim oče. Kmalu odvesljala že precej daleč od kraja. Na bregu stoječi jima žele srečen pot in mahajo z robci, dokler ju vidijo. Naposled jim zgineta spred očij. Na morju se vzdigne hud veter, a ljubi Bog jima vendar dovoli, da prijadrata srečno na otok. Poiščeta si pripravno mesto, kjer je bilo dosti vrbja in začneta rezati šibe. Imela sta ostre sekirice; šibje sta vezala v butarice in jih nosila v čoln. Božidar je bil danes posebno priden, predno je še oče narezal jedno butaro šib, imel je Božidar gotovo že dve. Ko oče to vidi, ga pohvali in pravi: »Otroci morajo pomagati svojim starišem, kolikor morejo!« Ko sta imela že zadosti šibja, reče oče: »Sedaj imava zadosti. Pojdi, da se malo počineva in okrepčava!« Jed je danes Božidaru posebno teknila. Sedaj začne oče pripovedovati, da je njegov ded nekdaj tu na zelenem otoku stanoval, da pa se je na stare dni rajši na kopno preselil. »Bil je jako pobožen in pameten mož, in hišo, v kateri še dandanes mi stanujemo, je on sezidal«, pripovedoval je oče. Božidar preseka očetu nadaljno pripovedovanje in reče: »Na vsak način je storil ded pametno, da se je pridružil ljudem. Na tem zelenem otoku je sicer jako lepo, ali jaz bi vendar za nobeno ceno ne hotel tu stanovati. To mora biti jako neugodno, ko se ne more človek popolnoma nič raz-govarjati z drugimi ljudmi«. Na to reče oče: »Sedaj pa te hočem, dragi Božidar, z nečem obdarovati. Pojdi hitro k čolnu in donesi oni dve košari, ki sva jih s seboj pripeljala!« Oče pelje sina v neko goščavo. Naenkrat se odpre njunim očem prazen, neporaščen prostor, v čegar sredini se je ponosno vzdigovalo lepo orehovo drevo. Lepo ga je bilo videti, ker je bilo polno lepih, debelih orehov. »Glej, Božidar, to lepo drevo je vsadil na tem pustem otoku tvoj praded.« Božidar pohvali svojega prednika, ki je vzgojil tako krasno drevo. Oče zleze na oreh in ga strese. hi Kako se je Božidar radoval, ko so kapali ore*1 kot toča! Hitro napolni košaro in zanese v čolj1' Istotako tudi drugokrat. Ko pa v tretjič odi^ k čolnu, se ne vrne niti k očetu, niti k orel"1' Nastal je namreč veter in odnesel čoln in Božida^ po širokem morju. Oče gre gledat, kje je ostal si in’jndi, kako na vso moč veslja, pa zaman. Po očeta pride boter Tomaž, a Božidara Kdo bi popisal veliko žalost uboge rodovine! U^d je hotela tako, a čez tri leta pa zopet veselje- Gez tri leta se je peljal namreč oče FdiP s sinom Francem in hčerko Zorico zopet na leni otok po šibe. Šli so tudi po orehe. nam, dragi oče, kako je to, da je orehovo jedr. tako sladko, a lupina pa tako grenka«, Pr°s ZoriCa- . uilfl »Dobri Bog je tako naredil, kajti, če bi e' s tudi skorja tako sladka kot jedro, potem bi orehi gotovo tu ne počakali, ker bi je divjač'"g snedla. Glejta, tam pri onem otoku je moral n® pokojni Božidar žalostno končati svoje mlado ^ ljenje, tam so ga požrli morski valovi«. To in milo zajoka. »Glejte, oče, tam na onem otoku je hi*1 nekaj se kadi«. Oče gleda in pravi: »Otroci iD0'| tam ni hiše, pa tudi ladja ne more to biti. Skor bi rekel, da ima kdo ogenj« »Pojdimo in poglejmo«, prosita otroka. »Ni mogoče, otroci; vidva sta še preš lab®’ da bi tako daleč vesljala, jaz pa sam ne mor®^ To je predaleč in razun tega je tudi pod vodo v polno pečin, za katere ne znamo. Te bi h®., utegnile še čoln razbiti. Pojdimo rajši domov ^ bodemo to povedali našemu botru Tomažu. Bo®1 videli, kaj bode on na to rekel«. ... Doma pozovejo več sosedov in jih pros'1' naj bi šli na otok pogledat, kdo da na njem PjC biva. Morda hoče celo božja previdnost, <1® Božidar na onem otoku. Vsi poslušajo, a nihče ne upa. Na to reče boter Tomaž, da hoče z božjo pomočjo Božidara nazaj pripeljati, če živi. Pridruži se mu še neki mož z imenom Bil je to siromak, pa drugače dobra duša N® pravi oče: »Jutri zarana odplovemo, ti boter,}j in Peter. Ti, Marica, pa nam pripravi dosti 1 ( in pijače na pot«. »Ne, ne«, pravi Tomaž, bodem vse to oskrbel, vam ni treba imeti skrbi«. Drugo jutro molijo za srečno pot in sre vrnitev in odplovejo proti nepoznanemu otok®-^ Pretekli so že trije dnevi, in čas bi že ^ da se vrnejo, a ni jih od nikoder. Napoči ^erj. dan; lepo je solnce sijalo, in veter ni motil f. jetne tišine. Že se je bližalo poldne, ko zagl®1^, v daljavi majhno ladjico in na njej prive^o smreko v znamenje, da so Božidara našli. so se bili namreč pred odhodom zgovorili . < obrežju čaka vse polno ljudij na Božidarovo vri" . Mati Božidarova je klečala z otroci in hvalila B — Ii5 — sto -i6 0^iran^ njenega sina Božidara. Čoln po-fes't na S*,0P* Božidar v spremstvu svojih • deljev. Hitro poklekne na zemljo in ne vidi ■ 'kogar, dokler ne opravi zahvalne molitve k Bogu, M je dovolil, da sme zopet med ljudmi bivati. IP nrl oannl.'n ;„ —i! :„1 1„ U: u:l_ __ tovo je od veselja in žalosti jokala in bi bila go- na tla pala, da je niso okolu stoječi držali, gl Ko se Božidar vzdigne, bil je njegov prvi •Hat' naati, kje ste?« Le par trenutkov in V ' 'n s*n sta se vroče objela in poljubovala. pa m okolu stoječim zaigrajo solze v očeh. Nato v Se začno popraševanja, kako se mu je godilo go,?111 času. pa slab in razburjen vsled teh do-$tg..0v skoro ne more vsem odgovarjati. »Bil sem Viri.} velikega morja, in v teku treh let nisem 61 živega človeka«. iL Na to reče boter Tomaž: Pojdi, Božidar, tri ?e odpočineš in malo okrepčaš z jedjo, ker si Pr» •-a s*a^° živel!« Tomaž je namreč dal pri-tj0#VK' ce)° pojedino, h kterej je poklical ne-le zidara in njegovo rodovino, ampak tudi vse °le prijatelje. tj dedli so in pili in bili dobre volje, pa ne , * ^koršne žalosti. O ti bridki spomini so pri-- 'n marsikatero solzo v oči. Ko so imeli že zadosti, reče Božidar: »Dragi moji, tudi jaz s8in vt . nekaj s seboj prinesel, pa ne vem je-li kaj ve6an° ali ne?« »E kaj«, pravijo zbrani, »hvala . Bogu, da si se le-ti vrnil živ in zdrav. L°.vzdignimo čaše in pijmo na tvoje zdravje!« kat 1 ^re B°židar in prinese nekakove zaboje, v je bilo polno zlata. »Aj, aj«, začudi Vf^r J’omaiž, »to je ja celo bogastvo. To zlato je .O mnogo tisoč. Sedaj vam bo vsem skupaj »jcucij vam uu vsem SKupaj Cfno ^ lahko bodete izplačali dolg, ki ga imate h- a ti, boter, bodeš lahko svoje otroke dobro hr'V1' a ti Skrbel«. *Ne tako«, odgovori oče, »od tega bomo "^Drn r,'.v 'Juguvun uoe, »ou rega nomo ^r' kuPe' Ti Tomaž in ti Peter sta nam Va ila na pomoč ter nam pomogla rešiti Boži-> zato vzemita vsak en kupček«. Boter Tomaž kar naravnost odbije ponujano ^osti »Jaz ne vzamem nič, imam hvala Bogu hSi fT’ l* reter Pa ie, vzemi, ti si siromak«. Sta-°židarovi so ga sicer pregovarjali, naj vzame, ^ar Tomaž enkrat reče, pri tem tudi ostane. Nin« ai pa ,se |e P°tem godilo z Božidarom? Mr gil®! Živel je zopet med svojimi dragimi, in ti Peter pa le vzemi, ti si siromak«. Sta- na osamljenem otoku naučil z mnogim ^ago. Rvanjem, to je začel sedaj uporabljati. Po-1® očetu jerbase plesti in svojemu botru > n u. rik>e loviti. Tomaž se je že jako postaral. nič otrok, zapustil je vse svoje pre-6 t e, Božidaru, istotako tudi ribji lov. Božidar Post i Uuz,aaru, istotaKo tudi ribji lov. Božidai a Pobožen, plemenit mož, poln ljubezni dc največji dobrotnik in zaščitnik siromakov sPostoJe visoko starost, bil od vseh ljubljen in VaD, in od Boga z vsem blagoslovljen. V škripcih. Povestica za smeh. Italijanski vojak Giovani Belvere, se je zelo udal pijančevanju in igri. Zapravil je na ta način vse svoje premoženje in napravil zraven še nekaj dolga. Da bi to vsoto plačal, je prodal svojo sabljo. Mesto nje si je naredil leseno in jo vtaknil v nožnico. Mislil je, da se stvar ne bo zvedla, rabil je pa tudi ne bo, ker jo vladal tedaj povsod mir. Toda siromaček se je tokrat motil. Prej kakor si je mislil, je zvedel celo stvar general N. Kar naenkrat pride povelje, da se mora cel bataljon pripraviti na »inspekcijo«. General sam je hotel pregledati vrste, na zadnje bi mu pa moral cel bataljon »defilirati«. Ob določenem času res pride general. Kar hitro pokliče iz vrste nekega vojaka in mu začne naštevati raznovrstna hudodelstva in zločinstva, (tako je bilo dogovorjeno), in ga na mestu obsodi na smrt. Obsodba se ima takoj izvršiti. Vojak prosi pomiloščenja, toda general se ne da ganiti, ampak zapove mu, da naj odloži orožje. Sedaj pokliče Giovanija Belvere ter mu zapove, da naj on s svojo sabljo odseka obsojencu glavo. Sedaj je bil naš Giovani v zanjki.......Kaj si če? Kako se rešiti?....Začne prositi generala, naj ga oprosti pretežke naloge, da njegova sablja ni dovolj ostra in da je on tako mehkega srca, da ne more na noben način odsekati glave svojemu tovarišu. Pa vse prošnje ne pomagajo nič. General mu ostro zapove, da naj takoj izvrši, kar mu je naročeno, če ne, zadene njega ista kazen. Giovani se še izkuša izviti...Kar naenkrat pa sliši povelje: »Odloži orožje in priporoči se Bogu«. Sedaj pade Giovani na kolena in vzdihne z zaupajočim glasom: »Vsemogočni Bog, ti mi vidiš v dno srca in mojo dušo, ter veš, da mi ni mogoče usmrtiti svojega tovariša, usmili se me in spremeni mojo leseno sabljo v jekleno«. Zdaj se general ne more več vzdržati smeha in odpusti zvitega lisjaka brez kazni. Ustnica uredništva. Dopisnikom: Nekateri dopisniki nam pošiljajo dopise brez podpisov. Takih dopisov ne moremo sprejeti. Podpisi se itak ne natisnejo, ako ni pristavljena izreftna želja, da se natisnejo. — Dolnji Logatec. Hvala za dopis! Toda naš list je premajhen, da bi se oziral še posebej na Kranjsko. Držite se vrlega „Domoljuba"! Brez zamere! — Beljak. Hvala lepa za pozdrav! — Iz Krčevine pri Ptuju. Hvala, veseli nas Vaše poročilo! — Sv. Jurij pod Taborom. Če bo prostor, pa bomo prinesli Vašo povest. Oglasite se z novicami I — Verhe pri Slov. Gradcu: Hvala. Ob priliki menda priobčimo I — Polzela: Hvala za pozdrav! — Brezje pri Rajhen-burgu: Hvala za priznanje! Pozdravljamo Vas. — Dol: Hvala Vam, dragi mladeniči, za odziv! Pozdravljeni! — Sv. Jurij oh Ščavnici Okoslavci: Hvala, a za to številko je došel tako obširen dopis prepozno. Prosimo le kratko! — Bizeljsko: Hvala Vam za Vaše delovanje. Le vrlo naprej! — Galicija: Bomo storili. Pozdrav! Sv. Urban pri Ptuju: Hvala za nasvete! — 86 — Rodoljubi! Mladeniči! Širite „Nas Dom!64 Jožefa Košar, cvetličnrica pri Mali i 3-2 Nedelji, priporoča umetne vence in Šopke P° najnižji ceni za cerkve, gostije itd- Na delo rodoljubno! Jeruzalemsko romanje. Spisal profesor J. Zidanšek. Knjiga zanimivo opisuje potovanje v Jeruzalem, sveto deželo in šege sedanjih prebivalcev. Krasita jo dve sliki. Obsega 207 stranij v 8°. Cena knjige: broširana 70 vinarjev, kartonirana 90 vinarjev, v platno vezana 1 krono 20 vin.; s pošto 10 vin. več. Razpošilja se samo proti predplačilu. Denar se lahko pošilja tudi v znamkah. — Naročuje se pri pisatelju, ali pa v tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. 14 Lepo kmetijo z rodovitno zemljo, kjer se lahko redi 15 glav živine, proda Anton Senčar, p. d. Slutej v Trbovljah. 2 G D n G vsalcojalie vrsto priporoča tiskarna sv. Cirila. Tiskarna O S IM I £3 Tisk in zaloga „Slovenskega Gospodarja" in „Nai Dom". Tisk „Stldsteirisohe Presse" in „Voditelja". koroške ulice št. 5 z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vse v nje stroko spadadjoče reči: Tisk „Cerkv. uradnega Usta", Uradnih listov c. kr. okrajnih glavarstev Celje in Brežice. Za urade, odvetnike In notarje: Vsakovrstne formulare, tabelice, pooblastila, blankete, ekspenzarije, pohotni' Za trgovce: Cenike, okrožnice, račune, fakture, memorande, naznanila, priporočila, vožne liste, pisma, v ’ ‘e z naslovom, dopisnice itd. gostilnice: Jedilne liste, etikete za steklenice, račune za natakarje, knjige za vknjižbo ptujci : Knjige, brošurice, časopise, strokovne liste, slavnostna pisma, imenike za knjižnice it< poracije in društva: Pravila, letna poročila, pesmarice s sekiricami, pristopnice za člane, elice in ples, diplome, plačilne knjižnice, blagajniške knjige itd. Vsakovrstne tiskovine: Lepake vsake vrste in velikosti, poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke itd. Zaloga vsakovrstnih tiskovin za kn. ik. župnljake in občinske urade, za krajne iolake svete in iole. Brzojavni naslov: Cirilova tiskarna Maribor. (Mota Si, poštnega hranil, nrada 825.010. Zaloga vsakovrstnih tiskovin za poaojllnloe, o. kr. bilježnike, za odvetnike In zasebnike.